• Najdi
  • <<
  • <
  • 8
  • od 9
  • >
  • >>
  • 141.
    Sodba VSRS I Ips 15560/2012-343
    5.6.2014
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2007091
    ZKP člen 371, 371/1-8, 371/1-11, 372, 372-5.
    bistvena kršitev določb kazenskega postopka – protispisnost - nedovoljen dokaz – prosta presoja dokazov – odločba o kazenski sankciji
    Protispisnost pomeni, da sodišče v obrazložitvi sodbe povzema vsebino izvedenih dokazov v nasprotju z njihovo dejansko vsebino ter jo uporabi kot podlago za ugotavljanje in presojo obstoja odločilnih dejstev.
  • 142.
    VSRS sklep I R 54/2014
    5.6.2014
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0017044
    ZPP člen 17, 17/3, 25, 25/2. ZIZ člen 35, 35/1.
    spor o pristojnosti - izvršilni postopek - nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom
    Upnikov predlog ni predlog za izvršbo, temveč predlog, da se izvršba nadaljuje z novim izvršilnim sredstvom, ki ni izvršba na nepremičnine. V takšnem položaju je še naprej pristojno sodišče, ki je dovolilo izvršbo.
  • 143.
    VSRS Sklep I Up 409/2013
    5.6.2014
    UPRAVNI SPOR - CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - PRAVO DRUŽB
    VS1014637
    ZPP člen 19, 23, 23/1, 32, 32/2-7, 482, 482/1-1. ZGJS člen 27, 28. ZUKN člen 43, 43/1-4.
    gospodarske javne službe - imenovanje direktorja javnega podjetja - ni upravni spor - ni delovni spor - gospodarski spor
    Za javno podjetje, ki je organizirano kot družba z omejeno odgovornostjo, se v skladu z 28. členom ZGJS za vsa vprašanja, ki se nanašajo na položaj javnega podjetja, uporabljajo predpisi, ki urejajo položaj podjetij oziroma gospodarskih družb, če s tem ali drugim zakonom niso urejena drugače. Smiselno enako je to urejal tudi 43. člen ZUKN. Ker vprašanje imenovanja direktorja javnega podjetja, organiziranega kot d. o. o., kot tudi vprašanje reševanja sporov v zvezi s tem, ne v ZGJS ne v drugem zakonu ni urejeno drugače, je treba za presojo obravnavane zadeve uporabiti določbe Zakona o gospodarskih družbah.

    Glede na to je torej spor, ki ga je tožnik sprožil z vložitvijo tožbe zoper sklep Mestnega sveta tožene stranke (kot organa svoje ustanoviteljice), gospodarski spor, za odločanje o njem pa je ob smiselni razlagi določbe 1. točke prvega odstavka 482. člena v zvezi s 7. točko drugega odstavka 32. člena ZPP pristojno okrožno sodišče.
  • 144.
    Sklep I R 57/2014
    5.6.2014
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0016873
    ZPP člen 67.
    določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti – odškodninski spor – sedež stranke v postopku – prebivališče stranke v postopku - prebivališče prič – kraj škodnega dogodka
    Škodni dogodek se je zgodil v Trbovljah, tožnica in predlagane štiri priče imajo prebivališče v Trbovljah, tožena stranka ima svojo območno enoto v Trbovljah. Postopek se bo z manjšimi stroški in s prihrankom časa izvedel pri Okrajnem sodišču v Trbovljah, zato je predlog za delegacijo utemeljen.
  • 145.
    Sklep II Ips 49/2014
    5.6.2014
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VS0016869
    ZNP člen 35, 37, 103, 104. ZPP člen 367, 367/2, 377.
    razlastitev – odškodnina zaradi razlastitve – nepravdni postopek - dovoljenost revizije – opredelitev vrednosti spornega predmeta - zavrženje revizije
    Ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe ni določena, posledično ni mogoče ugotoviti, ali revizijsko sporna vrednost presega 40.000 EUR (drugi odstavek 367. člena ZPP).
  • 146.
    Sklep I Up 113/2014
    5.6.2014
    UPRAVNI SPOR - KONCESIJE
    VS1014752
    ZUS-1 člen 5, 28. ZUP člen 126, 222, 222/4. ZVO-1 člen 187, 188.
    tožba zaradi molka organa - zavrženje tožbe - tožba stranskega udeleženca - podelitev prve dimnikarske koncesije - postopek po uradni dolžnosti
    S tožbo zaradi molka organa lahko zahteva izdajo upravnega akta le oseba, ki je bila stranka v upravnem postopku (oseba, na zahtevo katere je bil upravni postopek uveden - aktivna stranka, oziroma oseba, zoper katero teče upravni postopek - pasivna stranka) in ne stranski udeleženec upravnega postopka.

    Tožeča stranka kot stranska udeleženka v upravnem postopku podeljevanja prvih dimnikarskih koncesij, ki se ni začel na zahtevo stranke, temveč po uradni dolžnosti, ne more vložiti tožbe zaradi molka organa, s katero bi zahtevala, da tožena stranka izda odločbo v postopku, ki ne teče zoper njo niti se ni začel na njeno zahtevo.
  • 147.
    VSRS Sodba I Ips 49375/2010-136
    5.6.2014
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2007121
    ZKP člen 18, 18/2, 149a, 155, 155a, 371, 371/1-8, 424, 424/2.
    bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - prikriti preiskovalni ukrepi - utemeljeni razlogi za sum - okoliščine, iz katerih izhajajo utemeljeni razlogi za sum – antecedenčnost dokaznih standardov - informator policije
    Obstoja pogojev za izdajo odredbe o prikritih preiskovalnih ukrepih ni mogoče utemeljevati za nazaj z dokazi in podatki, ki so sicer že obstajali v času izdaje odredbe, vendar odredbodajalcu v času odločanja niso bili znani ali razkriti.

    Predlagatelj prikritih preiskovalnih ukrepov mora seznaniti odredbodajalca ne le s svojimi dejanskimi ugotovitvami, temveč mora v zadostni meri pojasniti tudi podlago oziroma vir teh ugotovitev. Tako se prepreči možnost, da bi bil poseg v pravice posameznikov odrejen na podlagi neresničnih obvestil ali celo informacij, ki so bile pridobljene na nedovoljen način.
  • 148.
    VSRS Sodba I Ips 66162/2012-52
    5.6.2014
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2007199
    ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 395.
    bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pomanjkljivosti odločbe - razlogi o odločilnih dejstvih - protispisnost - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - presoja pritožbenih navedb
    Sodišče ni dolžno ugotavljati vseh dejstev, za katere stranki (tožilec ali obdolženec) mislita, da so pomembna in da jih je potrebno ugotoviti, ampak ugotavlja tista dejstva, ki so odločilna in za katere oceni, da so v konkretni zadevi pomembna za pravilno uporabo materialnega in procesnega zakona.

    Ni nujno, da se sodišče druge stopnje vselej izrecno opredeli do vseh pritožbenih navedb, prav tako ni dolžno ponavljati argumentov sodbe sodišča prve stopnje, če se z njimi strinja. Standardu obrazložitve sodišče druge stopnje zadosti tudi, če iz razlogov sodbe izhaja, da se je z navedbami pritožbe seznanilo in jih ni prezrlo. Sodišče druge stopnje ni dolžno odgovarjati na posplošene pritožbene navedbe ali na navedbe, ki jih ni mogoče preizkusiti ter na navedbe, ki niso relevantne in so očitno neutemeljene.
  • 149.
    Sklep I Up 124/2014
    5.6.2014
    UPRAVNI SPOR - CIVILNO PROCESNO PRAVO - BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ
    VS1014778
    ZUS-1 člen 25, 25/1, 25/4, 25/5, 34, 34/2, 39, 39/3. ZPP člen 154, 154/1. ZUP člen 87, 87/4.
    tožba zaradi molka organa - pozneje izdan upravni akt - umik tožbe - ustavitev postopka - stroški postopka - kriterij uspeha stranke
    Oseba, ki je upravičeno vložila tožbo zaradi molka organa, je upravičena do povrnitve stroškov, ki so ji s to tožbo nastali. Pri tem je nepomembno, ali je pozneje izdana in vročena odločba upravnega organa za stranko ugodna ali neugodna. Odločilen je uspeh v sodnem postopku zaradi molka organa.

    Tožba zaradi molka organa je upravičena tudi takrat, ko upravni organ (še pred izdajo odločbe sodišča prve stopnje na podlagi prvega odstavka 69. člena ZUS-1) „samoiniciativno“ izda in vroči odločbo, zaradi katere je bila tožba zaradi molka organa vložena.
  • 150.
    Sklep X Ips 162/2014
    5.6.2014
    UPRAVNI SPOR - OROŽJE
    VS1014748
    ZUS-1 člen 83, 83/2-3. Zoro-1 člen 14, 14/2-4, 17.
    dovoljenje za nabavo orožja - dovoljenost revizije - zelo hude posledice
    Trditveno in dokazno breme glede izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.

    Revident s svojimi navedbami ni izkazal zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj ni izkazal, da bi bila njegova varnost oziroma varnost ljudi okrog njega kakorkoli dejansko ogrožena. Dejavnost strelskega društva, vključno s prevozi športnega orožja, pa sama po sebi še ne povzroča takšne ogroženosti. Revident ni izkazal niti, da bi se ogroženosti lahko zoperstavil edino oziroma na najprimernejši način le s tem, da bi sam imel orožje.
  • 151.
    Sodba VSRS I Ips 59835/2012-86
    5.6.2014
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VS2007102
    ZKP člen 372, 372-5. KZ-1 člen 53, 53/2-3.
    kršitev kazenskega zakona – odločba o kazenski sankciji – enotna kazen – izrek enotne kazni
    S tem, ko je obsojencu izrečena enotna kazen presegla seštevek določenih zapornih kazni, je sodišče v škodo obsojenca prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu.
  • 152.
    Sodba VSRS I Ips 13717/2011-162
    5.6.2014
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2007106
    ZKP člen 371, 371/1-11, 420, 420/2.
    bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
    Če se vložnik zahteve (v okviru navedb, da izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih) ne strinja z dejstvenimi zaključki izpodbijane sodbe, gre za uveljavljanje nedovoljenega razloga zmotno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.
  • 153.
    Sodba VSRS I Ips 26327/2010-43
    5.6.2014
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VS2007103
    ZKP člen 10, 372, 372-3.
    kršitev kazenskega zakona – prepoved ponovnega sojenja o isti stvari
    Ker je sodišče prve stopnje obsojenca ponovno spoznalo za krivega in ga na podlagi iste obtožnice obsodilo istega kaznivega dejanja, je podana kršitev kazenskega zakona iz 3. točke 372. člena ZKP.
  • 154.
    VSRS Sodba I Ips 61352/2011-74
    5.6.2014
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2007146
    ZKP člen 18, 18/2, 146, 214, 371, 371/1-8, 395, 395/1. URS člen 35.
    bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - hišna preiskava - utemeljeni razlogi za sum - okoliščine, iz katerih izhajajo utemeljeni razlogi za sum – anonimna prijava – kazenska ovadba - pravica do zasebnosti - presoja pritožbenih navedb
    Prijava kaznivega dejanja ni dokazno sredstvo in ni nedovoljen dokaz. Ekskluzija dokazov ščiti obdolženca predvsem pred neutemeljenimi posegi državnih organov v njegove osebnostne pravice v kazenskem postopku.
  • 155.
    VSRS Sodba I Ips 26327/2010
    5.6.2014
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VS2007271
    ZKP člen 10, 372, 372-3.
    kršitev kazenskega zakona - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari
    Obsojenec je bil zaradi kaznivega dejanja po prvem odstavku 129. člena KZ pravnomočno že spoznan za krivega in obsojen v letu 2009. Ker ga je sodišče prve stopnje ponovno spoznalo za krivega in obsodilo na podlagi iste obtožnice okrožnega državnega tožilstva in istega kaznivega dejanja je glede nove obsodbe podana kršitev kazenskega zakona iz 3. točke 372. člena ZKP.
  • 156.
    Sklep I Up 188/2014
    4.6.2014
    PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
    VS1014799
    ZMZ člen 28, 28-3, 106, 106/1, 106/3. Direktiva Sveta 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite člen 15, 15-c. ZUS-1 člen 77.
    podaljšanje subsidiarne zaščite - varnostna situacija v izvorni državi - resna škoda - individualna grožnja - samovoljno nasilje - kvalifikacijska direktiva - razlaga Sodišča Evropske unije - razlaga Evropskega sodišča za človekove pravice - intenzivnost nasilja - realna grožnja za življenje in osebnost prosilca - časovna veljavnost novele ZMZ
    Ker je sodišče prve stopnje glede pojmov „samovoljno nasilje“ in „individualne grožnje“, postavilo svoj standard, ne da bi pravilno upoštevalo sodbo Sodišča Evropske unije v zadevi Elgafaji in 15. c člen Kvalifikacijske direktive, se ni opredelilo do dejanskih ugotovitev (o stopnji samovoljnega nasilja v izvorni državi) v odločbi tožene stranke, ki je zavrnila prosilčevo prošnjo.
  • 157.
    Sodba VIII Ips 256/2013
    3.6.2014
    ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
    VS3006155
    ZZVZZ člen 23. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135. ZUst člen 44, 45, 45/3.
    zdravljenje v tujini - povračilo stroškov zdravljenja v tujini - stroški zdravljenja v tujini – ustavna odločba
    V obravnavani zadevi tako podlago za odločitev predstavlja zgolj določba 2. točke prvega odstavka 23. člena ZZVZZ, po katerem je z obveznim zavarovanjem zavarovanim osebam zagotovljeno plačilo zdravstvenih storitev v tujini najmanj v višini 95% vrednosti zdravljenja. Ker določbe prvega odstavka 135. člena Pravil OZZ, ki določa dodatne pogoje in omejitve, prav tako pa tudi določbe 225. člena Pravil OZZ, ki se nanaša na izvedbo prvega odstavka 135. člena Pravil OZZ, zaradi neustavnosti ni mogoče uporabiti, velja zgolj zakonsko določena pravica do povračila stroškov zdravljenja v tujini brez dodatnih pogojev in omejitev. Zato tudi dejstvo, ali je šlo pri tožnici za bolnišnično ali za ambulantno zdravljenje, in pa, ali ji je bilo pri nas zagotovljeno enakovredno zdravljenje, ni več relevantno.
  • 158.
    VSRS Sodba XI Ips 21652/2014-122
    3.6.2014
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2007115
    ZKP člen 201, 201/1-3, 371, 371/1-11, 395, 395/1.
    pripor - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – presoja pritožbenih navedb - odreditev pripora – ponovitvena nevarnost - subjektivne okoliščine – neogibnost pripora
    Sklep preiskovalne sodnice in sklep zunajobravnavnega senata tvorita celoto. V skladu s sodno prakso je dopustno, da se sklep sodišča druge stopnje v primeru soglašanja z razlogi sodišča prve stopnje sklicuje nanj, saj bi sicer prišlo do ponavljanja že navedenih razlogov.
  • 159.
    Sodba VIII Ips 21/2014
    2.6.2014
    DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
    VS3006167
    ZUJF člen 164, 168, 169. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Ur. l. št. 40/2012) člen 5.
    stroški prevoza na delo - povračilo stroškov javnega prevoza povračilo - kilometrina

    Na podlagi določbe drugega odstavka 168. člena ZUJF (in drugega odstavka 5. člena Aneksa), ki je pomensko jasna, je tožnik upravičen do povračila stroškov javnega prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, saj obstaja možnost prevoza s takšnim javnim sredstvom. Šele v primeru, če možnosti javnega prevoza ne bi bilo, bi se tožniku priznala kilometrina v višini 8% cene neosvinčenega motornega bencina - 95 oktanov. Tožena stranka tudi ne uveljavlja, da tožnik javnega prevoza ne bi mogel uporabiti glede na njegov delovni čas, ali čas trajanja vožnje.

  • 160.
    Sodba VIII Ips 73/2014
    2.6.2014
    DELOVNO PRAVO
    VS3006148
    ZDR člen 54, 137, 137/7.
    pogodba o zaposlitvi za določen čas - plačilo nadomestila plače za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja - višina nadomestila plače - denarno nadomestilo za čas brezposelnosti
    Delavec je za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja upravičen do plačila plače oziroma nadomestila plače, kot je le-to opredeljeno v sedmem odstavku 137. člena ZDR, to je v višini delavčeve povprečne plače v zadnjih treh mesecih njegovega dela pri delodajalcu za poln delovni čas. Seveda se v tem primeru v višino tako določenega nadomestila plače vštevajo tudi dohodki delavca iz naslova prejemanja nadomestila za čas brezposelnosti in dohodki iz naslova zaposlitve pri drugih delodajalcih v tem obdobju. Gre za izhodišče, da delavec zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja in dokler posledice takega nezakonitega stanja trajajo, na svojih rednih dohodkih ne sme biti oškodovan.
  • <<
  • <
  • 8
  • od 9
  • >
  • >>