nedostojno vedenje - nedostojno vedenje na javnem kraju - izrek odločbe o prekršku - opis prekrška v izreku
Zgolj dejstvo, da nekdo uporablja megafon in izvaja govor na javnem kraju in s tem moti in ovira sestanek politične stranke, ne pomeni nedostojnega vedenja v smislu 5. točke 2. člena ZJRM-1, pa čeprav s tem povzroči vznemirjenje ali razburjenje pri članih te stranke. Posebej še, ker gre na strani storilca za izvajanje svobode govora ter tudi pravice do zbiranja. Drži, da imajo pravice tudi oškodovanci (do osebnega dostojanstva, do zbiranja in združevanja), vendar to le pomeni, da je treba opraviti tehtanje med pravicami vseh udeleženih. Tako tehtanje pa brez v izreku opisanih konkretnih okoliščin in dejstev glede storilcu očitanega ravnanja ni mogoče. Prekrškovni organ se navsezadnje v pritožbi sam sklicuje na "širši kontekst krajevnih in časovnih okoliščin, motiv in nagib kršitelja in način storitve dejanja". Ničesar od tega v izreku odločbe ni navedenega, zato je zaključek sodišča prve stopnje, da v izreku opisano dejanje ni prekršek, pravilen.
ZPP člen 286b, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 82, 82/2, 270, 270/1, 1053, 1053/1.
odškodninska odgovornost delavca - voznik tovornega vozila - odpoved zahtevku - razlaga sporazuma - udeležba stranke na naroku - sprememba prvostopne sodbe
Glede na vsebino sporazuma je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da se tožeča stranka ni odpovedala zahtevku za plačilo odškodnine v višini 16.000,00 EUR. Bistveno je, da sta stranki ob sklenitvi sporazuma vedeli za to terjatev tožeče stranke in da je tožeča stranka tožencu pred podpisom sporazuma izstavila račun za nastalo škodo. Glede na to, da sta terjatvi toženca in tožeče stranke, v sporazumu natančno opredeljeni, ni razlogov, da se v sporazum ne bi vnesla tudi navedena terjatev tožeče stranke, ki je bila v času sklepanja sporazuma znana in po višini opredeljena. Zato je mogoče zapis v sporazumu, da se z razveljavitvijo pogodbe o zaposlitvi smatra, da so med podpisnikoma tega sporazuma razveljavljena tudi vsa ostala razmerja, razlagati tako, da se je s tem tožeča stranka odpovedala zahtevku iz naslova odškodnine za izgubljeno pošiljko.
nasilje v družini - psihično nasilje - verjetno izkazano nasilje - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - prepustitev stanovanja v izključno uporabo - ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov - naknadna kontradiktornost
Verjetno je izkazano, da je nasprotni udeleženec s svojimi ravnanji in nepredvidljivostjo pri predlagateljici ustvarjal stalen občutek strahu, nemoči, psihične napetosti in nestabilnosti in da tako ravnanje predstavlja psihično nasilje v pomenu tretjega odstavka 5. člena ZPND.
Odločitev sodišča o izločitvi dokazov ne pomeni samo odločitve o izločanju dokazov oziroma odločitev o neizločitvi dokazov (zavrnitvi predloga za izločitev dokazov), temveč tudi odločitev o ponovni presoji zakonitosti dokazov, kar je po vsebini sklep, s katerim je prvostopenjsko sodišče razveljavilo svoj sklep o izločitvi dokazov. Zoper odločitve o izločanju dokazov, v skladu s četrtim odstavkom 340. člena ZKP, ni samostojne pritožbe, ta odločitev se sme izpodbijati le s pritožbo zoper sodbo. Pri sklepu o izločitvi dokazov, sprejetim v teku glavne obravnave ni mogoče govoriti o formalni ali materialni pravnomočnosti, kar ima tudi za posledico, da sme sodišče samo tak sklep spremeniti do konca glavne obravnave.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - pravne posledice nedopolnitve - zavrženje predloga - dolžnost plačila sodne takse
Ker toženka ni dopolnila vloge za oprostitev plačila sodne takse v roku, jo je moralo sodišče zavreči in zato mora toženka plačati celotno sodno takso, če želi nadaljevanje pritožbenega postopka.
Tožeča stranka ne navaja, da nima urejenega hišnega predalčnika in da bi poštni delavec obvestila ter pisanja, naslovljena nanjo, zatikal v režo oz. za druge poštne nabiralnike. To je skladno z odgovorom A. d.o.o. Tožeča stranka navaja, da ima poštni nabiralnik, da ga uporablja tudi priča osebno in kot s.p. ter da imajo skupni poštni nabiralnik. Tožeča stranka kot odločilno ne navaja, da bi se nanjo naslovljena obvestila in pisanja zatikala za druge nabiralnike in našla v poštnih nabiralnikih drugih naslovnikov.
ZPP člen 205, 206, 438, 438/2. ZIZ člen 15, 62, 62/2.
ugovor krajevne nepristojnosti - nepravočasen ugovor - spor majhne vrednosti - brezplačna pravna pomoč - pogoji za prekinitev pravdnega postopka
Ugovor krajevne nepristojnosti je v postopkih, ki so se začeli s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine, mogoče podati samo v ugovoru zoper sklep o izvršbi.
Postopek odobritve brezplačne pravne pomoči ni razlog za prekinitev postopka po 205. in 206. členu ZPP.
oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko stanje - mesečni povprečni dohodek na člana družine
Drugotoženec ni dokazal, da tudi v času prestajanja zaporne kazni ne bi imel stikov z družino, da se po prestani celotni zaporni kazni ali že prej v primeru pogojnega odpusta ne bo vrnil k družini, k zakonski partnerki in da ni več dejansko povezan z družino, torej se je življenjska skupnost le začasno prilagodila spremenjenim okoliščinam.
ZPP člen 154, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. ZIZ člen 59.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na predmetu izvršbe - ustavitev izvršbe - pravni interes za tožbo - prenehanje pravnega interesa - izguba pravnega interesa med pravdo - zavrženje tožbe - pavšalne pritožbene navedbe - uspeh strank v postopku - stroški postopka
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je pravni interes tožnikov za vodenje tega pravdnega postopka, v katerem zahtevajo ugotovitev nedopustnosti izvršbe, ki je že ustavljena, prenehal. Dejstvo, da za isto terjatev tečeta še dva druga izvršilna postopka, na odločitev ne more vplivati.
izvršilni stroški - odvetniški stroški - informativni seznam dolžnikovega premoženja - nagrada odvetnika za druge vloge
Predlog za predložitev informativnega seznama premoženja, ki ga upnik vloži na podlagi dvanajstega odstavka 31. člena ZIZ, pa je tudi pogoj za podajo predloga za naložitev podaje seznama premoženja dolžniku (prvi odstavek 31. člena ZIZ). Stališče sodišča prve stopnje, da stroškov, nastalih v zvezi z vložitvijo predloga za pridobitev informativnega seznama premoženja, ni mogoče opredeliti kot potrebnih za izvršbo, je tako zmotno. Sodišče prve stopnje pa je očitno tudi prezrlo, da je bila OT z učinkom od 4. 6. 2022 dalje spremenjena tako, da je v 9. točki tarifne številke 31 OT, v kateri je celovito urejeno plačilo za storitve odvetnikov v postopkih izvršbe in zavarovanja, zdaj določena tudi nagrada za druge vloge v višini 50 točk. Ob upoštevanju nagrade za sestavo vloge v višini 50 točk, kar ob vrednosti točke 0,60 EUR znaša 30,00 EUR in 2 % materialnih stroškov v višini 0,60 EUR, povišano za 22 % DDV v višini 6,73 EUR, je upnik iz tega naslova upravičen do povrnitve 37,33 EUR.
predlog za oprostitev plačila takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - likvidnostno stanje stranke - zaprtje računa - premoženjsko in finančno stanje stranke - dokazno breme - ogroženost poslovanja
Sodišče pri odločanju o predlogu za oprostitev plačila sodne takse ne upošteva le likvidnostnega stanja stranke, temveč mora upoštevati tudi njeno premoženjsko in finančno stanje (peti odstavek 11. člena ZST-1), kot je to pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje. Dejstvo, da ima tožeča stranka trenutno vse TRR račune zaprte, pa kaže le na njeno slabo likvidnostno stanje.
POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00066006
OZ člen 3, 9, 82, 83, 393, 393/3. ZPP člen 254, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. ZPSPP člen 12.
zahtevek za vračilo vlaganj - najemno razmerje - najem poslovnih prostorov - vlaganja v najeto nepremičnino - povrnitev neamortiziranih vlaganj - povečanje vrednosti nepremičnine - vgradnja dodatne opreme - klimatska naprava - najem za nedoločen čas - investicijska vlaganja ali najemnina - sanitarije - solidarna odgovornost - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - postopkovna kršitev - trditve o dejstvih - pred pravdo pridobljeno strokovno mnenje - dokazovanje z izvedencem - informativen dokaz - razlaga pogodbe - (ne)jasno pogodbeno določilo - razlagalna pravila - vrednotenje dela - metoda vrednotenja - osnova za izračun - dopolnitev izvedenskega mnenja - deljiva terjatev več tožnikov - večosebna deljiva obveznost - soglasje lastnika nepremičnine za investicijska vlaganja - vzpostavitev prejšnjega stanja po prenehanju najemne pogodbe
Stališče, da je t. i. informativni dokaz prepovedan, je sicer pravilno, vendar pri konkretno predlaganem dokazu ne gre za tak dokaz. Tožnika sta namreč višino stroška v klimatsko napravo konkretizirala. Te trditve za izvedbo dokaza z izvedencem zadostujejo.
Drži sicer pritožbena navedba toženke, da sama določilo razume drugače kot tožnika in je v tej smeri tudi podala določene navedbe, a to za zaključek, da je določilo v smislu razlagalnih pravil, ki jih določa 82. člen OZ, sporno in ga je treba razlagati po metodi, ki jo določa drugi odstavek iste določbe, ne zadošča. Pogodbena določba, ki je jasna, objektivno enopomenska, ni sporna. In taka je tudi konkretna pogodbena določba. Zaključek sodišča prve stopnje, da je določilo jasno in ni sporno, je zato pravilen.
Toženka spregleda, da je bilo s pogodbo dogovorjeno, da tožnika v prostorih vzpostavita stanje kot je bilo ob prevzemu (z izjemo predelav, ki bi povzročile nesorazmerne stroške). To pa ne pomeni nič drugega kot to, da se je toženka koristim od vlaganj, ki sta jih izvedla tožnika, odpovedala. Navedbe o tem, da je bil vložek tožnikov ob deložaciji uničen, zato za presojo zahtevka po tožbi niso odločilne. Stanje prostorov po deložaciji je relevantno le za presojo zahtevka po nasprotni tožbi in je bilo, kot izhaja iz razlogov izpodbijane sodbe, tudi upoštevano. Stroške, ki so potrebni za vzpostavitev starega stanja, je namreč izvedenec izračunal ob upoštevanju stanja, ki ga je ugotovil ob ogledu.
Pritožbeno sodišče nima pomisleka v pravilnost uporabljene cenovne osnove, saj se vrednost morebiti neamortiziranega dela vlaganj izračunava na čas, ko sta tožnika poslovne prostore nehala uporabljati. Ne more pa v tej fazi postopka pritrditi uporabljeni metodi amortizacije, saj ni jasno, ali gre pri tem za uveljavljena pravila stroke in kakšna ali pa morda za osebno presojo izvedenca.
Tožnika nista bila tožena na solidarno plačilo. Ker se solidarnost ne domneva, bi morala biti kot taka izrecno opredeljena v zahtevku. Ker ni bila, gre za deljivo obveznost, ki se, če ni določeno drugače, deli med dolžnike na enake dele in je vsak izmed njih odgovoren za svoj del obveznosti.
Večosebne deljive obveznosti (denarna terjatev je deljiva) so solidarne samo, če tako določa zakon ali če se o tem dogovorita stranki. V konkretnem primeru s pogodbo ni bila dogovorjena. Pogodba o denarnem zahtevku, ki ga je postavila toženka, ker ji tožnika nista izročila prostorov v stanju kot sta jih prejela, sploh ne govori. Do zaključka o solidarnosti pa po mnenju pritožbenega sodišča ni mogoče priti niti z uporabo določb OZ o poroštvu ter o pristopu k dolgu, saj druga tožnica ni porok, niti ni bila med strankami v zvezi z vtoževano terjatvijo sklenjena pogodba o pristopu k dolgu.
izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine - stroški ugovora - neutemeljeno povzročeni stroški izvršilnega postopka - umik predloga za izvršbo - smiselna uporaba določb ZPP
Določbe 38. člena ZIZ dodatno regulirajo posamične stroškovne obveznosti strank (predvsem upnika) v določenih fazah izvršilnega postopka z upoštevanjem njegovih posebnosti, vendar je predvsem v postopkih, ki tečejo na podlagi verodostojne listine, ko gre torej za kombiniran postopek, v katerem se s kondemnatornim delom sklepa o izvršbi najprej odloča o sami terjatvi, hkrati pa se za primer nastopa pravnomočnosti sklepa za to terjatev tudi že dovoli izvršba, treba ZIZ uporabiti v kombinaciji z določbami ZPP tudi za odločanje o s tem postopkom povezanimi stroški. Izpodbijana stroškovna odločitev je torej ob uporabi določbe 158. člena ZPP odvisna od tega, ali je umik predloga za izvršbo takojšnja posledica dolžnikove izpolnitve obveznosti ali ne.
tožba na izselitev in izpraznitev nepremičnine - podaljšanje najemne pogodbe za določen čas - pisna najemna pogodba - pisnost kot pogoj za veljavnost dogovora - plačilo uporabnine - predlog za preložitev naroka - odsotnost tožene stranke z naroka - sodba na podlagi stanja spisa - rok za izpolnitev
Zgolj bivanje (četudi več kot 17 let) in plačevanje uporabnine ter stroškov uporabe stanovanja ni ustvarilo najemnega razmerja za nedoločen čas. Ker najemna pogodba z nedoločen čas ni bila sklenjena, s teorijo realizacije njenega nastanka ni mogoče utemeljiti. Pisna sklenitev najemne pogodbe za nedoločen čas je pogoj za njeno veljavnost oz. nastanek najemnega razmerja za nedoločen čas.
javni red in mir - prepoved približevanja - elektronske komunikacije
Konkretizacija dejanskega stanu prekrška po tretjem odstavku 136. člena ZNPPol (elektronsko sporočilo z vsebino: Sem vesel... sem vesel, da si dojela da je konec“, poslano partnerki v času prepovedi približevanja) ne dosega kriminalne količine, ki bi očitano dejanje opredelila kot prekršek.
Solastniški delež vsakega etažnega lastnika na skupnih delih se določa ob upoštevanju uporabne vrednosti posameznega dela v etažni lastnini v razmerju do skupne uporabne vrednosti nepremičnine samo, če zakon ali pravni posel ne določa drugače. Z odločbo o vzpostavitvi etažne lastnine je bilo pravnomočno odločeno o idealnih deležih solastnine, ki pripadajo njihovim vsakokratnim lastnikom na skupnih delih stavbe, kot določa drug zakon, v tem primeru ZVEtL-1.
Oblikovanje etažne lastnine predstavlja ureditev pravnih razmerij med etažnimi lastniki, o njej in s tem o solastniškem deležu etažnih lastnikov pa je odločeno s pravnomočno sodno odločbo.
Sklepčnost se nanaša le na dejstva, potrebna za nastanek pravne posledice. Sporno med strankama pa je bilo, kakšno je pravno razmerje med etažnimi lastniki, kar je bilo tudi predhodno vprašanje v tej zadevi. Priznanje, na katerega se sklicuje pritožnica, se lahko nanaša le na dejstva, ne pa na pravne zaključke in pravne kvalifikacije.
odškodninski zahtevek - strokovna napaka pri zdravljenju - zavrnitev zahtevka - operativni poseg - zapleti pri posegu - izvedensko mnenje
Ni dvoma, da se je tožničino zdravstveno stanje po prvem operativnem posegu pri toženki poslabšalo, vendar je bil ta poseg le naravni, ne pa pravnorelevantni vzrok za obravnavano tožničino škodo. Dokazni postopek je namreč pokazal, da je bil poseg opravljen "lege artis", takšno, torej brez strokovnih napak, pa je bilo tudi tožničino pooperativno zdravljenje pri toženki. Slednja zato ne odgovarja za nastalo škodo, ker gre za posledico pričakovanega zapleta pri tovrstnem zdravljenju, tožnica pa niti ne trdi, da je toženka zanemarila svojo pojasnilno dolžnost.
ZPrCP člen 105, 105/4, 105/4-4, 107, 107/2. ZP-1 člen 57. ZUP člen 80.
elektronski alkotest - preverjanje psihofizičnega stanja udeležencev cestnega prometa - naprava - elektronski alkotest kot indikator alkoholiziranosti
Elektronski alkotest je sicer res le indikator in ne merilna naprava, vendar uporabo indikatorja izrecno dovoljuje drugi odstavek 107. člena ZPrCP1 in se v primeru, če se preizkušanec z rezultatom preizkusa z elektronskim alkotestom strinja in zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti brez pripomb podpiše, z indikatorjem ugotovljena koncentracija alkohola v izdihanem zraku šteje za veljavno in predstavlja podlago ugotovitev prekrška vožnje pod vplivom alkohola in za izrekanje sankcij po 105. členu ZPrCP.
SPZ člen 66, 66/1, 92, 99. ZPP člen 7, 212, 214, 214/1. OZ člen 198, 190.
solastna stvar - plačilo uporabnine - uporaba stvari - velikost solastninskega deleža - razpravno načelo - neupravičena pridobitev - trditveno in dokazno breme - dokazi in dokazovanje - substancirano prerekanje navedb nasprotne stranke
Trditvenega in posledično dokaznega bremena, da toženec sporne nepremičnine ne zaseda in ne uporablja sorazmerno svojemu solastninskemu deležu (421/40000 in 1004/40000) – táko uporabo mu dovoljuje prvi odstavek 66. člena SPZ – tožeča stranka ni zmogla.