podlaga odškodninske odgovornosti – protipravnost – povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček – solastnina – solastna nepremičnina – oddaja solastne nepremičnine v najem – soglasje solastnika za oddajo nepremičnine v najem – odgovornost solastnika
Toženka (solastnica stanovanja), ki se ni strinjala s predlogom tožnika (drugega solastnika), da se stanovanje odda v najem, ni odškodninsko odgovorna za izgubljeno najemnino za tožnikov delež na stanovanju. Ena od predpostavk odškodninske odgovornosti je nedopusten poseg v položaj drugega, tako da povzročitelj škode prekrši pravo, ki varuje oškodovančev zavarovan interes. Peti odstavek 67. člena SPZ določa, da je za posle, ki presegajo okvire rednega upravljanja s stvarjo v solastnini (kar vsebuje tudi dajanje stvari v najem), potrebno soglasje vseh solastnikov. To pomeni, da tožnikov v individualni interes ustvariti dobiček od oddaje stanovanja v solastnini ni pravno varovan.
Višina odškodnine zaradi imisij – tožnika sodita v skupino tistih, ki so bili manj obremenjeni z nedovoljenimi imisijami. Hiša tožnikov od ceste oddaljena 40 metrov, v relevantnem obdobju, tj. od srede februarja 2004 do konca oktobra 2008, pa sta bila druga tožnica in tretji tožnik odsotna po 8 ur zaradi zaposlitve, pri čemer je bila druga tožnica vmes še 1 leto in 6 mesecev brezposelna.
dovoljenost revizije – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – nedenarni tožbeni zahtevki – različna dejanska in pravna podlaga tožbenih zahtevkov – dva zavarovalna primera – zavrženje revizije
Revizijsko sodišče ugotavlja, da se zahtevka za povrnitev škode, ki jih uveljavlja tožnik, opirata na različno dejansko podlago (drugi odstavek 41. člena ZPP). Gre namreč za dva, med seboj nepovezana zavarovalna primera. Ker je revizija naperjena le zoper odločitev o zahtevku glede prve prometne nesreče, njegova vrednost (1.142,34 EUR) pa ne presega revizijskega praga, revizija ni dovoljena.
neupravičena pridobitev – uporaba tuje stvari v svojo korist – uporabnina – prikrajšanje – obogatitveni zahtevek
Zgolj dejstvo, da lastnik stvari ne uporablja, pri tem da od tretjega ni zahteval dopustitve uporabe, pa ne zadošča za zahtevek na podlagi neupravičene pridobitve.
povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi smrti bližnjega – krivdna odgovornost občine – zavarovanje kanjona – dolžna skrbnost občine - teorija adekvatne vzročnosti – ravnanje neposrednega oškodovanca – deljena odgovornost
Dolžno skrbnost tožene stranke glede zavarovanja kanjona je potrebno presojati še posebej strogo glede na dejstvo, da se je v bližini nahajalo igrišče, kjer se je zadrževala mladina. V takem primeru dolžna skrbnost zajema tudi predvidevanje neprevidnega obnašanja otrok in mladine oziroma ravnanje, ki vključuje elemente neskrbnosti, ki je značilna za to obdobje. Glede na to, da je bil pokojni neposredni oškodovanec kljub vsemu star skoraj 16 let, njegovo ravnanje pa je bilo skrajno neprevidno, revizijsko sodišče njegov soprispevek ocenjuje strožje, in sicer na 50 %.
Ker je s 5. in 6. točko izreka izpodbijane odločbe prvostopenjski organ zavrnil tožnikova zahtevka, takšno odločitev pa je potrdila tudi tožena stranka kot pritožbeni organ, je odločitev (tudi v tem delu) postala dokončna in tako glede zavrnilnega dela izpodbijane prvostopenjske odločbe ni pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožba vložena prezgodaj.
povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – odškodnina zaradi kršitve osebnostnih pravic – pravica do zdravega življenjskega okolja – prekomerne imisije – hrup – zmanjšanje odškodnine – zmotna uporaba materialnega prava – dopuščena revizija
Višina odškodnine zaradi imisij – tožniki sodijo v skupino tistih, ki so bili najbolj obremenjeni z nedovoljenimi imisijami. Hiša tožnikov od ceste oddaljena 2 do 3 metre, v relevantem obdobju, tj. od začetka februarja 2004 do konca oktobra 2008, pa so bili tožniki odsotni po 5 in pol do 8 ur dnevno zaradi zaposlitve oziroma študija.
V darilni pogodbi je določeno, da si toženec (darovalec) pridrži „pravico gospodarstva“ na vseh podarjenih nepremičninah. Sodišče mora ugotavljati vsebino tega spornega pogodbenega določila tako, da išče skupen namen pogodbenikov ter določilo razume tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava (drugi odstavek 82. člena OZ). Nižji sodišči sta ocenili, da je bil njun namen glede pravice gospodarstva tak, da bo toženec tudi po prenosu nepremičnine na tožnika še naprej obdržal posest in uporabljal vse prostore v hiši, ki jih je uporabljal doslej.
odgovornost delodajalca za škodo, ki jo povzroči delavec – redar v lokalu – deljena odgovornost – ravnanje oškodovanca - povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - višina odškodnine
Med dejanja storjena v zvezi z delom spadajo vsa ravnanja, ki so izvršena med izvrševanjem nalog in so s tem izvrševanjem povezana, celo tista dejanja, ki so zgolj navidezno storjena v okviru avtoritete službe, pa delavec z njimi v resnici zlorabi svoja pooblastila.
Za uspešno in varno izpolnitev naloge odstraniti nadležnega in vinjenega tožnika, le tega ni bilo treba udariti. Tožnik se je odhodu sicer upiral, vendar pri tem drugega in tretjega toženca fizično ni ogrožal. Profesionalni redar v diskoteki, zadolžen za čim varnejše in mirnejše reševanje prav takšnih situacij, se mora na tovrstne provokacije gostov odzvati z višjo stopnjo skrbnosti ter brez nepotrebnega nasilja. Zato tožnikovo neprimerno in agresivno vedenje v takšnih okoliščinah ni podlaga za deljeno odgovornost.
povrnitev nepremoženjske škode – poškodba pri zdrsu na prečki skladiščnega regala – pojem nevarne dejavnosti – podlaga odškodninske odgovornosti - vzročna zveza
Zdrs in padec tožnice s 70 cm visoke prečke skladiščnega regala ni v neposredni zvezi s padcem spremnega lista z vrha regala.
URS člen 22. ZUS-1 člen 20, 20/2, 22, 22/1, 75, 75/3. ZPP člen 5, 7, 7/1, 286, 286/2, 339, 339/2-15. ZN člen 8, 8/1-5, 8/1-6.
imenovanje notarja – izpolnjevanje pogojev - dokazni postopek – zavrnitev izvedbe dokazov - vnaprejšnja dokazna ocena – razpravno načelo v upravnem sporu – bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu – ponovno sojenje pred drugim senatom
Drugi odstavek 286. člena ZPP resda določa, da sodišče predlagane dokaze, za katere meni, da niso pomembni za odločbo, zavrne. Vendar pa navedena določba ne pomeni, da sodišče pri tem lahko ravna samovoljno.
Dokazi tožeče stranke, ki jih je sodišče prve stopnje zavrnilo, so bili po mnenju Vrhovnega sodišča neutemeljeno zavrnjeni kot nepotrebni, saj tožeča stranka z njimi ni dokazovala dejstev, ki so bila v izpodbijani odločbi že dokazana, temveč nasprotna dejstva, in sicer takšna, ki bi bila lahko pravno odločilna.
dovoljenost revizije – različna pravna podlaga tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta – navadno sosporništvo na aktivni strani – zavrženje revizije
Ker so tožniki navadni sosporniki in ker imata zahtevka, ki ju uveljavlja prvi tožnik, različno podlago, odločitev o reviziji pa ni odvisna od vprašanja, ki bi bilo za njiju skupno, revizija zoper sodbo, s katero so zavrnjeni zahtevki, katerih vrednost ne presega 40.000 EUR, ni dovoljena.
povrnitev nepremoženjske škode – odgovornost - padec na spolzkih in poledenelih tleh – deljena odgovornost – ravnanje oškodovanca – višina odškodnine – zlom zapestja - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Pomanjkanje ustrezne pazljivosti pri hoji po poledenelem prostoru pri zapuščanju sanitarij bencinskega servisa pomeni prispevek oškodovanca k nastanku škode.
Toženec tožnika ni odrinil zato, da bi se branil pred napadom, temveč ker je hotel končati prepir in ustaviti tožnikove žalitve. Zato je odločitev, da toženec ni ravnal v silobranu materialnopravno pravilna.
Tožnik je k nastanku škode prispeval tako, da je toženca dlje časa spodbujal k prepiru, ga javno obtoževal in proti njemu agresivno zamahnil z glavo. Ker pa so njegova dejanja ostala na ravni besed in grozilnih kretenj brez fizičnega kontakta, je toženčev revizijski očitek, da je tožnik k nastanku škode prispeval z več kot petindvajsetimi odstotki, materialnopravno neutemeljen.
Z izpodbijanjem dokazne ocene nižjih sodišč, tožnik z revizijo ne more uspeti. Po tretjem odstavku 370. člena ZPP namreč revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
ZPP člen 25, 25/2, 67. ZUODNO člen 8, 8-53. ZIZI člen 15. 35, 35/2, 77.
spor o pristojnosti - izvršba – kumulacija izvršilnih sredstev
Po Zakonu o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območij občine ter o območjih občin je katastrska občina Zgornja Ložnica spadala v območje Občine Slovenska Bistrica, na podlagi ZUODNO pa naselje Preloge prav tako sodi v območje sedanje Občine Slovenske Bistrice.