Volja za sklenitev pogodbe mora biti navzven izražena, torej izjavljena z besedami, znaki ali z drugačnim ravnanjem. Pogodba je sklenjena, ko se pogodbeni stranki zedinita o njenih bistvenih sestavinah. Zedinita se lahko le tako, da svojo voljo izjavita.
Sporazum strank je torej dosežen, ko se izjavi krijeta. Do nesporazuma (disenza) lahko pride le v fazi sklepanja pogodbe, ko sta ponudba in sprejem ponudbe navzven razpoznavna, tako, da je sploh mogoče ugotoviti, ali sta se stranki zedinili o bistvenih sestavinah pogodbe.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetnost izgleda za uspeh
Če so bila v zadevi izčrpana vsa možna pravna sredstva, zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh. Zato je bila prošnja za odobritev brezplačne pravne pomoči pravilno zavrnjena.
ZVojD člen 16, 17, 18, 18/4. Pravilnik o izvajanju nabora in napotitve. Pravilnik o ocenjevanju zdravstvene sposobnosti vojaških obveznikov za vojaško službo.
skrbnost dobrega strokovnjaka - odgovornost države - služenje vojaškega roka - vmesna sodba - odgovornost za drugega - ocena sposobnosti za vojaško službo - delna oprostitev aktivnosti med služenjem vojaškega roka
Tožnikovo zdravstveno stanje se po naboru, na katerem je bilo ugotovljeno, da je brez omejitev sposoben za vojaško službo, ni spremenilo. Zdravnica, ki je nabornike pregledala ob začetku služenja vojaškega roka, zato ni imela podlage za omejitev njegovih aktivnosti med služenjem vojaškega roka. Odškodninska odgovornost države zato ni podana.
ZPP člen 86, 86/3, 108, 367, 367/1, 374, 374/2, 377.
revizija - dovoljenost revizije - pooblaščenci - zastopanje strank v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi - revizija, ki jo vloži stranka sama - pravniški državni izpit - pravočasna revizija - rok za vložitev revizije
Revizija stranke, ki jo je vložila sama, pa te pravice po določbah ZPP nima, ni dovoljena (2. odstavek 374. člena ZPP).
Prekluzivnega roka za vložitev revizije sodišče ne more podaljšati, saj je to zakonski rok, ki ni podaljšljiv.
odškodninska odgovornost države za delo sodnika - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost ravnanja sodnika - vzročna zveza - registracija podjetja z dejavnostjo hranilno kreditne službe
Pojma protipravnosti sodnikovega ravnanja ni mogoče enačiti z (vsemi) razlogi, zaradi katerih je bila izpodbijana sodna odločba lahko spremenjena ali razveljavljena v postopku z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi. Iz tega izhaja, da gre za sodnikovo odgovornost lahko samo tedaj, če ravna v nasprotju z zakoni.
Vzročna zveza ni kakršnakoli naravna povezava med vzrokom in posledico. Taka vzročna zveza ne zadošča za vzpostavitev pravne vzročne zveze, ki je potrebna za nastanek odškodninske obveznosti. Pravna vzročna zveza zahteva več, in sicer, da sta vzrok in posledica neposredno povezana. V obravnavanem primeru bi morala biti ravnanje sodnika, ki je registriral X. d.d., in tožnikova škoda tako povezana, da bi prišlo do prikrajšanja tožnikovega premoženja brez njegove aktivnosti. Take povezave pa ni.
Tudi teorija ratio legis ne potrdi vzročne zveze. V obravnavanem primeru je bil namen pravne norme, ki je omejevala ustanavljanje hranilno-kreditnih služb kot samostojnih pravnih oseb v zagotavljanju možnosti za tako varčevanje občanov, pri katerem lahko brez večjega rizika vlagajo svoje prihranke. Ni pa bilo prepovedi posojanja denarja fizičnim in pravnim osebam za višje dogovorjene obresti, ki so ustrezale večjemu riziku.
pogodbena kazen - pravice upnika - pridržek pravice
Namen petega odstavka 273. člena ZOR je v tem, naj pravočasno uveljavljanje zahtevka za pogodbeno kazen odpravi negotovost, ali bo stranka, ki je zamudila, morala plačati še pogodbeno kazen. Varovalni namen te določbe ni več potreben, ko se je stranka, ki je z izpolnitvijo svoje obveznosti zamudila, začela pogajati o višini te svoje obveznosti in jo za del trajanja zamude tudi izpolnila.
ZOR člen 51, 52. ZDS (1992) člen 19, 24, 24/1, 26, 28, 28/1. ZUDP člen 3, 3/2, 3/4.
ničnost pogodbe zaradi podlage - razlaga zakona - pristojnosti Republiške uprave za javne prihodke (RUJP) - obračunavanje in pobiranje nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč - podlaga pravnega posla (kavza) - genetična razlaga
ZOR z določbami 51. in 52. člena ni imel v mislih zakonske podlage (causa efficiens) pač pa iz francoskega prava prevzeti pojem kavze (causa finalis). Pri dvostranskih (vzajemnih) pogodbah je razvidna iz same pogodbe.
Pogodba, s katero se pogodbena stranka zaveže, da bo za drugo pogodbeno stranko odplačno izvajala storitve, čeprav je te storitve (tudi) zanjo dolžna opravljati že po samem zakonu in je za njihovo opravljanje financirana iz proračuna, je zaradi neobstoječe kavze nična.
ZDoh člen 2, 6, 23.ZDen člen 78, 78/2. ZUS člen 26, 73.
dohodnina - upoštevanje katastrskega dohodka zemljišč v razmerju do zakonitega dediča
Dediči po dednem dogovoru (vnuki denacionalizacijske upravičenke), povzetem v sklep o dedovanju, ki je bil izdan in pravnomočen šele v letu 1996, v svoji dohodnini za leto 1994 niso mogli prijaviti tudi katastrskega dohodka od zemljišč, ko so bila v letu 1993 vrnjena njihovi pravni prednici, in so ob pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji prešla na zakonite dediče, med katerimi je tudi tožeča stranka (hčerka denacionalizacijske upravičenke).
sprejem v državljanstvo - izpolnjevanje pogojev - dejansko življenje v RS
Dejansko življenje kot pogoj iz 1. odstavka 40. člena ZDRS se presoja na podlagi okoliščin, iz katerih je mogoče sklepati, da oseba v RS opravlja svoje bistvene življenjske aktivnosti.
zahteva za denacionalizacijo - umik zahteve - preklic umika - razpolaganje z nepremičnino - ničnost pogodbe - predhodno vprašanje - prekinitev postopka
Z dnem uveljavitve ZDen ni dopustno razpolaganje s premoženjem, ki bi lahko vplivalo na vrnitev ali obliko vrnitve podržavljenega premoženja. Pravni posli v nasprotju z navedenim so nični. V upravnem postopku se vprašanje ničnosti lahko obravnava kot predhodno vprašanje. Pobudo za rešitev predhodnega vprašanja mora dati stranka.
zahteva za varstvo zakonitosti - poplačilo upnikov - stečajni postopek - stroški stečajnega postopka - priviligirane terjatve delavcev
Po določbi drugega odstavka 160. člena ZPPSL veljavni na dan 3. 7. 1993, je šlo privilegirano izplačilo vsem delavcem stečajnega dolžnika, ne glede na to, do kakšnih osebnih dohodkov so bili sicer upravičeni, omejeno pa je bilo po višini, na znesek, ki je ustrezal višini izhodiščnih plač, določenih s kolektivno pogodbo.
Ker je bilo v času uveljavitve ZSpo športno društvo vpisano v zemljiški knjigi s pravico uporabe na nepremičninah v družbeni lastnini, so bili izpolnjeni pogoji za uporabo določbe 1. odstavka 64. člena ZSpo, torej za določitev spornih nepremičnin za športne objekte občinskega pomena.
začasno zatočišče - dovoljenje za stalno prebivanje
Ker je tožnik, ki je tujec z začasnim zatočiščem v RS, vložil vlogo za dovoljenje za stalno prebivanje v RS po skrajšanem postopku pod ugodnimi pogoji po 24a členu ZZZat po izteku roka za vložitev takih vlog, določenega v 5. členu ZZZat-A, je bila odločitev, da se ta vloga kot prepozna zavrže, pravilna in zakonita. Tožnik pa bo lahko zaprosil za dovoljenje za stalno prebivanje po rednem postopku.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - zastavitev nepremičnine za tuj dolg
Zastavitev nepremičnine za tuj dolg ni dejanje, ki bi bilo storjeno v škodo upnika, čeprav je zastavitelj obenem upnikov dolžnik v drugem obligacijskem razmerju.
dovoljenje za začasno prebivanje iz humanitarnih razlogov - pogoj objektivne ogroženosti v primeru vrnitve prosilca v matično državo
Tožeča stranka bi glede na dolžino prebivanja v Republiki Sloveniji in družinske razmere lahko izpolnjevala pogoje za izdajo dovoljenja za začasno oziroma stalno prebivanje v Republiki Sloveniji. V obravnavanem primeru pa niso podani objektivni razlogi ogroženosti tožeče stranke v primeru njegove vrnitve v matično državo.
Ker iz zemljiškoknjižnih izpiskov izhaja, da so bile nepremičnine, na katere se nanaša v upravnem sporu izpodbijani sklep o določitvi športnih objektov občinskega pomena, označene kot družbena lastnina, na kateri je bila v času uveljavitve ZSpo vpisana le pravica uporabe v korist Športne unije, je bila določba 2. odstavka 64. člena ZSpo pravilno uporabljena.
Sodišče je pri odločanju v pravdi vezano na dejansko stanje, ki sta ga navedli stranki. Revidentka ni navajala okoliščin, ki predstavljajo dejanski stan oderuštva pa 141. členu ZOR ali okoliščin, ki bi lahko povzročile ničnost protokola na kakšni drugi podlagi. Revidentkine navedbe so nasprotno podpirale obstoj dejanskega stanu grožnje, kot opredeljuje 60. člen ZOR, zaradi česar bi bil protokol lahko izpodbojen (111. člen ZOR), sodišči pa sta pravilno uporabili določbo 117. člena ZOR, ki določa prekluzivne roke, v katerih je mogoče tako napako volje uveljavljati. Za takšno presojo ni bilo odločilno to, da se je revidentka sklicevala na zvijačo, ne pa (izrecno) tudi na oderuštvo.