KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00069574
KZ-1 člen 116, 116/4.
poskus umora - zakonski znaki - nizkotni nagibi - ljubosumje - sprememba prvostopne sodbe na drugi stopnji
Ljubosumje je bojazen koga, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe ter tudi nezadovoljnost zaradi uspehov ali prednosti koga, kot to določa tudi Slovar slovenskega knjižnega jezika. Iz izpodbijane sodbe ne izhaja, da bi bil obtoženec ljubosumen. Sodišče prve stopnje sklepa na ljubosumje obtoženca na podlagi zaljubljenosti obtoženca in na podlagi izpovedbe izvedenca. Na podlagi zaljubljenosti obtoženca še ni mogoče z gotovostjo sklepati tudi na ljubosumje, saj gre za različna čustva. V primeru zaljubljenosti gre za stanje, ko prevlada čustvena navezanost z upoštevanjem le dobrih, lepih strani, navedeno pa ne more z gotovostjo kazati na ljubosumje. Tudi izpovedba izvedenca, kot jo povzema sodišče prve stopnje, zgolj dopušča možnost obstoja ljubosumja glede na druge ugotovitve izvedenca, ne predstavlja pa prepričljivega zaključka izvedenca na podlagi njegovega dela.
Obtožencu se očita, da naj bi dejanje storil iz drugih nizkotnih nagibov v smislu 4. točke 116. člena KZ-1, ki naj bi ga predstavljalo ljubosumje. Pritožbeno sodišče je na podlagi drugačne presoje že ugotovljenih dejstev ugotovilo, da ni dokazano, da bi obtoženec dejanje storil zaradi ljubosumja in s tem tudi ne zaradi drugih nizkotnih nagibov ter je posledično navedene očitke izpustilo iz izreka izpodbijane sodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00066268
OZ člen 190, 629, 631. ZPP člen 163, 163/3.
odstop terjatve (cesija) - pobot z odstopljeno terjatvijo - končni obračun - pravna narava končnega obračuna del - pravna narava izvensodne poravnave - enostranski akt - pasivnost stranke - prerekanje trditev - actio directa podizvajalca - neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - izpolnjevanje kumulativnih pogojev - priznanje obstoja podizvajalčeve teratve - razmerje med podizvajalcem in naročnikom - neupravičena obogatitev - stroški postopka - rok za uveljavljanje zahteve za povrnitev stroškov - podaljšanje roka
Sodna praksa priznava dokončnemu računu naravo izvensodne poravnave ravno zato, ker pri njegovi sestavi sodelujeta obe stranki in tako ugotovita katera opravljena dela so nesporna. Dokončni obračun ni enostranski pravni akt, pač pa predstavlja dogovor med strankama. Zato v primeru, ko dokončni obračun izda enostransko ena stranka zaradi pasivnosti druge stranke, končni obračun nima narave izvensodne poravnave.
Takrat, kadar podizvajalec zaupa izvršitev posla drugemu, se ne prenaša tudi pravica zadnjega podizvajalca v tej verigi do uveljavljanja neposrednega zahtevka po 631. členu OZ. Določilo 631. člena OZ namreč predstavlja izjemo od načela, da je na podlagi pogodbe zavezan za plačilo le sopogodbenik in ne tudi tretje osebe, saj vzpostavlja direktno razmerje med podizvajalcem in naročnikom del, ki med seboj sicer nista v pogodbenem odnosu. Izjeme pa je treba obravnavati utesnjujoče. Te izjeme zato ni mogoče razlagati tako, da bi tudi podizvajalec podizvajalca imel do glavnega izvajalca neposreden zahtevek po 631. členu OZ.
Sodišče prve stopnje je zmotno zgolj na podlagi vsebine mnenja sodnega izvedenca kriminalistično tehnične stroke, da je potrditev identitete tožnice na videoposnetkih zaradi slabe kvalitete, oddaljenosti od kamer in nošenja maske neizvedljiva, štelo, da toženka očitka v odpovedi ni dokazala. Izvedba dokaza s sodnim izvedencem (vsaj v tem delu) niti ni bila potrebna, saj je tožnica sama, ko je bila zaslišana kot stranka na naroku za glavno obravnavo, potrdila, da je na spornih videoposnetkih.
ZZ ne določa zahtevka, ki ga mora postaviti tožnik v tožbi, ki jo vloži na podlagi prvega odstavka 39. člena tega zakona. Sodna praksa dopušča tako oblikovalne kot ugotovitvene tožbene zahtevke. V primeru, da bi sodišče v tem sporu tožničinemu oblikovalnemu zahtevku ugodilo, to ne pomeni, da bi bila korporacijskopravno reintegrirana nazaj na funkcijo direktorice toženca. Če je oseba nezakonito razrešena s funkcije direktorja zavoda, nima "reintegracijskega" zahtevka nazaj na to funkcijo, saj tega ne predvideva niti ZZ niti kakšen drug predpis. Posledice takšne nezakonite razrešitve spadajo v sfero statusnega prava in jih, kot pravilno ugotavlja tudi izpodbijana sodba, razen z odškodnino ni mogoče odpraviti.
Glede na obrazloženo bi sodišče prve stopnje v okviru presoje (ne)utemeljenosti tožbenega zahtevka za razveljavitev sklepa o razrešitvi / odpoklicu moralo raziskati in se opredeliti do tožničinih navedb, s katerimi je ta sklep izpodbijala.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00066731
KZ-1 člen 190, 190/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372-1.
kaznivo dejanje odvzema mladoletne osebe - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - zlonamerno onemogočanje uresničitve izvršljive odločbe glede mladoletne osebe - konkretizacija - privolitev - mladoletna oseba
Ugotavljanje zavesti obdolženke v času izvršitve očitanega kaznivega dejanja in s tem povezana presoja vprašanja, ali je resnično ravnala zlonamerno ali morebiti v želji po varovanju največjih koristi otroka, predstavlja predmet dokazne ocene in s tem predmet obrazložitve sodne odločbe. Privolitev mladoletne osebe praviloma ne izključuje protipravnosti storilčevega ravnanja. Pomen in teža volje mladoletne osebe je upoštevana že pri sprejemu sodne odločbe o varstvu in vzgoji otroka ter stikih, zato sodišče v kazenskem postopku ne more volje mladoletne osebe upoštevati drugače oziroma v drugačni meri. Zlonamerno onemogočanje stikov je ravnanje, ki ima za cilj, da se izvršljiva odločba o stikih ne uresniči, pri čemer ni nobenih opravičljivih razlogov za onemogočanje stikov.
skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - objektivna sprememba tožbe - kumulacija tožbenih zahtevkov - pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe - zavrženje tožbe - razdelitev skupnega premoženja - obstoj zunajzakonske skupnosti - skupno bivanje izvenzakonskih partnerjev - vlaganje posebnega premoženja v skupno premoženje
Ob ugotovitvi, da je šlo za skupno premoženje, v katerega so se prelivala sredstva posebnega premoženje toženca, se je dokazno breme o višini teh sredstev prevalilo nanj.
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda procesnega dejanja - napaka pri vročanju sodnega pisanja - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe v odgovor - vročilnica kot javna listina - domneva resničnosti javne listine - sistem afirmativne litiskontestacije - domneva priznanja dejstev - dopustni pritožbeni razlogi zoper zamudno sodbo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog
Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje je pravilna že iz razloga, ker trditev tožene stranke, da ji v postopku ni bila vročena tožba, ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Vrnitev v prejšnje stanje je namreč institut, ki ga je mogoče uporabiti, če stranka zamudi narok ali rok za opravo kakšnega dejanja, zaradi dogodka, ki stranki prepreči opravo takega dejanja. Razlogi za vrnitev v prejšnje stanje so torej podani, če razlog za zamudo nastane na strani stranke in ne na strani sodišča. Po stališču teorije in v skladu z ustaljeno sodno prakso nepravilno vročanje ne more biti upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje, temveč lahko stranka to kršitev uveljavlja v okviru pritožbe, revizije ali obnove postopka.
Obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Ta dokaz je sicer mogoče ovreči, vendar samo z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost in z višjim dokaznim standardom, ki ga mora doseči tisti, ki tej listini nasprotuje. Za kaj takšnega ne zadošča, da tožena stranka v pritožbi zgolj zatrdi, da ni prejela ne tožbe ne obvestila, v katerem roku lahko prevzame sodno pošiljko.
Nedvomno predstavlja opustitev zavarovanja hruške s strani toženke protipravno ravnanje, ki bi utemeljevalo njeno odškodninsko odgovornost nasproti tretjim. Vendar pa mora zavarovalnica za uspeh s svojim regresnim zahtevkom trditi in dokazati, da je toženka vozila vozilo, ki ni bilo tehnično brezhibno. Dejansko stanje v obravnavanem pa se po presoji višjega sodišča ne sklada z zakonskim besedilom. Tehnična neustreznost vozila mora biti njegova lastnost sama po sebi in ne more takšno postati zaradi opustitve varnostnih ukrepov voznika. Položaj, ki bi utemeljeval uporabo navedene zakonske določbe, bi bil podan npr., če vozilo v času nesreče ne bi imelo opravljenega tehničnega pregleda ali če bi voznik vedoma vozil vozilo z neustreznimi ali pokvarjenimi deli (npr. zavorami), tudi če bi imelo opravljen tehnični pregled.
ZZVZZ člen 26, 29, 29/1, 29/4. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 138, 138/2. URS člen 51, 125, 156.
dnevno nadomestilo zaradi začasne nezmožnosti za delo - exceptio illegalis - vezanost sodišča na ustavo in zakon
Z ustavnopravnega vidika so vprašljive vse omejitve in pogoji, ki jih s podzakonskim aktom določa nosilec obveznega zdravstvenega zavarovanja. To velja tudi za pravico do nadomestila za bolniški stalež v konkretnem primeru, ki bi lahko bila le predmet zakonske ureditve in ne podzakonskega splošnega akta nosilca zavarovanja.
Prvostopenjsko sodišče je pravilno postopalo, ko pri presoji izpodbijanih upravnih odločb ni uporabilo 2. odst. 138. člena POZZ.
ZFPPIPP člen 399, 399/4-3, 405, 405/2, 405/5. ZPP člen 8, 214, 214/2.
odpust obveznosti stečajnega dolžnika - ugovor proti odpustu obveznosti - prevzemanje nesorazmernih obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - izpodbojna zakonska domneva - namen odpusta obveznosti - vzročna zveza - abstraktna nevarnost - izjava stečajnega upravitelja - ovire za odpust obveznosti - načelo proste dokazne ocene
Očitek prevzemanja nesorazmernih obveznosti je utemeljen, če se posledice tega ravnanja kažejo v dolžnikovi premoženjskopravni sferi. Ne gre torej za nevestno in nepošteno ravnanje kar tako, samo po sebi. Podana mora biti vzročna zveza med prevzetimi nesorazmernimi obveznostmi ter zmožnostjo stečajnega dolžnika, da izpolni obveznost svojim upnikom. Zgolj abstraktna možnost, ki se ni uresničila, za očitek zlorabe pravice do odpusta obveznosti ne zadošča.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - kršitev sodelovalne dolžnosti - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju
Odpust obveznosti predstavlja po eni strani pravno dobroto za dolžnika, po drugi strani pa pomeni poseg v ustavno varovane pravice upnikov. Zato je potrebno poiskati ustrezno ravnovesje med nasprotujočimi si interesi obeh strani. Dolžnik v pritožbi ne navaja, da z obveznostjo sodelovanja z upraviteljem ni bil seznanjen, niti ne izpodbija zaključkov prvostopenjskega sodišča o številnih pozivih upravitelja, na katere se ni odzval oziroma se je nanje odzval nedopustno pozno. Glede na seznanjenost dolžnika z obveznostjo mesečnega poročanja upravitelju vsako nadaljnje pozivanje upravitelja pomeni, da dolžnik svojih obveznosti ne izpolnjuje. Nepošiljanje oziroma (pre)pozno pošiljanje zahtevanih listin upravitelju s strani dolžnika pa predstavlja oviranje teka postopka osebnega stečaja. V skladu z ustaljeno sodno prakso je institut odpusta obveznosti namenjen temu, da se prezadolženi dolžnik reši primeža dolžniške krize, v katero je zašel brez špekulativnih namenov, vendar ne brez njegovega truda, in to ne glede na zmožnost poplačila upnikov. Dopusten je zgolj v primerih, ko dolžnik v celoti izpolnjuje svoje obveznosti, ne pa tudi v primeru, ko jih očitno krši. Iz zgornje obrazložitve je razvidno, da je dolžnik kršitve ponavljal nedopustno dolgo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00065722
SPZ člen 33, 33/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
motenje posesti - sodno varstvo posesti - opis motilnega ravnanja - določenost tožbenega zahtevka - določno in konkretno opredeljen tožbeni zahtevek - materialno procesno vodstvo in njegove meje - posesorna in petitorna pravda - postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - zadnje posestno stanje - posestno varstvo javnega dobra - opuščeno javno dobro - izostanek razlogov o odločilnih dejstvih
Pritožba sicer opozarja, da pozorno branje tožbe privede do zaključka, da je tožeča stranka tudi na parceli 0002 99/55 zatrjevala motenje posesti in zahtevala, da se gradbiščna ograja tudi v tem delu postavi nazaj, a pritožbeno sodišče ne deli takšnega mnenja. Tožbene navedbe morajo namreč biti jasne, kar pa v obravnavanem primeru glede parcele 0002 99/55 ni izpolnjeno.
Na javnem dobru posestno varstvo ni mogoče, saj na njem tudi posest ni mogoča. Mogoče pa je dokazovati, da je določena nepremičnina dejansko izgubila lastnost, značaj in namen javnega dobra (opuščeno javno dobro). Na takšnem (opuščenem) javnem dobru je možna zakonsko varovana posest.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti - dokazna ocena sodišča - prosta dokazna ocena - razveza pogodbe - načelo vestnosti in poštenja - namen pogodbe
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je bil s strani sodišča prve stopnje premalo upoštevan namen, zaradi katerega je pokojna sklenila izpodbijano pogodbo o dosmrtnem preživljanju. Iz izpovedb prič, za katere pritožba utemeljeno izpostavlja, da jim sodišče neupravičeno ni pripisalo verodostojnosti, to je sester in nečakinje pokojne, izhaja, da je pokojni zelo veliko pomenilo, da je lahko po letu 2014, to je po smrti njenega moža, ostala na domačiji, kar ji je omogočila toženka, ki se je skupaj s svojima otrokoma preselila k pokojni.
zaslišanje zakonitega zastopnika stranke - zavrnitev dokaznega predloga - trditveno breme - ugovor zoper sklep o izvršbi
Dolžnost tožene stranke je bila, da po tem, ko je tožeča stranka svoj zahtevek utemeljila in tudi predložila dokazila o njegovem obstoju, dokaže, da je vtoževane terjatve plačala oziroma da naj jih iz kakšnih drugih razlogov ni bila dolžna plačati. Ker ni bilo nikakršnih trditev in tudi nikakršnih predloženih dokazov, ni bilo podlage, da bi sodišče prve stopnje zaslišalo zakonitega zastopnika dolžnika; če niso zatrjevana nikakršna dejstva, se jih z zaslišanjem ne da nadomestiti. Samo nasprotovanje zahtevku v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine pa za izpolnitev zahtev iz 212. člena ZPP ne zadostuje. Kakršnekoli navedbe v ugovoru, kljub temu, da je resnično, da predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine listine niso predložene, pa so sicer resnične, vendar se tega ne dokazuje z zaslišanji.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00066461
KZ-1 člen 135, 135/1. ZKP člen 371, 371/2.
kaznivo dejanje grožnje - resna grožnja z neposrednim napadom na življenje ali telo - zavrnitev dokaznih predlogov - dejansko stanje - namen ustrahovanja ali vznemirjanja oškodovanca
Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje ugotovitev in oceno, da je obdolženec kriv storitve očitanega mu kaznivega dejanja, tehtno utemeljilo ne samo na podlagi izpovedbe zaslišane oškodovanke B. B. (katere izpovedbo zagovornik neutemeljeno ocenjuje kot neverodostojno) in izpovedbe priče C. C., sina obdolženca in oškodovanke, temveč tudi izpisa SMS sporočil, ki sta si jih inkriminiranega dne pošiljala obdolženec in njegov sin.
pravica do izjave - delovna nesreča - neposlovna odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost delodajalca - navodila za delo - navodila delodajalca - strokovno vprašanje - navedba dokazov - dokaz z izvedencem - izvedenec za varstvo pri delu - pravica stranke do izvedbe predlaganih dokazov - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga - obrazložitev zavrnitve predlaganih dokazov - vsebinsko neprepričljiva obrazložitev sodišča
Sodišče predlaganih dokazov ni dolžno izvesti, če ima za to sprejemljive, ustavno dopustne razloge. Vendar pa v obravnavani zadevi razlogi za zavrnitev dokaznega predloga za imenovanje izvedenca s področja varstva pri delu ne sodijo v okvir prepričljivih, utemeljenih in ustavno sprejemljivih razlogov za zavrnitev dokaznega predloga.
postopek osebnega stečaja - sklep o prodaji - dodatni sklep o prodaji - izklicna cena
Pomen morebitnega splošnega zvišanja cen nepremičnin v letih 2021 in 2022, na katero se sklicuje pritožnica, v konkretnem primeru povsem zbledi ob dejstvu, da so bile ravno v teh letih neuspešne javne dražbe dolžničinega deleža, naj se je prodajal samostojno ali kot del celotne nepremičnine.
ZFPPIPP člen 299, 299/1, 299/4, 299/5, 330, 330/1, 330/3.
stečajni postopek nad pravno osebo - sklep o prodaji - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - ovira za prodajo premoženja - prijava izločitvene pravice - pravočasna prijava izločitvene pravice - sodna praksa
Zakon omogoča upniku uveljavitev izločitvene pravice do določene faze stečajnega postopka (prodaja premoženja) na način, da doseže izročitev predmeta, na katerem uveljavlja izločitveno pravico, v kasnejših fazah postopka pa mu omogoča, da pridobi pravico do izplačila denarnega zneska, doseženega s prodajo premoženja, ki je predmet izločitvene pravice. Sodna praksa tretji odstavek 330. člena ZFPPIPP v zvezi z 299. členom ZFPPIPP v zvezi s pravočasnostjo prijave izločitvene pravice, ki pomeni oviro za prodajo premoženja, enotno in ustaljeno razlaga tako, da se kot pravočasna prijava, ki pomeni oviro za prodajo premoženja, šteje prijava izločitvene pravice pred začetkom prodaje, natančneje pred pravnomočnostjo sklepa o prodaji.
nadomestna vročitev - sodne počitnice / poletno poslovanje - tek pritožbenega roka - prepozna pritožba
Pritožnica je pritožbo vložila priporočeno po pošti 24. 8. 2022, torej po izteku pritožbenega roka, zato je njena pritožba prepozna (drugi odstavek 343. člena ZPP).