poslovanje sodišč v slovenskem jeziku - prevod listin v slovenski jezik - zavrnitev dokaznih predlogov - predložitev naslovov prič - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - ustrezno zdravniško potrdilo - opravičljiv razlog za odsotnost z naroka - dokazna ocena izpovedbe strank in priče
Ker kljub pozivu sodišča toženec ni sporočil naslova, kamor bi sodišče lahko pričo uspešno vabilo, je opustitev izvedbe tega dokaza utemeljena.
Dejstvo, da je družba v stečajnem postopku, ni opravičljiv razlog za nepredložitev izpiskov, saj bi zanje stečajnega upravitelja lahko zaprosil toženčev pooblaščenec.
lastninska pravica na stavbi - lastninska pravica na stavbnem zemljišču - načelo povezanosti zemljišča in objekta - pravna podlaga za pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem - obnova objekta - dogovor o skupnih vlaganjih - uporaba prehodnih določb SPZ - sodna taksa - taksa za zavlačevanje postopka - krivda stranke - odmera sodne takse
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je občina prepustila tožeči stranki prostor le na podlagi najemne pogodbe, da sta obe stranki vlagali v obnovo objekta, ni mogoče govoriti o pridobitvi pravice uporabe na objektu in s tem za položaj iz 271. člena SPZ.
Ker je šlo za razpis prvega naroka z dne 10. 1. 2022, tožba pa je bila vložena 1. 7. 2020, je imela tožeča stranka po svojem pooblaščencu dovolj časa, da bi vložila pripravljalno vlogo in dokaze. Pri tem je treba opozoriti tožečo stranko, da predstavlja določba 286.a člena ZPP pravno podlago glede pravil o prekluziji, ne pa sankcijo povezano z določbo 33. člena ZST-1.
Po določbi 33. člena ZST-1 sodišče lahko izreče oziroma naloži takso stranki ali pooblaščencu. Sodišče se je odločilo, da gre za ravnanje pooblaščenca, ki je dobil vabilo za narok pravočasno in bi lahko pred tem vložil pripravljalno vlogo. Odvetnik ni pojasnil, da je šlo za tak primer, ko bi od stranke dobil prepozno listine.
ZGD-1 člen 8, 8/1, 8/1-4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 350, 350/2.
spregled pravne osebnosti - obseg pritožbenega preizkusa - meje preizkusa - obseg preizkusa - neizvedba dokaza - izpodbijanje dejanskega stanja v pritožbi
Če ob okoliščinah, ki indicirajo zlorabo pravne osebe, soobstajajo resni indici v nasprotni smeri, spregled pravne osebnosti ne bo mogoč.
Pritožbeno sodišče v zadevi ne razsoja, kakor da prvostopenjske sodbe in njenih zaključkov in odločitev, na katerih temelji, ne bi bilo (de novo). Da bi v okvirih pritožbenih razlogov, na katere pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, imel kakršnekoli možnosti za uspeh, mora pritožnik svoje razloge najprej določno utemeljiti.
V povezavi s tem, da se kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP tipično nanaša na neutemeljeno neizvedbo dokazov, ki jih je stranka predlagala, je še treba spomniti, da po enotnem pojmovanju pravne teorije in prakse obstaja nabor utemeljenih razlogov, iz katerih sodišče izjemoma ne mora izvesti predlaganega dokaza (tipično: kadar se dokazni predlog ne nanaša na odločilno dejstvo, je prepozen, dejstvo že dokazano z drugimi dokazi …). In če pritožnik ne izpelje ustrezno svojega očitka (na primer s tem, da izkaže, da je predlagal dokaz za ugotovitev dejstva, ki je bilo za prvostopenjsko sodišče odločilno, pa ga to brez obrazložitve ali iz nedopustnih razlogov ni izvedlo, dejstva pa ni štelo za dokazano), bodo prvostopenjski dejanski zaključki obveljali.
Nedvomno predstavlja opustitev zavarovanja hruške s strani toženke protipravno ravnanje, ki bi utemeljevalo njeno odškodninsko odgovornost nasproti tretjim. Vendar pa mora zavarovalnica za uspeh s svojim regresnim zahtevkom trditi in dokazati, da je toženka vozila vozilo, ki ni bilo tehnično brezhibno. Dejansko stanje v obravnavanem pa se po presoji višjega sodišča ne sklada z zakonskim besedilom. Tehnična neustreznost vozila mora biti njegova lastnost sama po sebi in ne more takšno postati zaradi opustitve varnostnih ukrepov voznika. Položaj, ki bi utemeljeval uporabo navedene zakonske določbe, bi bil podan npr., če vozilo v času nesreče ne bi imelo opravljenega tehničnega pregleda ali če bi voznik vedoma vozil vozilo z neustreznimi ali pokvarjenimi deli (npr. zavorami), tudi če bi imelo opravljen tehnični pregled.
V predsodnem postopku je prišlo do kršitve 6. točke 2. odst. 237. člena ZUP, ker je v postopku na drugi stopnji sodelovala oseba, katere pisno mnenje je bilo upoštevano pri izdaji prvostopenjske upravne odločbe. V zadevi je prišlo do bistvene kršitve pravil upravnega postopka, ker je pri odločitvi o pritožbi sodelovala oseba, ki bi zaradi upoštevanja njenega pisnega mnenja pri izdaji prvostopenjske odločbe morala biti izločena. Izpodbijana drugostopenjska upravna odločba ni zakonita zaradi bistvene kršitve upravnega postopka, zato bi jo že sodišče prve stopnje po ZDSS-1 moralo odpraviti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VSL00066895
ZGJS člen 68, 72, 72/1, 76. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1, 286, 286/3, 360, 360/1. ZVO člen 26.
ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini - družbena lastnina - lastninjenje nepremičnin z javnimi infrastrukturnimi objekti in napravami - dejavnost posebnega družbenega pomena - gospodarska javna služba - komunalna dejavnost - infrastrukturni objekt - ugovor prekluzije - upoštevanje pripravljalne vloge - pravočasnost navedb in dokazov - priposestvovanje nepremičnine - priposestvovalna doba - dobra vera - odpoved lastninski pravici - pravni interes - lastništvo tretjega - učinek pravnomočne sodne odločbe - razmerje inter partes
Na nepremičninah so že v letu 1993 stali infrastrukturni objekti oziroma naprave, ki so bile namenjene izvajanju dejavnosti posebnega družbenega pomena, to je komunalni dejavnosti. Ravno s tem namenom so bile v upravljanje prenesene toženki kot izvajalki komunalne dejavnosti. Ker gre za takšne objekte in nepremičnine, je leta 1993 njihova lastnica na podlagi ZGJS postala tožnica kot občina.
ZFPPIPP člen 299, 299/1, 330, 330/1, 330/2, 330/3, 383, 383/1. OZ člen 435, 435/1.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika - prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - začetek prodaje - sklep o prodaji - dolžnik vpisan kot lastnik v zemljiško knjigo - ovira za prodajo premoženja - izločitvena pravica - prijava izločitvenih pravic - pravočasna prijava izločitvene pravice - rok za prijavo izločitvene pravice - prepozna prijava izločitvene pravice
Ovira za prodajo je (le) pravočasno prijavljena izločitvena pravica (tretji odstavek 330. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP), torej prijavljena v trimesečnem roku za prijavo izločitvene pravice (prvi odstavek 299. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP). Ker upnik izločitvene pravice na predmetu prodaje v tem roku ni prijavil, se neupravičeno upira prodaji dolžnikovega premoženja. Nobena zakonska ovira iz 330. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP za prodajo namreč ne obstaja.
ZZVZZ člen 26, 29, 29/1, 29/4. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 138, 138/2. URS člen 51, 125, 156.
dnevno nadomestilo zaradi začasne nezmožnosti za delo - exceptio illegalis - vezanost sodišča na ustavo in zakon
Z ustavnopravnega vidika so vprašljive vse omejitve in pogoji, ki jih s podzakonskim aktom določa nosilec obveznega zdravstvenega zavarovanja. To velja tudi za pravico do nadomestila za bolniški stalež v konkretnem primeru, ki bi lahko bila le predmet zakonske ureditve in ne podzakonskega splošnega akta nosilca zavarovanja.
Prvostopenjsko sodišče je pravilno postopalo, ko pri presoji izpodbijanih upravnih odločb ni uporabilo 2. odst. 138. člena POZZ.
Višje sodišče ocenjuje, da kazensko sodišče nima materialne podlage iz katere bi lahko sklepalo, da se je obdolženec izognil plačilu davčnih obveznosti, dohodnine ali davkov v primeru, če ne obstoji obremenilna davčna odločba. Takšno stališče višje sodišče opira tudi na strokovni članek dr. Mihe Šepca Tax Fin Lex, maj 2018, številka 16, ko natančneje opredeljuje vezanost biti kaznivega dejanja davčne zatajitve na davčni postopek.
zaslišanje zakonitega zastopnika stranke - zavrnitev dokaznega predloga - trditveno breme - ugovor zoper sklep o izvršbi
Dolžnost tožene stranke je bila, da po tem, ko je tožeča stranka svoj zahtevek utemeljila in tudi predložila dokazila o njegovem obstoju, dokaže, da je vtoževane terjatve plačala oziroma da naj jih iz kakšnih drugih razlogov ni bila dolžna plačati. Ker ni bilo nikakršnih trditev in tudi nikakršnih predloženih dokazov, ni bilo podlage, da bi sodišče prve stopnje zaslišalo zakonitega zastopnika dolžnika; če niso zatrjevana nikakršna dejstva, se jih z zaslišanjem ne da nadomestiti. Samo nasprotovanje zahtevku v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine pa za izpolnitev zahtev iz 212. člena ZPP ne zadostuje. Kakršnekoli navedbe v ugovoru, kljub temu, da je resnično, da predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine listine niso predložene, pa so sicer resnične, vendar se tega ne dokazuje z zaslišanji.
Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijanega sklepa izpostavilo, da je bilo moč obdolžencu doslej vročiti le eno vabilo za zaslišanje. Razlog za to je dejstvo, da obdolženec sodišču ni sporočil naslova kjer bi bil dosegljiv. Nadaljnja vabila so že glede na to dejstvo in tudi glede na nezmožnost vročanja ostalih sodnih pisanj, vnaprej obsojena na neuspeh. Sodišče prve stopnje je izpostavilo tudi obdolženčevo bivanje na neznanem naslovu v tujini in iz vseh teh okoliščin je izhajalo, ko je v točki 10 pritožbeno izpodbijanega sklepa navedlo, da glede na zgoraj navedeno in ugotovljeno, katerikoli drugi milejši ukrep v tem primeru ne pride več v poštev, saj z milejšimi ukrepi zagotovitev obdolženčeve navzočnosti in dokončanje tega postopka ne bi bila uspešna.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00066461
KZ-1 člen 135, 135/1. ZKP člen 371, 371/2.
kaznivo dejanje grožnje - resna grožnja z neposrednim napadom na življenje ali telo - zavrnitev dokaznih predlogov - dejansko stanje - namen ustrahovanja ali vznemirjanja oškodovanca
Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje ugotovitev in oceno, da je obdolženec kriv storitve očitanega mu kaznivega dejanja, tehtno utemeljilo ne samo na podlagi izpovedbe zaslišane oškodovanke B. B. (katere izpovedbo zagovornik neutemeljeno ocenjuje kot neverodostojno) in izpovedbe priče C. C., sina obdolženca in oškodovanke, temveč tudi izpisa SMS sporočil, ki sta si jih inkriminiranega dne pošiljala obdolženec in njegov sin.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00065722
SPZ člen 33, 33/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
motenje posesti - sodno varstvo posesti - opis motilnega ravnanja - določenost tožbenega zahtevka - določno in konkretno opredeljen tožbeni zahtevek - materialno procesno vodstvo in njegove meje - posesorna in petitorna pravda - postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - zadnje posestno stanje - posestno varstvo javnega dobra - opuščeno javno dobro - izostanek razlogov o odločilnih dejstvih
Pritožba sicer opozarja, da pozorno branje tožbe privede do zaključka, da je tožeča stranka tudi na parceli 0002 99/55 zatrjevala motenje posesti in zahtevala, da se gradbiščna ograja tudi v tem delu postavi nazaj, a pritožbeno sodišče ne deli takšnega mnenja. Tožbene navedbe morajo namreč biti jasne, kar pa v obravnavanem primeru glede parcele 0002 99/55 ni izpolnjeno.
Na javnem dobru posestno varstvo ni mogoče, saj na njem tudi posest ni mogoča. Mogoče pa je dokazovati, da je določena nepremičnina dejansko izgubila lastnost, značaj in namen javnega dobra (opuščeno javno dobro). Na takšnem (opuščenem) javnem dobru je možna zakonsko varovana posest.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00066032
ZPP člen 7, 116, 116/1, 117, 117/2, 117/3, 117/4, 212. OZ člen 6, 6/2, 768. ZOdv člen 11. ZIZ člen 29b, 29b/5.
vrnitev v prejšnje stanje - opravičljivost zamude - komunikacija med odvetnikom in stranko - informacijska tehnologija - skrbnost dobrega strokovnjaka - kršitev načela skrbnosti dobrega strokovnjaka - neplačilo sodne takse - domneva umika pritožbe
Po pooblastitvi odvetnika je na stranki in na odvetniku odgovornost, da zagotovita nemoteno in potrebno komunikacijo med njima, zato gredo načeloma zamude, ki so nastale zaradi težav v komunikaciji, v breme stranke, saj je odnos med stranko in njenim pooblaščencem stvar njunega mandatnega razmerja, ki navzven nima nobenega vpliva, predvsem pa nima nobenega vpliva na sodišče. Način komuniciranja med pooblaščencem in njegovo stranko je torej stvar njunega notranjega razmerja in napake v njuni komunikaciji niso razlog za vrnitev v prejšnje stanje, razen če so posledica okoliščin, ki so izven sfere stranke in njenega pooblaščenca in so kot take vodile do zamude, ki je pooblaščenec in stranka nista mogla preprečiti.
Sistemske napake v informacijski tehnologiji so sicer običajno res izven sfere stranke in nanje načeloma ne more vplivati, vendar pa je treba ob tem upoštevati, da komunikacija preko informacijske tehnologije ne predstavlja edine možnosti komunikacije med stranko in njenim pooblaščencem. Bistveno pri tem je tudi, da je pooblaščenka v obravnavanem primeru odvetnica, ki mora pri izpolnjevanju obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti ravnati z večjo skrbnostjo, po pravilih stroke in po običajih (skrbnost dobrega strokovnjaka). V tem normativnem okviru je sodišče prve stopnje dolžnikovi pooblaščenki utemeljeno očitalo, da bi ob dejstvu, da od dolžnika ni prejela povratne informacije o prejemu elektronske pošte, in ob zavedanju posledic neplačila sodne takse morala kljub zatrjevanemu siceršnjemu ustaljenemu načinu komunikacije z dolžnikom preko sporočil po elektronski pošti s ponovnim sporočilom pred iztekom roka ali na kakšen drug primeren način (telefon ipd.) preveriti, ali se je dolžnik s plačilnim nalogom pravočasno seznanil in bo oziroma je sodna taksa kot procesna predpostavka za vsebinsko obravnavanje pritožbe tudi pravočasno plačana.
Pooblaščenkina opustitev take poizvedbe ob opisanem ne pomeni potrebne skrbnosti, ki bi jo bilo od pooblaščenca pričakovati v sklenjenem mandatnem razmerju s stranko. V konkretnem primeru zato ni mogoče govoriti o naključju, ki se je pripetilo stranki, niti o dogodku, ki ga stranka ali njena pooblaščenka kljub zadostni skrbnosti ne bi mogla predvideti niti preprečiti. Posledično dolžnikova zamuda s plačilom sodne takse ni opravičljiva, saj že tudi najnižja stopnja krivde - majhna malomarnost ne dopušča vrnitve v prejšnje stanje.
Iz ravnanja tožene stranke, kot je razvidno iz priloženih listin, na katere utemeljeno opozarja v pritožbi, ni mogoče zanesljivo sklepati, da je obstajala njena volja, da tožniku odpusti dolg, ki je predmet tega spora.
Če mora zaposleni vrniti stroške izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja ter nadomestila plače, se ti stroški obračunavajo v bruto zneskih, ki se prevrednotijo skladno s slovenskimi računovodskimi standardi. Pritožbeno sodišče šteje, da glede na dejstvo, da Pravilnika o izobraževanju, usposabljanju in izpopolnjevanju v Ministrstvu za obrambo za vojaško izobraževanje in usposabljanje ne velja, pri odločanju v tem sporu ni podlage za upoštevanje prevrednotenja, temveč je mogoče pod določbo drugega odstavka 93. člena ZObr subsumirati le zneske nadomestila plače in neposrednih stroškov izobraževanja.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00066885
ZDR-1 člen 154. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18. ZNDM-2 člen 2. ZNPPol člen 4.
odmor med delovnim časom - odškodnina za neizkoriščen odmor - policist - mejna kontrola
Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da mejni prehodi niso bili tako obremenjeni, da tožnik med delovnim časom ne bi mogel izkoristiti pripadajočega odmora.
URS člen 22. ZPP člen 115, 115/1, 214, 214/1, 236. ZDR-1 člen 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - obrazložitev odpovedi - dejanski razlog - utemeljenost odpovednega razloga - delo na projektih
Toženka je sprejela poslovno odločitev, da tečajev ne bo več izvajala, s tem pa je dokazala, da je odpadla potreba po delu tožnika, ki je edini izvajal izobraževanja za toženko. Kot je to pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, gre za poslovno odločitev delodajalca, smiselnost in smotrnost katere sodišče ne more presojati. Sodišče lahko preveri le, ali je res prišlo do ukinitve izobraževanj, kar je toženka dokazala z izpovedbo direktorja ter prič, smotrnosti takšne odločitve pa niso podvržene sodni presoji.
dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - skupno starševstvo - določitev preživnine za mladoletnega otroka - porazdelitev preživninskega bremena - skupno bivanje - odločanje o stikih z otrokom
Slednje potrjujejo tudi stališča iz dokaj enotne sodne prakse ter teorije, da le takrat, ko med starši obstaja zelo visoka stopnja konflikta, ki ogroža otroka, lahko sodišče zavrne možnost, da bi varstvo in vzgojo izvajala starša skupno. Sodišče druge stopnje se strinja z oceno, da stopnja konflikta med staršema ni tolikšna, da bi ogrožala korist otrok.
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je bila tožnica razrešena iz objektivnih razlogov, ne pa zaradi predhodne odločitve novega rektorja, da s tožnico ne bo sodeloval.
Neprivolitev tožene stranke v umik tožbe, če se je slednja že spustila v obravnavanje glavne stvari, je sicer legitimna pravica tožene stranke, vendar pa ni nujno, da bi morala tožeča stranka v vsakem primeru zaradi tega trpeti plačilo stroškov postopka. Možnost nasprotovanja umiku tožbe, kadar se je tožena stranka že spustila v obravnavanje glavne stvari in s tem zahteva po meritorni odločitvi, je namenjena varstvu tožene stranke pred ponovno vložitvijo tožbe v isti stvari. Kadar ponovna vložitev tožbe v isti stvari toženi stranki ne grozi, legitimnega razloga za neprivolitev v umik tožbe ni. Prav ta okoliščina pa je lahko odločilna pri presoji stroškov postopka in omogoča uporabo določila 158. člena ZPP kot posebnega primera povračila stroškov po načelu krivde.