določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti – odškodninski spor – sedež stranke v postopku – prebivališče stranke v postopku - prebivališče prič – kraj škodnega dogodka
Škodni dogodek se je zgodil v Trbovljah, tožnica in predlagane štiri priče imajo prebivališče v Trbovljah, tožena stranka ima svojo območno enoto v Trbovljah. Postopek se bo z manjšimi stroški in s prihrankom časa izvedel pri Okrajnem sodišču v Trbovljah, zato je predlog za delegacijo utemeljen.
ZUS-1 člen 5, 28. ZUP člen 126, 222, 222/4. ZVO-1 člen 187, 188.
tožba zaradi molka organa - zavrženje tožbe - tožba stranskega udeleženca - podelitev prve dimnikarske koncesije - postopek po uradni dolžnosti
S tožbo zaradi molka organa lahko zahteva izdajo upravnega akta le oseba, ki je bila stranka v upravnem postopku (oseba, na zahtevo katere je bil upravni postopek uveden - aktivna stranka, oziroma oseba, zoper katero teče upravni postopek - pasivna stranka) in ne stranski udeleženec upravnega postopka.
Tožeča stranka kot stranska udeleženka v upravnem postopku podeljevanja prvih dimnikarskih koncesij, ki se ni začel na zahtevo stranke, temveč po uradni dolžnosti, ne more vložiti tožbe zaradi molka organa, s katero bi zahtevala, da tožena stranka izda odločbo v postopku, ki ne teče zoper njo niti se ni začel na njeno zahtevo.
ZNP člen 35, 37, 103, 104. ZPP člen 367, 367/2, 377.
razlastitev – odškodnina zaradi razlastitve – nepravdni postopek - dovoljenost revizije – opredelitev vrednosti spornega predmeta - zavrženje revizije
Ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe ni določena, posledično ni mogoče ugotoviti, ali revizijsko sporna vrednost presega 40.000 EUR (drugi odstavek 367. člena ZPP).
Tožnika v predlogu za dopustitev revizije sama navajata, da je Vrhovno sodišče v razveljavitvenem sklepu sodišču prve stopnje prepustilo, da glede na ožje specialistično strokovno področje posameznih izvedencev oceni, katerega od njih bo dodatno zaslišalo. Vrhovno sodišče glede na povzet zaključek izvedenskega mnenja dr. H. in povzeto obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga za njegovo dodatno zaslišanje ter razloge v predlogu za dopustitev revizije ocenjuje, da tožnika nista z verjetnostjo izkazala, da je sodišče z zavrnitvijo dokaznega predloga za dodatno zaslišanje izvedenca zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2, 82, 82/1. ZPP člen 11, 11/2, 11/3, 343, 343/1, 343/3.
pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča - nedovoljena pritožba - postulacijska sposobnost - pritožba, ki jo vloži stranka sama - zloraba pravice do sodnega varstva - denarna kazen zaradi zlorabe pravic
Pritožnik je ponovno vložil pravno sredstvo brez izkazane postulacijske sposobnosti, pri čemer glede na vsa predhodna pojasnila ni mogel utemeljeno pričakovati, da bo Vrhovno sodišče njegovo pritožbo obravnavalo kot dovoljeno. S tem je po presoji Vrhovnega sodišča s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem, zlorabil pravico do sodnega varstva v smislu drugega odstavka 11. člena ZPP. Za tako ravnanje pa je v tretjem odstavku 11. člena ZPP predvideno denarno kaznovanje stranke, in sicer z denarno kaznijo do 1.300,00 EUR.
Ugotovljene dejanske okoliščine, da vzdrževanje brvi ali pa celo sama začetna postavitev brvi, ni bila takšna, da bi preprečila nastanek oziroma obstoj špranje, v katero je zavozil tožnik z kolesom, ob tem da drugotožena stranka tudi ni postavila tabel, ki bi opozarjale na stanje brvi, narekuje porazdelitev odgovornosti oziroma soprispevkov med tožečo stranko in obema toženima strankama.
Celo če se oškodovancu lahko očita huda malomarnost, to ne pomeni, da je škoda nastala brez krivde povzročitelja oziroma da je ta svoje odgovornosti prost, oz. da do deljene krivde pride pri vsaki stopnji krivde.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2, 82, 82/1. ZPP člen 11, 11/2, 11/3, 343, 343/1, 343/3.
pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča - nedovoljena pritožba - postulacijska sposobnost - pritožba, ki jo vloži stranka sama - zloraba pravice do sodnega varstva - kaznovanje zaradi zlorabe pravic - pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča o kaznovanju
Pritožnik je ponovno vložil pravno sredstvo brez izkazane postulacijske sposobnosti, pri čemer glede na vsa predhodna pojasnila ni mogel utemeljeno pričakovati, da bo Vrhovno sodišče njegovo pritožbo obravnavalo kot dovoljeno. S tem je po presoji Vrhovnega sodišča s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem, zlorabil pravico do sodnega varstva v smislu drugega odstavka 11. člena ZPP. Za tako ravnanje pa je v tretjem odstavku 11. člena ZPP predvideno denarno kaznovanje stranke, in sicer z denarno kaznijo do 1.300,00 EUR.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - predlog, ki ga vloži stranka sama - laična vloga - opravljen pravniški državni izpit - postulacijska sposobnost - rok - prepozna vloga - pravočasnost predloga za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Toženec je predlog vložil sam, pri čemer ni izkazal, da bi imel opravljen pravniški državni izpit.
dodelitev neprofitnega stanovanja - dovoljenost revizije - zelo hude posledice - zelo hude posledice niso posledice izpodbijane odločitve - pričakovana pravica
Trditveno in dokazno breme glede izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
V reviziji zatrjevane hude posledice, tj. težke stanovanjske razmere, niso neposredna posledica izpodbijane odločitve. Prav tako ni neposredna posledica izpodbijane odločitve, da revidentka nadaljnjih 5 let ne more vložiti prošnje za uvrstitev na prednostno listo za dodelitev neprofitnih stanovanj v svoji občini, saj o tem z izpodbijanim aktom ni odločeno.
Pridobitev neprofitnega stanovanja je poleg tega negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja predpisanih pogojev in meril ter kot tako pričakovana pravica. Z nepridobitvijo take pravice pa ni mogoče izkazati zelo hudih posledic za prijavitelja.
Revidentka posledično ni izkazala zelo hudih posledic, kot jih za dovoljenost revizije zahteva določba 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
V dvostopenjskem upravnem postopku je vsebinska presoja pritožbe zoper prvostopenjski akt, ki se s tožbo izpodbija, pogoj za vložitev tožbe zoper prvostopenjski akt (z izjemo tožbe zaradi molka organa po 28. členu ZUS-1).
V obravnavani zadevi o tožničini pritožbi zoper uporabno dovoljenje ni bilo vsebinsko odločeno, ker je bila njena pritožba zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavržena, pravilnosti - zakonitosti uporabnega dovoljenja tako drugostopenjski organ v zvezi s pritožbo ni preizkusil, torej je tožba vložena prezgodaj. Zaradi zavrženja pritožbe (zaradi pomanjkanja pravnega interesa) tožnica v upravnem sporu (še) ne more izpodbijati uporabnega dovoljenja, to je prvostopenjskega akta. Lahko pa v upravnem sporu izpodbija sklep o zavrženju pritožbe, kar je tudi storila. Šele, če bi s to tožbo uspela in bi drugostopenjski organ njeno pritožbo obravnaval po vsebini, bi lahko v primeru, da bi bila njena pritožba zavrnjena, s tožbo v upravnem sporu izpodbijala prvostopenjski akt, (ta je uporabno dovoljenje), ki bi s tem tudi vsebinsko postal dokončen.
ZGJS člen 27, 28. ZPP člen 19, 23, 23/1, 32, 32/2-7, 482, 482/1-1. ZUKN člen 43. ZGD-1 člen 515.
imenovanje direktorja javnega podjetja - gospodarske javne službe - gospodarski spor - ni upravni spor niti delovni spor
Spor glede imenovanja direktorja (javnega podjetja), ni spor v zvezi s sklenitvijo delovnega razmerja, za katerega bi bilo na podlagi točke a prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 pristojno delovno sodišče. Prav tako obravnavani spor ni drug individualni delovni spor po prvem odstavku 5. člena ZDSS-1, zato ne spada v pristojnost delovnega sodišča.
Javno podjetje, v katerem si za imenovanje na mesto direktorja prizadeva tožnik, je organizirano kot družba z omejeno odgovornostjo. V skladu z 28. členom ZGJS se za vsa vprašanja, ki se nanašajo na položaj javnega podjetja, uporabljajo predpisi, ki urejajo položaj podjetij oziroma gospodarskih družb, če s tem ali drugim zakonom niso urejena drugače. Smiselno enako je to urejal tudi 43. člen ZUKN. Ker vprašanje imenovanja direktorja javnega podjetja, organiziranega kot d. o. o., kot tudi vprašanje reševanja sporov v zvezi s tem, ne v ZGJS ne v drugem zakonu ni urejeno drugače, je treba za presojo obravnavane zadeve uporabiti določbe Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Ta v sedmem poglavju (471. člen ZGD-1 in naslednji) ureja družbo z omejeno odgovornostjo, v 515. členu pa posebej položaj poslovodij (direktorjev).
Glede na to je torej spor, ki ga je tožnik sprožil z vložitvijo tožbe zoper sklep Mestnega sveta tožene stranke (kot organa svoje ustanoviteljice), gospodarski spor, za odločanje o njem pa je ob smiselni razlagi določbe 1. točke prvega odstavka 482. člena v zvezi s 7. točko drugega odstavka 32. člena ZPP pristojno Okrožno sodišče v Mariboru.
ZDen člen 2, 4, 5, 9, 9/1, 62, 62/2-b, 63, 63/3. ZUS-1 člen 71, 71/2. Zakon o državljanstvu DFJ člen 35, 35/1. Zakon o državljanstvu Kraljevine SHS člen 56, 56/2.
dovoljena revizija - denacionalizacija - pomembno pravno vprašanje - čas sklenitve zakonske zveze - državljanstvo - uporaba pravnih predpisov v času sklenitve zakonske zveze - veljavnost poroke
Sodišču prve stopnje ni treba navajati razlogov za odločitev, če sledi utemeljitvi upravnega akta in to v sodbi ugotovi (drugi odstavek 71. člena ZUS-1).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007089
ZKP člen 420, 420/2. KZ člen 14.
zahteva za varstvo zakonitosti - – kazniva dejanja zoper pravni promet - dejanje majhnega pomena - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Odsotnost škodljivih posledic pri kaznivem dejanju iz poglavja o kaznivih dejanjih zoper pravni promet sama po sebi ni okoliščina, ki bi lahko zmanjšala pomen varovane pravne vrednote, tako da bi lahko govorili o dejanju majhnega pomena.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom
Upnikov predlog ni predlog za izvršbo, temveč predlog, da se izvršba nadaljuje z novim izvršilnim sredstvom, ki ni izvršba na nepremičnine. V takšnem položaju je še naprej pristojno sodišče, ki je dovolilo izvršbo.
Protispisnost pomeni, da sodišče v obrazložitvi sodbe povzema vsebino izvedenih dokazov v nasprotju z njihovo dejansko vsebino ter jo uporabi kot podlago za ugotavljanje in presojo obstoja odločilnih dejstev.
ZMZ člen 28, 28-3, 106, 106/1, 106/3. Direktiva Sveta 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite člen 15, 15-c. ZUS-1 člen 77.
podaljšanje subsidiarne zaščite - varnostna situacija v izvorni državi - resna škoda - individualna grožnja - samovoljno nasilje - kvalifikacijska direktiva - razlaga Sodišča Evropske unije - razlaga Evropskega sodišča za človekove pravice - intenzivnost nasilja - realna grožnja za življenje in osebnost prosilca - časovna veljavnost novele ZMZ
Ker je sodišče prve stopnje glede pojmov „samovoljno nasilje“ in „individualne grožnje“, postavilo svoj standard, ne da bi pravilno upoštevalo sodbo Sodišča Evropske unije v zadevi Elgafaji in 15. c člen Kvalifikacijske direktive, se ni opredelilo do dejanskih ugotovitev (o stopnji samovoljnega nasilja v izvorni državi) v odločbi tožene stranke, ki je zavrnila prosilčevo prošnjo.
Sklep preiskovalne sodnice in sklep zunajobravnavnega senata tvorita celoto. V skladu s sodno prakso je dopustno, da se sklep sodišča druge stopnje v primeru soglašanja z razlogi sodišča prve stopnje sklicuje nanj, saj bi sicer prišlo do ponavljanja že navedenih razlogov.
ZZVZZ člen 23. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135. ZUst člen 44, 45, 45/3.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov zdravljenja v tujini - stroški zdravljenja v tujini – ustavna odločba
V obravnavani zadevi tako podlago za odločitev predstavlja zgolj določba 2. točke prvega odstavka 23. člena ZZVZZ, po katerem je z obveznim zavarovanjem zavarovanim osebam zagotovljeno plačilo zdravstvenih storitev v tujini najmanj v višini 95% vrednosti zdravljenja. Ker določbe prvega odstavka 135. člena Pravil OZZ, ki določa dodatne pogoje in omejitve, prav tako pa tudi določbe 225. člena Pravil OZZ, ki se nanaša na izvedbo prvega odstavka 135. člena Pravil OZZ, zaradi neustavnosti ni mogoče uporabiti, velja zgolj zakonsko določena pravica do povračila stroškov zdravljenja v tujini brez dodatnih pogojev in omejitev. Zato tudi dejstvo, ali je šlo pri tožnici za bolnišnično ali za ambulantno zdravljenje, in pa, ali ji je bilo pri nas zagotovljeno enakovredno zdravljenje, ni več relevantno.
ZUJF člen 164, 168, 169. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Ur. l. št. 40/2012) člen 5.
stroški prevoza na delo - povračilo stroškov javnega prevoza povračilo - kilometrina
Na podlagi določbe drugega odstavka 168. člena ZUJF (in drugega odstavka 5. člena Aneksa), ki je pomensko jasna, je tožnik upravičen do povračila stroškov javnega prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, saj obstaja možnost prevoza s takšnim javnim sredstvom. Šele v primeru, če možnosti javnega prevoza ne bi bilo, bi se tožniku priznala kilometrina v višini 8% cene neosvinčenega motornega bencina - 95 oktanov. Tožena stranka tudi ne uveljavlja, da tožnik javnega prevoza ne bi mogel uporabiti glede na njegov delovni čas, ali čas trajanja vožnje.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - plačilo nadomestila plače za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja - višina nadomestila plače - denarno nadomestilo za čas brezposelnosti
Delavec je za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja upravičen do plačila plače oziroma nadomestila plače, kot je le-to opredeljeno v sedmem odstavku 137. člena ZDR, to je v višini delavčeve povprečne plače v zadnjih treh mesecih njegovega dela pri delodajalcu za poln delovni čas. Seveda se v tem primeru v višino tako določenega nadomestila plače vštevajo tudi dohodki delavca iz naslova prejemanja nadomestila za čas brezposelnosti in dohodki iz naslova zaposlitve pri drugih delodajalcih v tem obdobju. Gre za izhodišče, da delavec zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja in dokler posledice takega nezakonitega stanja trajajo, na svojih rednih dohodkih ne sme biti oškodovan.