ZGD člen 253, 276, 318. ZDoh člen 2, 15, 16, 63, 64, 65.
dohodnina - davek od osebnih prejemkov - davek od dohodkov iz premoženja
V smislu ZDoh izplačila zaposlenim, članom uprave in nadzornih svetov, opravljena na podlagi (smiselno) 3. alinee prvega odstavka 318. člena, 253. in 276. člena ZGD v obliki udeležbe na dobičku, predstavljajo osebni prejemek (15. člen ZDoh), ne pa dohodka iz premoženja (63. člen ZDoh).
Če je zemljišče, ki je predmet vračanja v denacionalizacijskem postopku po vrsti rabe park in je to vpisano v zemljiškem katastru kot uradni evidenci o legi, površini, vrsti rabe in drugih podatkih o zemljiščih, gre za zazidano stavbno zemljišče, zato je treba pri vračanju upoštevati tudi določbe 2. odstavka 32. člena ZDen, če pa gre za zgrajeno javno dobro, pa tudi določbe 19. člena ZDen.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22182
ZKP člen 39, 39-4a, 83, 83/3, 369, 369/4.KZ člen 127, 127/2-2.
pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje - nova dejstva in novi dokazi - nedovoljeni dokazi - strokovno mnenje Centra za kriminalistično-tehnične preiskave - izločitev obvestil policiji - izločitev sodnika - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - kazniva dejanja zoper življenje in telo - umor - odmera kazni
Ker se je obtoženčeva izvenzakonska partnerica po pouku iz 2. odstavka 236. člena ZKP odločila, da se ne odpove pričanju, ni bilo podlage za izločitev obvestil, ki jih je dala policiji. Po 3.
odstavku 83. člena ZKP namreč preiskovalni sodnik iz spisov izloči le izjave tistih privilegiranih prič, ki so se v skladu z zakonom odrekle pričevanju.
Ker se uradni zaznamek policije, v katerem je zapisano, kaj je povedal obtoženec v razgovoru, v ničemer ne nanaša na kaznivo dejanje, obravnavano v tej zadevi, sodišče ni prekršilo določbe 3. odstavka 83. člena ZKP, ker tega obvestila ni izločilo iz spisa. Zato tudi ni podlage za trditev, da je bila kršena določba iz 4.a točke 39. člena ZKP, po kateri sodnik ne sme opravljati sodniške dolžnosti, če se je v postopku pri odločanju o kateremkoli vprašanju seznanil z dokazom, ki se mora po določbah 83. člena ZKP izločiti iz spisov, razen če vsebina dokaza očitno ni takšna, da bi lahko vplivala na njegovo odločitev.
Napačno je stališče, da je strokovno mnenje CKTP nedovoljen dokaz. Gre za dokaz, ki ga je treba kot vsakega drugega oceniti po načelu proste dokazne presoje in na katerega lahko sodišče opre sodno odločbo.
ZKP člen 420, 420/1, 421, 421/1, 498, 498/2, 498/5.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep državnega tožilca o odvzemu predmetov - upravičenci za vložitev - osumljenec
Zoper sklep o odvzemu stvari, ki ga na podlagi 2. v zvezi s 1. odstavkom 498. člena ZKP sprejme okrožni državni tožilec po zavrženju ovadbe zoper osumljenca, zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.
Ker je okrožni državni tožilec zoper osumljenca zavrgel kazensko ovadbo, se je zadeva končala že v predkazenskem postopku, tako da vlagatelj zahteve za varstvo zakonitosti nikoli ni postal obdolženec, kar bi mu po 1. odstavku 421. člena ZKP dajalo pravico do vložitve tega izrednega pravnega sredstva.
kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine - ogrožanje varnosti - resna grožnja
Za oceno, ali gre pri kaznivem dejanju ogrožanja varnosti po 1. odstavku 145. člena KZ za resno grožnjo ali ne, ni potrebno, da bi morala biti "objektivno izvedljiva".
URS člen 25.ZKP člen 9, 9/1, 9/3. Sodni red člen 83.
jezik v postopku - jezik v katerem se pošiljajo odločbe - napačen prevod - pravica do pravnega sredstva - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Določba 3. odstavka 9. člena ZKP zavezuje sodišče, da osebi, ki ji je vzeta prostost, vroči sodno pisanje skupaj s prevodom.
Predmet preizkusa v pritožbenem postopku je sodba v slovenskem jeziku, ne pa njen morebitni prevod.
S tem ko se zagovornik sklicuje na netočnost prevoda prvostopenjske sodbe, uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja glede pravno relevantnega procesnega dejstva, zaradi česar pa zahteve za varstvo zakonitosti po določbi 2. odstavka 420. člena ZKP ni mogoče vložiti.
Morebitne pomanjkljivosti v prevodu sodbe, ki so očitno pravno pomembne, lahko vplivajo na obdolženčevo pravico, da z vložitvijo rednega ali izrednega pravnega sredstva učinkovito brani in varuje svoje pravne interese. Vendar je treba takšne napake v prevodu najprej z verjetnostjo izkazati in nato tudi dokazati njihov vpliv na zakonitost sodbe.
ZOR člen 28, 28/1, 67, 67/1. ODZ paragraf 1175, 1212, 1215.OZ člen 990.ZNP člen 122, 122/3, 130.
družbena pogodba (societas) - prenehanje družbe civilnega prava - izstop družbenika - posledice prenehanja družbe - delitev skupnega premoženja - neupravičena pridobitev - subsidiarna narava pravil o neupravičeni pridobitvi - pogodbeno pravo
Pravna pravila v družbeni pogodbi ne dopuščajo uporabe določb o neupravičeni obogatitvi. Ko družba preneha (tudi z izstopom enega izmed dveh družbenikov, kot v obravnavanem primeru - pride do delitve njenega premoženja, torej kakor pri delitvi skupnega premoženja.
Pravna pravila ne omogočajo, da sme družbenik izstopiti iz družbe in zahtevati vrnitev oziroma poplačilo tistega, kar je v družbo vložil.
Pravila o družbi civilnega prava ne izključujejo možnosti delitve premoženja tako, da družbenik plača družbeniku, ki je izstopil, nek znesek, pri čemer pa gre še vedno za delitev premoženja, ne pa samo za (iz)plačilo tistega, kar je kakšen družbenik vložil v družbo.
ZOR člen 200, 203.ZS člen 110, 110/2. OZ člen. ZPOMZO-A člen.
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - zastaranje terjatve - začetek teka zamudnih obresti - uveljavitev OZ in ZPOMZO-A - načelno pravno mnenje - enotna sodna praksa
Presoja višine odškodnine za negmotno škodo.
V reviziji pooblaščenci grajajo argumente načelnega pravnega mnenja, ker menijo, da bi sodišča lahko drugače odločala že pred njegovim sprejemom in ker jih ne prepričajo argumenti za določitev datuma 1.1.2002, od kar se spreminja dosedanja ustaljena sodna praksa.
Revizijsko sodišče prej ni odstopilo od takratne sodne prakse zato, ker bi glede na takratno ureditev zakonskih zamudnih obresti prišlo do dvojne valorizacije odškodnine, kot je bilo že večkrat obširno obrazloženo. Po sprejemu načelnega pravnega mnenja pa tudi ne more odstopiti od njega in v tožničinem primeru drugače odločiti, ker so na to mnenje po drugem odstavku 110. člena ZS vezani vsi senati vrhovnega sodišča.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker predlagana dokaza, tudi če bi bila izvedena, ne bi mogla odločilno vplivati na presojo odločilnega dejstva, z njuno zavrnitvijo sodišče ni kršilo obsojenčeve pravice obrambe.
ZOR člen 156, 156/3.URS člen 72, 72/1.ZPP člen 39, 41, 41/2, 44, 44/2, 367, 367/2, 377.
zahteva, da se odstrani škodna nevarnost - povrnitev škode - dovoljena dejavnost - imisije z veliko iritanti - vzročna zveza - pravica do zdravega življenjskega okolja - dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta - nedovoljena revizija - zavrženje revizije
Nižji sodišči sta na podlagi številnih dejanskih ugotovitev, do katerih sta prišli zlasti s pomočjo izvedencev, pravilno sklepali, da omenjena vzročna zveza ni podana. Ni namreč mogoče sklepati, da je prav kateri izmed iritantov iz imisij (ki ne presegajo dovoljene in krajevno običajne mere) obratovanja pekarne povzročitelj tožničinega obolenja, pa čeprav se je to pojavilo hkrati z začetkom obratovanja. Če spričo številnih zunanjih in celo notranjih vplivov, ki bi utegnili priti v poštev kot povzročitelji, ni mogoče zanesljivo izdvojiti vsaj enega, ki bi ga lahko pripisali delovanju obrata tožene stranke, ni mogoče govoriti o dokazani pravno relevantni vzročni zvezi.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko obsojenec na podlagi drugačne dokazne presoje prihaja do drugačnih zaključkov kot nižji sodišči, uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kar pa ni predmet presoje v okviru zahteve za varstvo zakonitosti (2. odstavek 420. člena ZKP).
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z grajanjem odločitve nižjih sodišč ter njihovo dokazno presojo obsojenec oporeka popolnosti in pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja, kar pa po določbi 2. odstavka 420. člena ZKP ni razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.
zastaranje odškodninske terjatve - subjektivni rok
Res se je na podlagi prvega odstavka 367. člena ZOR v sodni praksi uveljavilo stališče, da je obseg škode znan takrat, ko je končano zdravljenje. Vendar to stališče temelji na izhodišču, da se s končanim zdravljenjem zdravstveno stanje oškodovanca stabilizira in je zato šele takrat znan dejanski obseg škode, med zdravljenjem pa se to stanje praviloma izboljšuje ali pa takrat vsaj še obstoji možnost njegovega izboljšanja. Ob takem izhodišču pa je v posameznih primerih mogoča tudi situacija, da je oškodovancu že ob nastanku škode znan njen obseg. V obravnavani zadevi sta obe sodišči ugotovili prav to.
nova dejstva in novi dokazi - obnova kazenskega postopka - zavrženje zahteve za obnovo - očitna neprimernost dokaza - meritorno odločanje o zahtevi za obnovo - faze odločanja o zahtevi za obnovo
Dokaz je očitno neprimeren (1. odstavek 413. člena ZKP) tudi, če se šteje, da je to, kar navaja vložnik zahteve za obnovo, resnično, pa to ne bi pripeljalo do drugačne odločitve glede na druge dokaze, na podlagi katerih je bilo ugotovljeno dejansko stanje. Sodišče se torej v fazi formalnega preizkusa zahteve za obnovo ne spušča v dokazno oceno posameznega dokaznega sredstva (na primer verodostojnosti priče), ker dokazna ocena vedno zahteva izvedbo dokaza, temveč oceni le pomen teh dejstev.
V postopku meritornega odločanja bo sodišče po prejemu odgovora ali poteku roka zanj (2. odstavek 413. člena ZKP), raziskalo dejstva in priskrbelo dokaze, na katere se sklicujeta zahteva in odgovor nanjo. To pa pomeni, da bo sodišče začelo izvajati dokaze po pravilih, ki veljajo za posamezna preiskovalna dejanja, pri čemer je vezano le na predloge strank.
Če je bil nek dokaz, na katerega se opira zahteva za obnovo postopka, naveden že v kakšni prejšnji zahtevi, ki je bila s pravnomočnim sklepom sodišča zavrnjena, takšnega dokaza ni mogoče več predlagati v novi zahtevi za obnovo (1. odstavek 413. člena ZKP). Ta prepoved pa ne velja v primeru, če je zahteva za obnovo pravnomočno zavržena.
ZPP člen 116, 116/1, 224, 224/1, 224/3, 339, 339/2-8.
vabilo za glavo obravnavo - vročitev vabila - pravna narava povratnice - javne listine - vrnitev v prejšnje stanje - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Vprašanje nepravilnega vabljenja na narok ne more biti razlog za vrnitev v prejšnje stanje, marveč gre lahko le za bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZPP člen 1, 8, 367, 367/2. ZVGLD člen 58.ZOR člen 154.
dovoljenost revizije - spor iz drugih civilnopravnih razmerij - načelo proste presoje dokazov - prenehanje članstva v lovski družini - izključitev člana - odškodnina - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost
Revizijsko sodišče v zvezi z ugotovitvenim delom tožbenega zahtevka najprej pojasnjuje, da je tudi v tem delu revizija dovoljena, čeprav tožnik ob razširitvi tožbe na ta del tožbenega zahtevka ni opredelil ocene vrednosti spora. Omejitev dovoljenosti ratione valoris iz drugega odstavka 367. člena ZPP velja za premoženjske spore, ne pa tudi za spore iz drugih civilnopravnih razmerij. Spor o izključitvi iz članstva lovske družine je prav tak "spor iz drugih civilnopravnih razmerij" v smislu 1. člena ZPP.
Toženki pri izključitvi tožnika iz članstva ni mogoče očitati nedopustnega ravnanja, ker je ravnala v skladu z 58. členom ZVGLD in svojimi internimi pravilniki.
status žrtve vojnega nasilja - otrok ubitega starša - odprava odločbe prve stopnje v revizijskem postopku - možnost izpodbijanja ugotovitev tožene stranke z vložitvijo tožbe - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Če je bila za stranko ugodna odločba v revizijskem postopku odpravljena, je imel tožnik prvo možnost izpodbijati ugotovitve tožene stranke šele v tožbi, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za zavrnitev tožbe na seji na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena ZUS.