URS člen 22. ZIZ člen 71, 71/1. ZPP člen 5, 214, 339, 339/2, 339/2-8.
odlog izvršbe - pravica do izjave - načelo kontradiktornosti
Res velja, da je v izvršilnem postopku načelo kontradiktornosti v določeni meri omejeno, ter da v ZIZ ni posebej določeno, da bi bilo potrebno dolžnikov predlog za odlog izvršbe vročiti upniku, zato opustitev takšne vročitve nujno ne pomeni absolutne bistvene kršitve oziroma kršitve načela kontradiktornosti. Vendar pa slednje ne pomeni, da se lahko vročitev v vsakem primeru opusti. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče svojo odločitev v celoti oprlo na navedbe, ki jih je dolžnica podala v predlogu za odlog in njegovi dopolnitvi. S tem ko sodišče prve stopnje predloga za odlog in njegovo dopolnitev upniku ni vročilo pred izdajo sklepa o odlogu, je upniku odvzelo možnost, da se izjavi o navedenih pravno relevantnih vidikih predmetne zadeve.
izterjava obveznosti vplačila v rezervni sklad etažnih lastnikov večstanovanjskih stavb
Tožnik nima zakonske podlage, da kot upravnik večstanovanjske stavbe zahteva vplačila v rezervni sklad kot zastopnik etažnih lastnikov. Njegov tožbeni zahtevek, kolikor se nanaša na vplačila v rezervni sklad, bi bil utemeljen, če bi ta vplačila predhodno kril sam, kar pa ni bil primer v obravnavani zadevi. Tožnik kot upravnik večstanovanjske stavbe bi lahko bil aktivno legitimiran za izterjavo sredstev rezervnega sklada etažnih lastnikov, če bi vtoževal plačilo sredstev rezervnega sklada na poseben fiduciarni račun, kjer se ta sredstva vodijo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00069997
KZ-1 člen 297, 297/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10, 10/1, 10/2, 17.
svoboda izražanja - sovražni govor - javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti
Pri presoji upravičenosti posega v uresničevanje pravice do svobode izražanja avtorjev ali založnikov takih izjav ESČP izhaja iz ocene specifičnega konteksta, v kateri je bila izjava dana. Pri tem presoja naslednje: politične in socialne okoliščine ter poštenost predstavitve problema v neposrednem ali širšem kontekstu; ali lahko izjavo razumemo kot neposreden ali posreden poziv k nasilju ali kot utemeljitev nasilja, sovraštva ali nestrpnost ter ali način, na katerega so bile izjave podane, lahko neposredno oziroma posredno povzročijo škodljive posledice.
nasilje v družini - psihično nasilje - verjetno izkazano nasilje - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - prepustitev stanovanja v izključno uporabo - ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov - naknadna kontradiktornost
Verjetno je izkazano, da je nasprotni udeleženec s svojimi ravnanji in nepredvidljivostjo pri predlagateljici ustvarjal stalen občutek strahu, nemoči, psihične napetosti in nestabilnosti in da tako ravnanje predstavlja psihično nasilje v pomenu tretjega odstavka 5. člena ZPND.
predlog za oprostitev plačila takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - likvidnostno stanje stranke - zaprtje računa - premoženjsko in finančno stanje stranke - dokazno breme - ogroženost poslovanja
Sodišče pri odločanju o predlogu za oprostitev plačila sodne takse ne upošteva le likvidnostnega stanja stranke, temveč mora upoštevati tudi njeno premoženjsko in finančno stanje (peti odstavek 11. člena ZST-1), kot je to pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje. Dejstvo, da ima tožeča stranka trenutno vse TRR račune zaprte, pa kaže le na njeno slabo likvidnostno stanje.
izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine - stroški ugovora - neutemeljeno povzročeni stroški izvršilnega postopka - umik predloga za izvršbo - smiselna uporaba določb ZPP
Določbe 38. člena ZIZ dodatno regulirajo posamične stroškovne obveznosti strank (predvsem upnika) v določenih fazah izvršilnega postopka z upoštevanjem njegovih posebnosti, vendar je predvsem v postopkih, ki tečejo na podlagi verodostojne listine, ko gre torej za kombiniran postopek, v katerem se s kondemnatornim delom sklepa o izvršbi najprej odloča o sami terjatvi, hkrati pa se za primer nastopa pravnomočnosti sklepa za to terjatev tudi že dovoli izvršba, treba ZIZ uporabiti v kombinaciji z določbami ZPP tudi za odločanje o s tem postopkom povezanimi stroški. Izpodbijana stroškovna odločitev je torej ob uporabi določbe 158. člena ZPP odvisna od tega, ali je umik predloga za izvršbo takojšnja posledica dolžnikove izpolnitve obveznosti ali ne.
izvršilni stroški - odvetniški stroški - informativni seznam dolžnikovega premoženja - nagrada odvetnika za druge vloge
Predlog za predložitev informativnega seznama premoženja, ki ga upnik vloži na podlagi dvanajstega odstavka 31. člena ZIZ, pa je tudi pogoj za podajo predloga za naložitev podaje seznama premoženja dolžniku (prvi odstavek 31. člena ZIZ). Stališče sodišča prve stopnje, da stroškov, nastalih v zvezi z vložitvijo predloga za pridobitev informativnega seznama premoženja, ni mogoče opredeliti kot potrebnih za izvršbo, je tako zmotno. Sodišče prve stopnje pa je očitno tudi prezrlo, da je bila OT z učinkom od 4. 6. 2022 dalje spremenjena tako, da je v 9. točki tarifne številke 31 OT, v kateri je celovito urejeno plačilo za storitve odvetnikov v postopkih izvršbe in zavarovanja, zdaj določena tudi nagrada za druge vloge v višini 50 točk. Ob upoštevanju nagrade za sestavo vloge v višini 50 točk, kar ob vrednosti točke 0,60 EUR znaša 30,00 EUR in 2 % materialnih stroškov v višini 0,60 EUR, povišano za 22 % DDV v višini 6,73 EUR, je upnik iz tega naslova upravičen do povrnitve 37,33 EUR.
POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00066006
OZ člen 3, 9, 82, 83, 393, 393/3. ZPP člen 254, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. ZPSPP člen 12.
zahtevek za vračilo vlaganj - najemno razmerje - najem poslovnih prostorov - vlaganja v najeto nepremičnino - povrnitev neamortiziranih vlaganj - povečanje vrednosti nepremičnine - vgradnja dodatne opreme - klimatska naprava - najem za nedoločen čas - investicijska vlaganja ali najemnina - sanitarije - solidarna odgovornost - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - postopkovna kršitev - trditve o dejstvih - pred pravdo pridobljeno strokovno mnenje - dokazovanje z izvedencem - informativen dokaz - razlaga pogodbe - (ne)jasno pogodbeno določilo - razlagalna pravila - vrednotenje dela - metoda vrednotenja - osnova za izračun - dopolnitev izvedenskega mnenja - deljiva terjatev več tožnikov - večosebna deljiva obveznost - soglasje lastnika nepremičnine za investicijska vlaganja - vzpostavitev prejšnjega stanja po prenehanju najemne pogodbe
Stališče, da je t. i. informativni dokaz prepovedan, je sicer pravilno, vendar pri konkretno predlaganem dokazu ne gre za tak dokaz. Tožnika sta namreč višino stroška v klimatsko napravo konkretizirala. Te trditve za izvedbo dokaza z izvedencem zadostujejo.
Drži sicer pritožbena navedba toženke, da sama določilo razume drugače kot tožnika in je v tej smeri tudi podala določene navedbe, a to za zaključek, da je določilo v smislu razlagalnih pravil, ki jih določa 82. člen OZ, sporno in ga je treba razlagati po metodi, ki jo določa drugi odstavek iste določbe, ne zadošča. Pogodbena določba, ki je jasna, objektivno enopomenska, ni sporna. In taka je tudi konkretna pogodbena določba. Zaključek sodišča prve stopnje, da je določilo jasno in ni sporno, je zato pravilen.
Toženka spregleda, da je bilo s pogodbo dogovorjeno, da tožnika v prostorih vzpostavita stanje kot je bilo ob prevzemu (z izjemo predelav, ki bi povzročile nesorazmerne stroške). To pa ne pomeni nič drugega kot to, da se je toženka koristim od vlaganj, ki sta jih izvedla tožnika, odpovedala. Navedbe o tem, da je bil vložek tožnikov ob deložaciji uničen, zato za presojo zahtevka po tožbi niso odločilne. Stanje prostorov po deložaciji je relevantno le za presojo zahtevka po nasprotni tožbi in je bilo, kot izhaja iz razlogov izpodbijane sodbe, tudi upoštevano. Stroške, ki so potrebni za vzpostavitev starega stanja, je namreč izvedenec izračunal ob upoštevanju stanja, ki ga je ugotovil ob ogledu.
Pritožbeno sodišče nima pomisleka v pravilnost uporabljene cenovne osnove, saj se vrednost morebiti neamortiziranega dela vlaganj izračunava na čas, ko sta tožnika poslovne prostore nehala uporabljati. Ne more pa v tej fazi postopka pritrditi uporabljeni metodi amortizacije, saj ni jasno, ali gre pri tem za uveljavljena pravila stroke in kakšna ali pa morda za osebno presojo izvedenca.
Tožnika nista bila tožena na solidarno plačilo. Ker se solidarnost ne domneva, bi morala biti kot taka izrecno opredeljena v zahtevku. Ker ni bila, gre za deljivo obveznost, ki se, če ni določeno drugače, deli med dolžnike na enake dele in je vsak izmed njih odgovoren za svoj del obveznosti.
Večosebne deljive obveznosti (denarna terjatev je deljiva) so solidarne samo, če tako določa zakon ali če se o tem dogovorita stranki. V konkretnem primeru s pogodbo ni bila dogovorjena. Pogodba o denarnem zahtevku, ki ga je postavila toženka, ker ji tožnika nista izročila prostorov v stanju kot sta jih prejela, sploh ne govori. Do zaključka o solidarnosti pa po mnenju pritožbenega sodišča ni mogoče priti niti z uporabo določb OZ o poroštvu ter o pristopu k dolgu, saj druga tožnica ni porok, niti ni bila med strankami v zvezi z vtoževano terjatvijo sklenjena pogodba o pristopu k dolgu.
ZPP člen 205, 206, 438, 438/2. ZIZ člen 15, 62, 62/2.
ugovor krajevne nepristojnosti - nepravočasen ugovor - spor majhne vrednosti - brezplačna pravna pomoč - pogoji za prekinitev pravdnega postopka
Ugovor krajevne nepristojnosti je v postopkih, ki so se začeli s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine, mogoče podati samo v ugovoru zoper sklep o izvršbi.
Postopek odobritve brezplačne pravne pomoči ni razlog za prekinitev postopka po 205. in 206. členu ZPP.
Tožeča stranka ne navaja, da nima urejenega hišnega predalčnika in da bi poštni delavec obvestila ter pisanja, naslovljena nanjo, zatikal v režo oz. za druge poštne nabiralnike. To je skladno z odgovorom A. d.o.o. Tožeča stranka navaja, da ima poštni nabiralnik, da ga uporablja tudi priča osebno in kot s.p. ter da imajo skupni poštni nabiralnik. Tožeča stranka kot odločilno ne navaja, da bi se nanjo naslovljena obvestila in pisanja zatikala za druge nabiralnike in našla v poštnih nabiralnikih drugih naslovnikov.
ZPP člen 154, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. ZIZ člen 59.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na predmetu izvršbe - ustavitev izvršbe - pravni interes za tožbo - prenehanje pravnega interesa - izguba pravnega interesa med pravdo - zavrženje tožbe - pavšalne pritožbene navedbe - uspeh strank v postopku - stroški postopka
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je pravni interes tožnikov za vodenje tega pravdnega postopka, v katerem zahtevajo ugotovitev nedopustnosti izvršbe, ki je že ustavljena, prenehal. Dejstvo, da za isto terjatev tečeta še dva druga izvršilna postopka, na odločitev ne more vplivati.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - pravne posledice nedopolnitve - zavrženje predloga - dolžnost plačila sodne takse
Ker toženka ni dopolnila vloge za oprostitev plačila sodne takse v roku, jo je moralo sodišče zavreči in zato mora toženka plačati celotno sodno takso, če želi nadaljevanje pritožbenega postopka.
oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko stanje - mesečni povprečni dohodek na člana družine
Drugotoženec ni dokazal, da tudi v času prestajanja zaporne kazni ne bi imel stikov z družino, da se po prestani celotni zaporni kazni ali že prej v primeru pogojnega odpusta ne bo vrnil k družini, k zakonski partnerki in da ni več dejansko povezan z družino, torej se je življenjska skupnost le začasno prilagodila spremenjenim okoliščinam.
javni red in mir - prepoved približevanja - elektronske komunikacije
Konkretizacija dejanskega stanu prekrška po tretjem odstavku 136. člena ZNPPol (elektronsko sporočilo z vsebino: Sem vesel... sem vesel, da si dojela da je konec“, poslano partnerki v času prepovedi približevanja) ne dosega kriminalne količine, ki bi očitano dejanje opredelila kot prekršek.
hitri postopek o prekršku - sprememba odločbe - zahteva za sodno varstvo - izrek opomina - dovoljenost pritožbe
Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi plačilni nalog prekrškovnega organa sicer spremenilo, vendar ne tako, da bi ustavilo postopek, temveč le glede odločitve o sankciji.
Pritožba prekrškovnega organa v obravnavani zadevi glede na sprejeto odločitev sodišča prve stopnje ni dovoljena.
Korist zaradi vlaganj tožnice v sporno nepremičnino v sorazmerju z velikostjo njenega lastninskega deleža je torej že prešla na toženko, saj ji je zagotovljena posest nepremičnine kot pred sklenitvijo prodajne pogodbe, torej skladno z obstoječim posestnim dogovorom, v presežku pa toženka na svoje lastno prikrajšanje pristaja. Tak zaključek, ki utemeljuje tožničin verzijski zahtevek v višini 42.809,00 EUR, pa hkrati izključuje ugotovitev prikrajšanja na strani toženke.
vključevanje na prednostno cesto - hitri postopek - pritožba - vezanost pritožbenega sodišča na dejansko stanje
Storilec izpodbija odločitev sodišča prve stopnje zato, ker se ne strinja, da so zaslišane priče izpovedala skladno v zvezi z dejstvom, ali je moral voznik na prednostni cesti zaradi storilčevega vključevanja zavirati. S takimi navedbami storilec povsem jasno napada verodostojnost izpovedb zaslišanih prič, s tem pa dokazno oceno, ki je del ugotovljenega dejanskega stanja, to pa glede na določbo drugega odstavka 66. člena ZP-1 ni dovoljen pritožbeni razlog. Pritožbeno sodišče zato take pritožbene navedbe ne sme vsebinsko presojati.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00066374
ZKP člen 18, 148, 148/4, 149a, 149b, 149b/1, 219a, 214-267.
nezakoniti dokazi - hišna preiskava - anonimno pismo - izločitev dokazov - preiskava elektronske naprave - zagovornik - nujna preiskovalna dejanja - pridobivanje prometnih podatkov v elektronskem komunikacijskem omrežju
Pravilno je stališče v izpodbijanem sklepu, da bi v obravnavanem primeru izpodbijana odredba bila izdana v vsakem primeru, torej tudi, če bi spremenjen člen veljal že ob izdaji izpodbijane odredbe, pri čemer je ključno, da se obt. A. A. očita storitev kaznivega dejanja zlorabe prostitucije po tretjem v zvezi s prvim odstavkom člena 175 KZ-1, to kaznivo dejanje pa se mu je očitalo tudi v času izdaje izpodbijane odredbe, za to kaznivo dejanje pa je predpisana zaporna kazen od enega do dvanajstih let zapora, kar pomeni, da očitano kaznivo dejanje spada med huda kazniva dejanja, zaradi česar je podlaga za izdajo te odredbe vsekakor bila zakonita že v času njene izdaje, to je 16. 1. 2019.
tožba na izselitev in izpraznitev nepremičnine - podaljšanje najemne pogodbe za določen čas - pisna najemna pogodba - pisnost kot pogoj za veljavnost dogovora - plačilo uporabnine - predlog za preložitev naroka - odsotnost tožene stranke z naroka - sodba na podlagi stanja spisa - rok za izpolnitev
Zgolj bivanje (četudi več kot 17 let) in plačevanje uporabnine ter stroškov uporabe stanovanja ni ustvarilo najemnega razmerja za nedoločen čas. Ker najemna pogodba z nedoločen čas ni bila sklenjena, s teorijo realizacije njenega nastanka ni mogoče utemeljiti. Pisna sklenitev najemne pogodbe za nedoločen čas je pogoj za njeno veljavnost oz. nastanek najemnega razmerja za nedoločen čas.