Za odločanje o zahtevku zakonca za plačilo preživnine v breme drugega zakonca v času trajanja zakonske zveze in o zahtevku zakonca za določitev preživnine v breme drugega zakonca ob razvezi zakonske zveze velja različna pravna podlaga.
To pa pomeni, da mora sodišče, ko zakonsko zvezo razveže, presoditi zakonitost, utemeljenost in primernost preživninskega zahtevka zakonca v razveznem postopku in v primeru, če obstajajo pogoji za prisojo preživnine, morebitno prejšnjo odločitev nadomestiti z novo odločitvijo in v sodbi izreči, da v razvezni sodbi določena preživnina nadomesti prej določeno preživnino in od kdaj dalje.
Sodišče prve stopnje ugotavlja v izpodbijani sodbi, da tožena stranka v spremembo tožbe ni privolila, ni pa ji niti (izrecno) nasprotovala. Po mnenju pritožbenega sodišča pa bi glede na ureditev v 2. odst. 185. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) bilo potrebno ravno slednje, če naj bi se štelo, da tožena stranka v spremembo tožbe ni privolila, potrebno bi torej bilo jasno in določno nasprotovanje spremembi, kar pa je v obravnavanem primeru izostalo.