KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00066461
KZ-1 člen 135, 135/1. ZKP člen 371, 371/2.
kaznivo dejanje grožnje - resna grožnja z neposrednim napadom na življenje ali telo - zavrnitev dokaznih predlogov - dejansko stanje - namen ustrahovanja ali vznemirjanja oškodovanca
Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje ugotovitev in oceno, da je obdolženec kriv storitve očitanega mu kaznivega dejanja, tehtno utemeljilo ne samo na podlagi izpovedbe zaslišane oškodovanke B. B. (katere izpovedbo zagovornik neutemeljeno ocenjuje kot neverodostojno) in izpovedbe priče C. C., sina obdolženca in oškodovanke, temveč tudi izpisa SMS sporočil, ki sta si jih inkriminiranega dne pošiljala obdolženec in njegov sin.
skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - objektivna sprememba tožbe - kumulacija tožbenih zahtevkov - pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe - zavrženje tožbe - razdelitev skupnega premoženja - obstoj zunajzakonske skupnosti - skupno bivanje izvenzakonskih partnerjev - vlaganje posebnega premoženja v skupno premoženje
Ob ugotovitvi, da je šlo za skupno premoženje, v katerega so se prelivala sredstva posebnega premoženje toženca, se je dokazno breme o višini teh sredstev prevalilo nanj.
Nedvomno predstavlja opustitev zavarovanja hruške s strani toženke protipravno ravnanje, ki bi utemeljevalo njeno odškodninsko odgovornost nasproti tretjim. Vendar pa mora zavarovalnica za uspeh s svojim regresnim zahtevkom trditi in dokazati, da je toženka vozila vozilo, ki ni bilo tehnično brezhibno. Dejansko stanje v obravnavanem pa se po presoji višjega sodišča ne sklada z zakonskim besedilom. Tehnična neustreznost vozila mora biti njegova lastnost sama po sebi in ne more takšno postati zaradi opustitve varnostnih ukrepov voznika. Položaj, ki bi utemeljeval uporabo navedene zakonske določbe, bi bil podan npr., če vozilo v času nesreče ne bi imelo opravljenega tehničnega pregleda ali če bi voznik vedoma vozil vozilo z neustreznimi ali pokvarjenimi deli (npr. zavorami), tudi če bi imelo opravljen tehnični pregled.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VSL00066895
ZGJS člen 68, 72, 72/1, 76. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1, 286, 286/3, 360, 360/1. ZVO člen 26.
ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini - družbena lastnina - lastninjenje nepremičnin z javnimi infrastrukturnimi objekti in napravami - dejavnost posebnega družbenega pomena - gospodarska javna služba - komunalna dejavnost - infrastrukturni objekt - ugovor prekluzije - upoštevanje pripravljalne vloge - pravočasnost navedb in dokazov - priposestvovanje nepremičnine - priposestvovalna doba - dobra vera - odpoved lastninski pravici - pravni interes - lastništvo tretjega - učinek pravnomočne sodne odločbe - razmerje inter partes
Na nepremičninah so že v letu 1993 stali infrastrukturni objekti oziroma naprave, ki so bile namenjene izvajanju dejavnosti posebnega družbenega pomena, to je komunalni dejavnosti. Ravno s tem namenom so bile v upravljanje prenesene toženki kot izvajalki komunalne dejavnosti. Ker gre za takšne objekte in nepremičnine, je leta 1993 njihova lastnica na podlagi ZGJS postala tožnica kot občina.
ZFPPIPP člen 299, 299/1, 330, 330/1, 330/2, 330/3, 383, 383/1. OZ člen 435, 435/1.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika - prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - začetek prodaje - sklep o prodaji - dolžnik vpisan kot lastnik v zemljiško knjigo - ovira za prodajo premoženja - izločitvena pravica - prijava izločitvenih pravic - pravočasna prijava izločitvene pravice - rok za prijavo izločitvene pravice - prepozna prijava izločitvene pravice
Ovira za prodajo je (le) pravočasno prijavljena izločitvena pravica (tretji odstavek 330. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP), torej prijavljena v trimesečnem roku za prijavo izločitvene pravice (prvi odstavek 299. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP). Ker upnik izločitvene pravice na predmetu prodaje v tem roku ni prijavil, se neupravičeno upira prodaji dolžnikovega premoženja. Nobena zakonska ovira iz 330. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP za prodajo namreč ne obstaja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00066032
ZPP člen 7, 116, 116/1, 117, 117/2, 117/3, 117/4, 212. OZ člen 6, 6/2, 768. ZOdv člen 11. ZIZ člen 29b, 29b/5.
vrnitev v prejšnje stanje - opravičljivost zamude - komunikacija med odvetnikom in stranko - informacijska tehnologija - skrbnost dobrega strokovnjaka - kršitev načela skrbnosti dobrega strokovnjaka - neplačilo sodne takse - domneva umika pritožbe
Po pooblastitvi odvetnika je na stranki in na odvetniku odgovornost, da zagotovita nemoteno in potrebno komunikacijo med njima, zato gredo načeloma zamude, ki so nastale zaradi težav v komunikaciji, v breme stranke, saj je odnos med stranko in njenim pooblaščencem stvar njunega mandatnega razmerja, ki navzven nima nobenega vpliva, predvsem pa nima nobenega vpliva na sodišče. Način komuniciranja med pooblaščencem in njegovo stranko je torej stvar njunega notranjega razmerja in napake v njuni komunikaciji niso razlog za vrnitev v prejšnje stanje, razen če so posledica okoliščin, ki so izven sfere stranke in njenega pooblaščenca in so kot take vodile do zamude, ki je pooblaščenec in stranka nista mogla preprečiti.
Sistemske napake v informacijski tehnologiji so sicer običajno res izven sfere stranke in nanje načeloma ne more vplivati, vendar pa je treba ob tem upoštevati, da komunikacija preko informacijske tehnologije ne predstavlja edine možnosti komunikacije med stranko in njenim pooblaščencem. Bistveno pri tem je tudi, da je pooblaščenka v obravnavanem primeru odvetnica, ki mora pri izpolnjevanju obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti ravnati z večjo skrbnostjo, po pravilih stroke in po običajih (skrbnost dobrega strokovnjaka). V tem normativnem okviru je sodišče prve stopnje dolžnikovi pooblaščenki utemeljeno očitalo, da bi ob dejstvu, da od dolžnika ni prejela povratne informacije o prejemu elektronske pošte, in ob zavedanju posledic neplačila sodne takse morala kljub zatrjevanemu siceršnjemu ustaljenemu načinu komunikacije z dolžnikom preko sporočil po elektronski pošti s ponovnim sporočilom pred iztekom roka ali na kakšen drug primeren način (telefon ipd.) preveriti, ali se je dolžnik s plačilnim nalogom pravočasno seznanil in bo oziroma je sodna taksa kot procesna predpostavka za vsebinsko obravnavanje pritožbe tudi pravočasno plačana.
Pooblaščenkina opustitev take poizvedbe ob opisanem ne pomeni potrebne skrbnosti, ki bi jo bilo od pooblaščenca pričakovati v sklenjenem mandatnem razmerju s stranko. V konkretnem primeru zato ni mogoče govoriti o naključju, ki se je pripetilo stranki, niti o dogodku, ki ga stranka ali njena pooblaščenka kljub zadostni skrbnosti ne bi mogla predvideti niti preprečiti. Posledično dolžnikova zamuda s plačilom sodne takse ni opravičljiva, saj že tudi najnižja stopnja krivde - majhna malomarnost ne dopušča vrnitve v prejšnje stanje.
poslovanje sodišč v slovenskem jeziku - prevod listin v slovenski jezik - zavrnitev dokaznih predlogov - predložitev naslovov prič - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - ustrezno zdravniško potrdilo - opravičljiv razlog za odsotnost z naroka - dokazna ocena izpovedbe strank in priče
Ker kljub pozivu sodišča toženec ni sporočil naslova, kamor bi sodišče lahko pričo uspešno vabilo, je opustitev izvedbe tega dokaza utemeljena.
Dejstvo, da je družba v stečajnem postopku, ni opravičljiv razlog za nepredložitev izpiskov, saj bi zanje stečajnega upravitelja lahko zaprosil toženčev pooblaščenec.
izstop družbenika - ocenjena vrednost poslovnega deleža ob izstopu - izračun vrednosti poslovnega deleža - tržna vrednost poslovnega deleža - plačilo ocenjene vrednosti poslovnega deleža - akontacija - bodoči stroški - neupravičena obogatitev
Tožnik z dopisi, s katerimi je svoj poslovni delež ponudil v prevzem drugim družbenikom v skladu s 13. členom družbene pogodbe, ni izpolnil svoje dolžnosti iz 14. člena pogodbe, po katerem je bil dolžan družbi sporočiti izbrano metodo vrednotenja poslovnega deleža do dneva izstopa.
Navedena ponudba družbenikom ni mogla ustvariti nobenih pravnih učinkov za družbo v smislu 14. člena družbene pogodbe, saj nanjo ni bila naslovljena (in se tudi po vsebini ni nanašala na družbo). Družba je bila dolžna tožniku izplačati njegov poslovni delež, pri čemer je bila višina izplačila oz. metoda vrednotenja poslovnega deleža odvisna od pravočasne izbire izstopajočega družbenika, o čemer je bil družbenik družbo dolžan obvestiti do dneva izstopa.
V predsodnem postopku je prišlo do kršitve 6. točke 2. odst. 237. člena ZUP, ker je v postopku na drugi stopnji sodelovala oseba, katere pisno mnenje je bilo upoštevano pri izdaji prvostopenjske upravne odločbe. V zadevi je prišlo do bistvene kršitve pravil upravnega postopka, ker je pri odločitvi o pritožbi sodelovala oseba, ki bi zaradi upoštevanja njenega pisnega mnenja pri izdaji prvostopenjske odločbe morala biti izločena. Izpodbijana drugostopenjska upravna odločba ni zakonita zaradi bistvene kršitve upravnega postopka, zato bi jo že sodišče prve stopnje po ZDSS-1 moralo odpraviti.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - kršitev sodelovalne dolžnosti - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju
Odpust obveznosti predstavlja po eni strani pravno dobroto za dolžnika, po drugi strani pa pomeni poseg v ustavno varovane pravice upnikov. Zato je potrebno poiskati ustrezno ravnovesje med nasprotujočimi si interesi obeh strani. Dolžnik v pritožbi ne navaja, da z obveznostjo sodelovanja z upraviteljem ni bil seznanjen, niti ne izpodbija zaključkov prvostopenjskega sodišča o številnih pozivih upravitelja, na katere se ni odzval oziroma se je nanje odzval nedopustno pozno. Glede na seznanjenost dolžnika z obveznostjo mesečnega poročanja upravitelju vsako nadaljnje pozivanje upravitelja pomeni, da dolžnik svojih obveznosti ne izpolnjuje. Nepošiljanje oziroma (pre)pozno pošiljanje zahtevanih listin upravitelju s strani dolžnika pa predstavlja oviranje teka postopka osebnega stečaja. V skladu z ustaljeno sodno prakso je institut odpusta obveznosti namenjen temu, da se prezadolženi dolžnik reši primeža dolžniške krize, v katero je zašel brez špekulativnih namenov, vendar ne brez njegovega truda, in to ne glede na zmožnost poplačila upnikov. Dopusten je zgolj v primerih, ko dolžnik v celoti izpolnjuje svoje obveznosti, ne pa tudi v primeru, ko jih očitno krši. Iz zgornje obrazložitve je razvidno, da je dolžnik kršitve ponavljal nedopustno dolgo.
ZFPPIPP člen 299, 299/1, 299/4, 299/5, 330, 330/1, 330/3.
stečajni postopek nad pravno osebo - sklep o prodaji - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - ovira za prodajo premoženja - prijava izločitvene pravice - pravočasna prijava izločitvene pravice - sodna praksa
Zakon omogoča upniku uveljavitev izločitvene pravice do določene faze stečajnega postopka (prodaja premoženja) na način, da doseže izročitev predmeta, na katerem uveljavlja izločitveno pravico, v kasnejših fazah postopka pa mu omogoča, da pridobi pravico do izplačila denarnega zneska, doseženega s prodajo premoženja, ki je predmet izločitvene pravice. Sodna praksa tretji odstavek 330. člena ZFPPIPP v zvezi z 299. členom ZFPPIPP v zvezi s pravočasnostjo prijave izločitvene pravice, ki pomeni oviro za prodajo premoženja, enotno in ustaljeno razlaga tako, da se kot pravočasna prijava, ki pomeni oviro za prodajo premoženja, šteje prijava izločitvene pravice pred začetkom prodaje, natančneje pred pravnomočnostjo sklepa o prodaji.
pravica do izjave - delovna nesreča - neposlovna odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost delodajalca - navodila za delo - navodila delodajalca - strokovno vprašanje - navedba dokazov - dokaz z izvedencem - izvedenec za varstvo pri delu - pravica stranke do izvedbe predlaganih dokazov - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga - obrazložitev zavrnitve predlaganih dokazov - vsebinsko neprepričljiva obrazložitev sodišča
Sodišče predlaganih dokazov ni dolžno izvesti, če ima za to sprejemljive, ustavno dopustne razloge. Vendar pa v obravnavani zadevi razlogi za zavrnitev dokaznega predloga za imenovanje izvedenca s področja varstva pri delu ne sodijo v okvir prepričljivih, utemeljenih in ustavno sprejemljivih razlogov za zavrnitev dokaznega predloga.
ZDR-1 člen 162, 162/1, 162/3, 162/4. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 7, 7/1. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 31.
Ker ima 7. člen Direktive neposredni učinek in ker gre v konkretnem primeru za razmerje med posameznikom in državo, ki nastopa kot delodajalec, sodišče ne sme uporabiti četrtega odstavka 162. člena ZDR-1, ki je v nasprotju s 7. členom Direktive, pač pa neposredno uporabi ta člen Direktive.
Glede na navedeno je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da je določitev obdobja za prenos v pristojnosti držav članic in zato določba nacionalnega prava o 12-mesečnem obdobju za prenos ni v nasprotju s sodno prakso Sodišča EU.
Konvencija o vročitvi sodnih in zunajsodnih listin v civilnih ali gospodarskih zadevah v tujini (Haaška konvencija) člen 4, 5, 5/1, 5/3, 14. ZPP člen 318, 339, 339/2, 339/2-7, 339/2-8.
delna zamudna sodba - pravilno vročanje - pravilna vročitev tožbe - pogoji za zamudno sodbo - haška konvencija - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zaprosilo za vročitev pisanj - tuja pravna oseba kot tožena stranka - možnost obravnavanja pred sodiščem - potrdilo o vročitvi - enako varstvo pravic - pravica do sodnega varstva - enakost pred zakonom
Iz 4. člena Haaške konvencije izhaja, da če osredji organ meni, da zaprosilo ni v skladu z določbami te konvencije, o tem takoj obvesti prosilca in navede svoje ugovore na zaprosilo. V konkretnem primeru je pristojni organ zaprosilo prejel in prosilca ni obvestil o nikakršnih zadržkih ali ugovorih, ki bi jih imel, kar pomeni, da je štel, da je izpolnjeno v skladu z zahtevami.
Iz ravnanja tožene stranke, kot je razvidno iz priloženih listin, na katere utemeljeno opozarja v pritožbi, ni mogoče zanesljivo sklepati, da je obstajala njena volja, da tožniku odpusti dolg, ki je predmet tega spora.
Če mora zaposleni vrniti stroške izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja ter nadomestila plače, se ti stroški obračunavajo v bruto zneskih, ki se prevrednotijo skladno s slovenskimi računovodskimi standardi. Pritožbeno sodišče šteje, da glede na dejstvo, da Pravilnika o izobraževanju, usposabljanju in izpopolnjevanju v Ministrstvu za obrambo za vojaško izobraževanje in usposabljanje ne velja, pri odločanju v tem sporu ni podlage za upoštevanje prevrednotenja, temveč je mogoče pod določbo drugega odstavka 93. člena ZObr subsumirati le zneske nadomestila plače in neposrednih stroškov izobraževanja.
Ker tožnica zahteva plačilo prejemkov iz naslova delovnega razmerja za obdobje po prenehanju delovnega razmerja pri toženki, je sodišče prve stopnje njen zahtevek pravilno zavrnilo.
Odpovedni razlog po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 ni podan že, če delavec najmanj pet dni izostane z dela, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca. Potrebna je še ugotovitev, ali je to moral in mogel storiti.
ZDR-1 člen 33, 33/1, 34, 34/1, 85, 89, 89/1, 89/1-3, 89/3. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-15.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - utemeljenost odpovednega razloga - utemeljenost pisnega opozorila - pravočasnost odpovedi - dejansko opravljanje drugega dela
Čeprav med pravdnima strankama ni bila formalno sklenjena nova pisna pogodba o zaposlitvi (tožniku je bila sicer ponujena v podpis, vendar je ni podpisal), je z daljšim opravljanjem del tožnika na delovnem mestu svetovalec nadzornik prišlo do dejanskega sporazumnega izvrševanja drugačne pogodbe med strankama.
Za presojo pravočasnosti odpovedi je bistveno, kdaj se s kršitvijo seznani pristojna oseba pri delodajalcu (guverner), zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je 60-dnevni subjektivni rok iz tretjega odstavka 89. člena ZDR-1 začel teči takrat, kar pomeni, da odpoved ni prepozna.
Pravilni so dejanski zaključki sodišča prve stopnje o trajanju delovnega dne na misiji in da je tožnik v Afganistanu delo opravljal vse dni v tednu, pri čemer je bil ritem dela enak od ponedeljka do nedelje. Pravilno je zaključilo, da tožena stranka tožniku na misiji ni zagotovila dnevnega počitka med dvema delovnima dnevoma v nepretrganem trajanju 11 ur, do katerega je bil tožnik upravičen, temveč zgolj v nepretrganem trajanju 9,5 ur.
V skladu z drugim odstavkom 98. člena ZObr se pripadniku, ki v miru opravlja vojaško službo oziroma službo izven države, pri izvrševanju obveznosti, sprejetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami, plača obračuna po osnovah in dodatkih, kot če bi delal v povprečju 174 ur mesečno. Zato je sodišče prve stopnje pravilno izračunalo urno postavko tako, da je tožnikovo plačo delilo s številom ur (174).