• Najdi
  • <<
  • <
  • 9
  • od 14
  • >
  • >>
  • 161.
    VSK sklep II Cpg 324/2004
    9.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01198
    ZIZ člen 38a, 38a.
    varščina
    Pri varščini gre za sredstvo zavarovanja, določitev njene višine je odvisna od ocene izvršitelja o tem, kolikšno

    zavarovanje bi v konkretnem primeru zadoščalo. Če pa upnik ne soglaša z načinom plačila, rokom ali višino varščine, lahko zahteva, da o tem odloči sodišče. Logika takšne ureditve je gotovo v tem, da sodišče preizkusi, ali ni varščina zahtevana v previsokem znesku, ne pa v tem, da jo še zviša, kar je v obravnavanem primeru storilo sodišče prve stopnje.

     
  • 162.
    VDS sodba Pdp 1803/2004
    9.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03209
    ZDR člen 81, 81/5, 81, 81/5.
    pogodba o zaposlitvi - zmota
    Podana odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca ni

    neveljavna, če ni dokazano, da je bila dana pod vplivom

    sile, grožnje ali zmote.

     
  • 163.
    VSL sodba I Kp 1086/2004
    9.6.2005
    kazensko materialno pravo
    VSL22658
    KZ člen 288, 288/1, 288, 288/1.
    direktni naklep
    Sodišče prve stopnje je svojo dokazno oceno o obstoju kaznivega

    dejanja krive ovadbe po I. odst. 288. čl. KZ vezalo na ugotovitev, da

    ob (nezakonitem) ravnanju obeh policistov niso nastale tako hude in v

    tolikšnem obsegu telesne poškodbe, kot je to v svoji pritožbi zoper

    ravnanje obeh policistov zatrjeval obdolženec, ampak da so bile te

    poškodbe mnogo milejše in da je zato obdolženec storil očitno kaznivo

    dejanje. Ob obravnavi pritožbe obdolženca pa je sodišče druge stopnje

    izpodbijano obsodilno sodbo spremenilo tako, da je obdolžencu izreklo

    oprostilno sodbo iz razloga po 3. točki 358. čl. ZKP, saj je

    ugotovilo, da so bila sicer odločilna dejstva v sodbi sodišča prve

    stopnje pravilno ugotovljena, da pa je treba glede na ugotovljeno

    dejansko stanje ob pravilni uporabi zakona izreči drugačno -

    oprostilno sodbo, da obdolžencu ob izkazanih telesnih poškodbah ni

    mogoče očitati direktnega naklepa, da je torej oba policista zavestno

    in hote naznanil, da sta storila kaznivo dejanje, ki se preganja po

    uradni dolžnosti, čeprav naj bi vedel, da ga nista storila.

     
  • 164.
    VDS sklep Pdp 892/2004
    9.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03231
    ZDR člen 82, 82/1, 83, 83/3, 88, 88, 88/1, 88/1-1, 96, 99, 82, 82/1, 83, 83/3, 88, 88, 88/1, 88/1-1, 96, 99.
    delovno razmerje - odpoved pogodbe
    1. Ker tožnik ni zatrjeval, da je opustitev obvestila po

    83/3 členu ZDR bistveno posegla v njegove pravice v postopku

    odpovedi PZ, to ni razlog razlog za ugotovitev nezakonitosti

    redne odpovedi PZ iz poslovnega razloga.

    2. Pri redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega

    razloga je uporaba kriterijev po 99. členu ZDR predvidena le

    pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev.

    Če je PZ prenehala le dvema delavcema, uporaba kriterijev po

    tem členu ni potrebna.

     
  • 165.
    VSL sodba II Cp 2180/2005
    9.6.2005
    obligacijsko pravo - stanovanjsko pravo
    VSL50208
    ZOR člen 210, 210/4, 210, 210/4.
    prenos pravice s pravnim poslom - odkup stanovanja - neupravičena pridobitev
    S preklicem izjave o prenosu pravice do odkupa stanovanja po

    Stanovanjskem zakonu ni odpadla podlaga za odkup stanovanja, če je

    bilo stanovanje odkupljeno že pred preklicem izjave, ker preklic

    velja za vnaprej.

     
  • 166.
    VDS sodba Pdp 487/2004
    9.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03224
    ZPP člen 277, 277/1, 277/2, 278, 318, 318/3, 277, 277/1, 277/2, 278, 318, 318/3. ZDR člen 54, 54.
    delovno razmerje - zamudna sodba
    Ker odgovor na tožbo ni bil obrazložen skladno z 278. členom

    ZPP, je sodišče pravilno izdalo (delno) zamudno sodbo.

    Tožena stranka se ne more šele v pritožbi sklicevati na to,

    da je tožnik z neresničnimi navedbami zavedel sodišče, če

    takih trditev ni postavila v odgovoru na tožbo.

     
  • 167.
    VSL sodba I Cpg 891/2004
    9.6.2005
    pravo intelektualne lastnine
    VSL05666
    ZIL-1 člen 120, 120/1, 120, 120/1.
    razveljavitev
    Z znamko zavarovani znak ne izključuje pravice drugega, da uporablja

    v gospodarskem prometu enak ali podoben znak za označevanje druge

    vrste blaga oziroma storitev.

    Zgolj uporaba črke A namesto E v drugi besedi besedne zveze DEE JAY

    TIME (JAY namesto JEY) še ne spreminja razlikovalnega značaja znamke,

    glede na obliko, v kateri je bila registrirana (DEE JEY TIME), zlasti

    upoštevaje izgovorjavo besede JAY, ki jo običajni potrošnik prebere

    "Džej", torej z E-jem.

    Pri tem pri ocenjevanju, ali je tožena stranka svojo registrirano

    znamko uporabljala (glede na načelo specialnosti), ni odločilno

    razlikovanje z registrirano znamko tožeče stranke, temveč je

    odločilen kriterij resne in dejanske uporabe njene znamke v obliki,

    ki ne spreminja razlikovalnega značaja znamke, glede na obliko, v

    kateri je registrirana in za proizvode in storitve, za katere jo

    registracija varuje.

     
  • 168.
    VSM sklep I Cp 2663/2005
    9.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSM20341
    ZOR člen 277, 277/1, 277, 277/1. ZPP člen 365, 365-2, 365, 365-2. OZ člen 378, 378/1, 378, 378/1.
    stroški postopka - zamudne obresti
    Stranka, ki ima v pravdnem, nepravnem in izvršilnem postopku pravico

    do povračila stroškov postopka od nasprotne stranke je upravičena

    tudi do obresti od teh stroškov po prvem odstavku 277. člena Zakona o

    obligacijskih razmerjih - ZOR (enako določilo vsebuje tudi prvi

    odstavek 378. člena Obligacijskega zakonika - OZ), ki tečejo od

    izdaje odločbe sodišča, s katero je bila določena obveznost plačila

    stroškov in njihova višina.

     
  • 169.
    VDS sklep Pdp 925/2004
    9.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03009
    ZDR člen 11/1, 111, 111/1-1, 111/1-2, 118, 118/2, 11/1, 111, 111/1-1, 111/1-2, 118, 118/2.
    odpoved delovnega razmerja
    1. Pri presoji zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je

    sodišče vezano na dejanski opis kršitve in ne na pravno

    kvalifikacijo. Zato je v okviru dejanskega opisa dopustna

    prekvalifikacija iz kršitve po 1. alineji 1. odst. 11. čl. ZDR v

    kršitev po 2. alineji 1. odst. 111. čl. ZDR.

    2. Za določitev, da je nadaljevanje delovnega razmerja še mogoče, ne

    zadostuje zgolj ugotovitev, da tožnik vztraja pri tožbenem zahtevku

    in da tožena stranka ni v postpku izbrisa. Sodišče bi se moralo

    opredeliti tudi do navedb tožene stranke, da zaradi narušenega odnosa

    nadaljuje delovno razmerje ni mogoče, saj govori o in odnosih obeh

    strank.

     
  • 170.
    VSL sodba I Cpg 186/2004
    9.6.2005
    obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
    VSL05557
    ZPSPP člen 12, 12/2, 12, 12/2. ZOR člen 72, 72/1, 72/4, 72, 72/1, 72/4.
    oblika pogodbe - sprememba tožbe - sporazum
    Zahteva po pisni obliki je namreč (med drugim) izpolnjena, če stranki

    izmenjata pismi ali se sporazumeta po teleprinterju ali po kakšnem

    drugem sredstvu, ki omogoča, da se zanesljivo ugotovi, kaj je vsebina

    izjave in kdo jo daje (4. odst. 72. člena ZOR). Ob takšnem

    materialnopravnem izhodišču zgolj zapis o zatrjevanem ustnem

    dogovoru, ki naj bi ga sestavila in podpisala (le) ena izmed pravdnih

    strank, še ne pomeni, da je s tem izpolnjen pogoj obličnosti. Da bi

    bil, mora temu zapisu slediti skladno pisno sporočilo nasprotne

    stranke o sprejemu pisno izražene volje. Sicer ni moč govoriti o

    "izmenjavi pisem ali sporazumu po teleprinterju" (prim. 1. in 4.

    odst. 72. člena ZOR).

     
  • 171.
    VDS sklep Pdp 91/2005
    9.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03220
    ZDR člen 90, 90/2, 204, 204/3, 90, 90/2, 204, 204/3.
    delovno razmerje - odpoved
    Tožnik je tožbo vložil po preteku 30 dnevnega prekluzivnega

    roka iz 3. odst. 204. člena ZDR, zato jo je sodišče pravilno

    zavrglo. Na začetek teka navedenega roka ne vpliva dejstvo,

    da naj bi tožnica prejela le odpoved pogodbe o zaposlitvi,

    ponudbo nove pogodbe pa šele kasneje in je tožbo vložila v

    30 dneh od podpisa nove pogodbe o zaposlitvi, saj rok začne

    teči z vročitvijo odpovedi o zaposlitvi in ne s podpisom

    nove pogodbe.

     
  • 172.
    VDS sodba Pdp 795/2004
    9.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03216
    ZDR člen 54, 126, 126/1, 54, 126, 126/1. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 52, 52.
    transformacija delovnega razmerja
    1. Plača, določena v pogodbi o zaposlitvi, predstavlja neto

    znesek plače in ne bruto zneska plače. V nasprotnem primeru

    bi bila dogovorjena plača nižja od minimalne plače, ki je

    bila v času sklenitve pogodbe o zaposlitvi dogovorjena z

    Zakonom o izvajanju dogovora o politiki plač za obdobje 2002

    - 2004.

    2. Skladno z 52. členom SKPgd delavcu pripada povračilo

    stroškov prevoza na delo in z dela, ki so s pogodbo o

    zaposlitvi določeni kot stroški avtobusnega prevoza (javni

    prevoz).

     
  • 173.
    VDS sklep Pdp 748/2004
    9.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03204
    ZDR člen 82, 84, 84/2, 84/3, 88, 88/1, 88/1-1, 82, 84, 84/2, 84/3, 88, 88/1, 88/1-1.
    delovno razmerje - odpoved pogodbe
    Če gre za redno odpoved PZ iz poslovnega razloga,

    nasprotovanje sindikata ne zadrži učinkovanja prenehanja PZ

    zaradi odpovedi in mnenje, ki ga poda sindikat in

    nasprotovanje odpovedi PZ delodajalca ne zavezuje, zato

    opustitev obvestila ni bistvenga pomena. Le če bi tožnik

    dokazal, da bi ob pravočasnem obvestilu sindikat odpovedi

    nasprotoval in zato delodajalec odpovedi ne bi podal, bi

    opustitev obvestila lahko vplivala na zakonitost odpovedi.

     
  • 174.
    VDS sklep Pdp 693/2004
    9.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03205
    ZDR člen 82, 88, 88/1, 88/1-2, 82, 88, 88/1, 88/1-2.
    delovno razmerje - odpoved pogodbe - invalid
    Pri odločanju o zakonitosti redne odpovedi pogodbe o

    zaposlitvi iz razloga nesposobnosti invalidu zaradi

    nedoseganja norme je potrebno ugotoviti, kakšna je norma

    delavca-invalida in ali je ni dosegel zaradi zaradi

    invalidosti ali zato, ker dela ni opravljal pravočasno,

    strokovno in kvalitetno.

     
  • 175.
    VSL sodba I Cpg 421/2004
    9.6.2005
    obligacijsko pravo - pogodbeno pravo
    VSL05605
    ZOR člen 129, 129/1, 129, 129/1.
    razdrtje pogodbe
    Posledice prenehanja pogodbe z zaporednimi obveznostmi (1. odst. 129.

    člena ZOR) pa učinkujejo "ex nunc," kar pomeni, da je pogodba

    razvezana samo glede tistih izpolnitev, ki bi morale biti opravljene

    po odstopu. Pred tem opravljene izpolnitve (v konkretnem primeru

    plačani polog) ostanejo in šteje se, da so bile opravljene na podlagi

    veljavnega pravnega temelja.

     
  • 176.
    VSL sodba I Cpg 293/2004
    9.6.2005
    civilno procesno pravo - obligacijsko pravo
    VSL05545
    ZOR člen 262, 620, 620/1, 620/2, 620/3, 262, 620, 620/1, 620/2, 620/3. ZPP člen 7, 7/1, 212, 7, 7/1, 212.
    povezanost trditev z dokazno ponudbo - pogodba o delu
    Naše civilno procesno pravo ne pozna informativnih dokazov (prim. 1.

    odst. 7. čl. in 212. čl. ZPP). To pomeni, da dokazi služijo

    dokazovanju trditev, na katera stranke opirajo svoje zahtevke ali

    ugovore (1. odst. 7. čl. ZPP), ne morejo pa dokazi nadomeščati

    pomanjkljive trditvene podlage. Enako velja za vse vrste dokazov.

    Tako se priče ne zaslišujejo v informativne namene. Smiselno enako

    velja za izvedence: "Sodišče izvede dokaz z izvedencem, če je za

    ugotovitev ali razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno

    znanje, s katerim sodišče ne razpolaga" (243. čl. ZPP). Zato niso

    upoštevne pritožbene trditve, češ da je tožena stranka predlagala

    zaslišanje priče D. in U., ki bi lahko pojasnila tako, zakaj je do

    zamude prišlo, kot tudi, kakšna je bila škoda iz naslova zamude. Iz

    istega razloga ni moč slediti pritožbeni graji, češ da sodišče ni

    postavilo izvedenca gradbene stroke, "ki bi lahko ugotovil obseg

    dejansko izvedenih del s strani tožeče stranke in njihovo kvaliteto."

    Teh pritožbenih očitkov zato ni moč presojati kot razloga nepopolno

    ali zmotno ugotovljenega dejanskega stanja.

     
  • 177.
    VSL sodba IV Cp 1955/2005
    8.6.2005
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL51317
    ZZZDR člen 106, 106/5, 129, 129a, 106, 106/5, 129, 129a. ZPP člen 421, 421/2, 421/3, 421, 421/2, 421/3.
    sprememba odločbe o varstvu in vzgoji mladoletnega otroka - izvršljivost - vezanost na zahtevek
    Ker dejstvo spremembe odločbe o varstvu in vzgoji ni razvidno iz

    izreka sodbe (1. točka izreka), je pritožbeno sodišče v tem delu, da

    bi preprečilo situacijo, v kateri bi obstajala dva nasprotujoča si

    izvršilna naslova o tem, kateremu od staršev naj se zaupata v varstvo

    in vzgojo mladoletna otroka, po uradni dolžnosti delno ugodilo

    pritožbi tožeče stranke in sodbo v tem delu spremenilo tako, da je iz

    spremenjenega izreka razvidna kontinuiteta in odprava vzporednosti

    dveh izvršilnih naslovov.

    Pritožbeno sodišče sicer ugotavlja, da je tožeča stranka vsebino

    sodnega varstva, ki ga je zahtevala, začrtala le z uveljavljanjem

    spremembe odločbe o varstvu in vzgoji in preživninskim zahtevkom,

    medtem ko odvzema stikov ni terjala. Sodišče prve stopnje bi zato

    moralo pri odločanju ostati v mejah tega zahtevka (1. odstavek 2.

    člena ZPP). Od pravila vezanosti na zahtevek je mogoče v

    družinskopravnih sporih odstopiti samo v zakonskih (2. odstavek 421.

    člena ZPP) in paternitetnih sporih (422. člen ZPP), ne pa v sporu o

    vzgoji in preživljanju mladoletnih otrok, ki je spor iz razmerij med

    starši in otroki (primerjaj z 2. odstavkom 406. člena ZPP).

    Prekoračitev zahtevka je absolutna bistvena kršitev postopka, vendar

    pa pritožbeno sodišče nanjo pazi le na zahtevo stranke, ne pa po

    uradni dolžnosti (3. odstavek 350. člena ZPP).

     
  • 178.
    VSL sklep I Cp 622/2004
    8.6.2005
    pogodbeno pravo
    VSL50672
    ZOR člen 10, 12, 51, 52, 139, 141, 270, 822, 822/3, 10, 12, 51, 52, 139, 141, 270, 822, 822/3.
    ničnost - posredniška pogodba - denarna kazen
    Pravna teorija je izoblikovala stališče, da gre za ničnostno sankcijo

    zaradi nedopustnosti le v primeru, če bi bila nedopustnost predpisana

    v splošnem interesu, ne pa, kadar gre za relativno nedopustnost med

    strankami. Tedaj pridejo v poštev druge sankcije, kot npr. delna

    ničnost ali prilagoditev razmerja. Zakon za kršitev načela

    enakovrednosti dajatev predpisuje drugačne sankcije kot ničnost.

    Specialno pravno pravilo za pogodbo o posredovanju oz. za

    sankcioniranje neenakih dajatev posrednika in naročnika je uzakonjeno

    v 3. odst. 822. čl. ZOR. Ta daje naročniku možnost, da od sodišča

    zahteva znižanje pretirano visoko dogovorjenega plačila posrednika,

    če plačilo (dajatev naročnika) bistveno presega posrednikov trud in

    storitev (dajatev posrednika). Navedena možnost pravzaprav specifično

    za pogodbo o posredovanju izpeljuje splošna pravna pravila o

    čezmernem prikrajšanju ali oderuški pogodbi, ki jih ZOR predvideva

    kot sredstvi za sanacijo kršitve temeljnega pravnega in moralnega

    načela enakosti dajatev.

     
  • 179.
    VSL sodba in sklep IV Cp 2569/2005
    8.6.2005
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL51338
    ZZZDR člen 106, 106/2, 106, 106/2.
    varstvo in vzgoja otroka
    Namen stikov s staršem, ki otroka nima pri sebi, je med

    drugim v ohranitvi odnosov, ki sicer obstajajo med starši in

    otroki, ki živijo skupaj. Te odnose odlikuje enakopravnost

    pri izvrševanju pravic in dolžnosti staršev vzdrževati,

    izobraževati in vzgajati svoje otroke. Tudi če starša ne

    živita več skupaj, to ne pomeni, da tisti od staršev, pri

    katerem je otrok, nima nobenih dolžnosti v zvezi s stiki med

    otrokom in staršem, ki mu otrok ni zaupan v varstvo in

    vzgojo. Prav nasproten zaključek izhaja iz 2. odst. 106. čl.

    Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. l. RS,

    št. 69/04, ZZZDR-UPB1), iz katerega izhaja, da mora tisti od

    staršev, pri katerem je otrok v varstvu in vzgoji, ne samo

    opustiti vse, kar drugemu od staršev otežuje stike, ampak je

    zavezan tudi k aktivnemu ravnanju. Nobenega dvoma ne more

    biti, da je pomemben element, ki pri otroku vzpostavi

    ustrezen, to je pozitiven odnos do stikov, tudi okoliščina,

    da otroka v varstvo k drugemu roditelju pripelje en

    roditelj, drugi pa ga odpelje nazaj. S tem se otroku pokaže, da sta

    pri izvrševanju osebnih stikov prisotna oba starša, ki sta v odnosu

    do njega enakopravna.

     
  • 180.
    VSL sodba I Kp 1541/2004
    8.6.2005
    kazensko procesno pravo
    VSL22657
    ZKP člen 144, 144.
    oškodovanec
    Neutemeljena je pritožbena navedba, da I. Š. ni bil oškodovanec v

    času storitve kaznivega dejanja, ker je bil lastnik vozila njegov

    oče. Oškodovanec je tisti, kateremu je kakršnakoli njegova osebna ali

    premoženjska pravica s kaznivim dejanjem prekršena ali ogrožena (6.

    alineja 144. člena ZKP). Priča Š. je povedal, da je bil sicer avto

    pisan na njegovega očeta, vendar pa mu je avto oče dal in ga je

    uporabljal samo on, kasneje pa ga je tudi dedoval po očetu, zato je

    sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je Š. oškodovanec, saj je

    bila s kaznivim dejanjem prekršena njegova premoženjska pravica in

    sicer je bil poškodovan avto, ki ga je oškodovanec uporabljal. Samo

    dejstvo, da je bilo lastništvo pisano na očeta ne vpliva na položaj

    I. Š. kot oškodovanca. Zato pritožnik v tem delu ne more uspeti.

     
  • <<
  • <
  • 9
  • od 14
  • >
  • >>