delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - trajni presežek - kriteriji razreševanja presežnih delavce
Iz določbe 36.b člena zakona o delovnih razmerjih izhaja, da se pri določitvi delavcev, katerih delo postane trajno nepotrebno, upoštevajo v njem določeni kriteriji. Glede uporabe teh kriterijev, je splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo v 13. členu določila, da se pri določanju presežnih delavcev v isto kategorijo razvrstijo vsi delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, da jih je mogoče medsebojno razporejati v skladu z zakonom.
Namen 2. točke prvega odstavka 19. člena ZIL ni omogočiti preizkus, ali se že registrirana znamka dovolj razlikuje od kakšne druge blagovne znamke za isto vrsto blaga ali pa vseh ostalih blagovnih znamk, sicer bi 6. in 7. točka prvega odstavka 19. člena ZIL sploh ne bili potrebni.
Sodišče v primeru vložitve tožbe na temelju prvega odstavka 87. člena ZIL v povezavi z 2. točko prvega odstavka 19. člena ZIL preizkusi le, ali je znak abstraktno sposoben za razlikovanje. Konkretna sposobnost za razlikovanje je predmet preizkusa po 6. in 7. točki prvega odstavka 19. člena ZIL in (posredno) tudi po prvem odstavku 100.
upravičenec do denacionalizacije - pravni posel, sklenjen zaradi zvijače državnega organa - darilna pogodba v korist JLA
Darilna pogodba v korist Jugoslovanske armije je po današnjih merilih nenavadna, vendar to ne zadostuje za uporabo 5. člena ZDen. Zvijača pa ni ugotovljena.
prevzem izpolnitve - delovno razmerje pri delodajalcu - vračilo denarnega nadomestila prejetega za čas brezposelnosti - pogodbena svoboda
ZZZPB ne prepoveduje in ne omejuje pogodbene svobode strank, ki na področju obveznostnih razmerij velja. Zato je njim samim v okviru zakonskih prepuščena pravica do ureditve medsebojnih obveznosti in pravica do izbire oblike.
pripor - utemeljen sum - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Navedba, da obtoženec "ni nič kriv", ker da slednje izhaja iz izjave enega od sodnikov delavcem, ki so delali pri njem, pomeni izpodbijanje dejanskih zaključkov v zvezi z utemeljenim sumom. Zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja pa ni razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti (2. odstavek 420. člena ZKP).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS21477
URS člen 29, 29-3.ZKP člen 371, 371/1-7, 371/1-9, 420, 420/2, 424, 424/1.KZ člen 311, 311/2. Dunajska konvencija o konzularnih odnosih člen 36, 36/1-b.
kazniva dejanja zoper javni red in mir - prepovedan prehod čez državno mejo - koristoljubnost - izvajanje dokazov - kršitev pravice do obrambe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - obseg preizkusa kršitev zakona - obveščanje konzulata o priporu
S tem ko je v opisu kaznivega dejanja po 2. odstavku 311. člena KZ navedeno, da so obsojenci prebežnike na prepovedan način spravili preko državne meje za nagrado 2.400 DEM, je konkretizirana tudi koristoljubnost kot zakonski znak kvalificirane oblike kaznivega dejanja prepovedanega prehoda čez državno mejo.
Ker dokazni predlog o soočenju prič z obsojencem ni bil podan, z neizvedbo tega dokaza obsojencu ni bila kratena pravica do izvajanja dokazov v njegovo korist. Zato v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 2.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - premoženjskopravni spor - stranske terjatve
Revizija je v premoženjskih sporih dovoljena samo tedaj, če vrednost glavnega zahtevka izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega v drugem odstavku 367. člena ZPP določen znesek. Revizija, ki se nanaša samo na obresti ali druge stranske terjatve, ni dovoljena (39. člen ZPP).
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-6. ZTPDR člen 75, 75/2, 75/2-3.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela
Z dnem, ko je po mnenju zdravniške komisije glede na svoje zdravstveno stanje spet sposoben za delo, bi moral delavec priti na delo. Če na delo ne pride in svojega izostanka ne opraviči kako drugače, odsotnost z dela pa traja več kot pet delovnih dni zaporedoma, je podan zakonit razlog za prenehanje delovnega razmerja.
sprejem v državljanstvo z naturalizacijo - trajni vir preživljanja - pogodba o preživljanju
Oseba, ki prosi za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije z naturalizacijo, mora imeti po 4. točki 10. člena ZDRS zagotovljen trajen vir preživljanja, najmanj v višini, ki zagotavlja materialno in socialno varnost; ta pogoj pa s pogodbo o preživljanju, sklenjeno s tožnikovim očetom, ni izkazan.
denacionalizacija nepremičnin - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - obseg povračila - najemnina
ZDen v drugem odstavku 72. člena določa, da se odškodninski zahtevki iz naslova nezmožnosti uporabe oz. upravljanja premoženja v času od podržavljenja do dneva uveljavitve ZDen, ne priznavajo. V tem obdobju so oblasti na različne načine gospodarile s tako imenovano družbeno lastnino, zato izgubljenih koristi ni mogoče zanesljivo ugotoviti, niti ni mogoče pojasniti porabe. Nobenega razloga pa ni, da bi se tudi po uveljavitvi ZDen, ko so zavezanci vedeli, da bo treba vrniti nacionalizirano premoženje, kakorkoli okoristili s tem, da so ga zadrževali in gospodarili z njim.
Tožnik niti v tožbi niti v pritožbi ni predložil dokaza, s katerim bi utemeljil svojo trditev, da je pravočasno vložil zahtevo za izdajo začasne odredbe po določbah ZLPP, zato je bila njegova tožba utemeljeno zavrnjena.
ZOR člen 38, 39, 72, 72/4. ZTPDR člen 75, 75/1-2. ZDR (1990) člen 100, 100/1-2.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - pisni sporazum o prenehanju delovnega razmerja - oblika ponudbe - sprejem ponudbe
Revident je toženi stranki poslal vlogo, v kateri je predlagal sporazumno prekinitev delovnega razmerja, po izkoriščenju preostalega rednega letnega dopusta in pozitivnih razmejitvenih ur. Tožena stranka je ponudbo sprejela in revidentu vrnila v podpis pisni sporazum o prenehanju delovnega razmerja. Glede na določbe ZOR je bil sporazum o prenehanju delovnega razmerja s tem sklenjen, saj je tožena stranka sprejela ponudbo revidenta, oblični sporazum pa je bil sklenjen po izmenjavi obojestransko podpisanih listin - ponudbe in odgovora.
pripor - ponovitvena nevarnost - podaljšanje pripora po izreku sodbe - obstoj utemeljenega suma - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V sklepu o podaljšanju pripora po izdaji sodbe zadostuje, da se sodišče glede obstoja utemeljenosti suma sklicuje na prvostopenjsko obsodilno sodbo, ne da znova našteva okoliščine, ki utemeljujejo tako stopnjo suma.
ZZZat člen 30. Uredba o določitvi začasnega zatočišča za državljane BiH člen 5.
začasno zatočišče - podaljšanje začasnega zatočišča
Ker tožnici ni bilo podaljšano začasno zatočišče iz razlogov, navedenih v 5. členu Uredbe o določitvi začasnega zatočišča za državljane BiH, ki jo je Ustavno sodišče odpravilo, je potrebno odpraviti tudi škodljive posledice, ki so nastale tožnici zaradi neustavnosti uredbe.
carinska osnova - ugotavljanje carinske osnove po carinskem organu
Carinarnica lahko podvomi v verodostojnost cene, navedene v fakturi (41. člen CZ). V tem primeru ugotovi carinsko osnovo carinarnica v skladu z določbami 35. - 37. člena CZ.
zavarovalna pogodba - izguba zavarovalnih pravic - vožnja pod vplivom alkohola - regres zavarovalnice - vrnitev plačane odškodnine - subrogacija
Tožeča stranka je izkazala plačilo premoženjske škode lastnikoma obeh, v nesreči poškodovanih vozil, zato so po 939. členu ZOR nanjo prešle vse zavarovančeve pravice nasproti tistemu, ki je odgovoren za škodo, to je nasproti tožencu. Podrobnejšo ureditev prehoda teh pravic urejajo splošni pogoji za zavarovanje avtomobilskega kaska oziroma pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti. Če je v splošnih pogojih za zavarovanje avtomobilske odgovornosti zapisana omejitev v višini 12 poprečnih mesečnih neto osebnih dohodkov, velja ta omejitev samo za škodo, ki jo je treba poplačati iz tega zavarovanja, torej za škodo, ki izvira iz odgovornosti za toženčevo ravnanje nasproti tretjim udeležencem v prometu, ne more pa se raztezati tudi na škode, ki izvirajo iz drugih zakonsko in pogodbeno urejenih razmerij.
odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina
Presoja, ali je bil pravni standard pravične denarne odškodnine ustrezno uporabljen, pomeni individualni preizkus dosojene odškodnine za posamezne oblike škode in celotne prisojene odškodnine ter primerjalni preizkus z upoštevanjem v sodni praksi znanih primerov.
ukrep tržnega inšpektorja - prepoved reklamiranja tobaka in tobačnih izdelkov
Prodajalna tobačnih izdelkov v smislu 11. člena ZOUTI je le specializirana prodajalna, v kateri se opravlja dejavnost trgovine na drobno s tobačnimi izdelki; svetlobni napis nad prodajalno, ki ni specializirana predvsem za prodajo tobačnih izdelkov, s katerim se reklamira tobak in tobačne izdelke, pa ne šteje za izvesek v smislu navedene zakonske določbe.
lokacijsko dovoljenje - razpolaganje z zemljiščem - poseg v skupne dele in naprave - soglasje solastnika
Ker gre pri nameravani nadzidavi za poseg v skupne dele in naprave objekta v solastnini, bi investitor dokazal pravico razpolaganja le s predložitvijo dokaza, iz katerega bi izhajalo, da se z nameravano gradnjo strinja tudi solastnica objekta.
bistvena kršitev določb postopka upravnega spora pri presoji odločbe, izdane v postopku za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja po Zakonu o žrtvah vojnega nasilja - izgnanec
V primerih, ko je tožena stranka v revizijskem postopku odpravila odločbo organa prve stopnje, s katero je bil na podlagi predloženih dokazov priznan status žrtve vojnega nasilja, in odločila, da za priznanje statusa ni podlage, ima stranka prvo možnost za izpodbijanje ugotovitev tožene stranke s sprožitvijo upravnega spora; bistvena kršitev določb postopka upravnega spora je podana, če se sodišče ni opredelilo do vseh pravno pomembnih tožbenih navedb in s tožbo predloženih dokazov.