• Najdi
  • <<
  • <
  • 13
  • od 14
  • >
  • >>
  • 241.
    VSL sodba I Cp 1578/2004
    1.6.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50338
    ZOR člen 200, 200.
    denarna odškodnina za nematerialno škodo
    Sodišče prve stopnje je ugotovilo tako subjektivno prizadetost

    tožnika kot tudi dejstvo, da izrečene neresnične trditve objektvino

    predstavljajo takšen poseg v tožnikovo čast in dobro ime, da

    zmanjšuje njegov ugled, mečejo temno luč na osebnostno zunanjo podobo

    tožnika in ga prikazujejo kot grobjana, ki je fizično napadel

    starejšega gospoda.

     
  • 242.
    VSL sodba II Cp 1627/2004
    1.6.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50219
    ZOR člen 159/1, 159/1.
    odškodninska odgovornost - deliktna odgovornost - duševna motnja
    Ker je toženi stranki v trenutku škode bila popolnoma odvzeta

    poslovna sposobnost, katere del je tudi razsodnost, je tožena stranka

    dokazala, da ni odgovorna za nastalo škodo (159. člen ZOR). Ker je

    tožeča stranka trdila, da je bila tožena stranka razsodna, bi morala

    svetli trenutek oziroma sposobnost razsojanja v trenutku dvigovanja

    denarja dokazati tožeča stranka.

     
  • 243.
    VSK sklep I Cp 762/2004
    1.6.2005
    sodne takse
    VSK01224
    ZST člen 18, 18/2, 24, 18, 18/2, 24. ZPP člen 44, 44/2, 44, 44/2.
    vrednost spornega predmeta
    Če se pojavi utemeljen sum, da je stranka vrednost predmeta oziroma zahtevka ocenila prenizko, sodišče po uradni dolžnosti s sklepom določi pravo vrednost potem, ko jo na primeren način preveri. Tako pravo vrednost za plačilo takse lahko sodišče določi tudi na ugovor druge stranke. V predmetni zadevi pa ne gre za tak primer, kajti sodišče prve stopnje ni ugotavljalo drugačne vrednosti spornega predmeta, kot ga je navedla tožeča stranka v tožbi in je bila 3.000.000,00 SIT, ampak je upoštevalo samo to, da je tožena stranka vrednost spornega predmeta sama zvišala, česar pa ne more.

     
  • 244.
    VSL sklep I Cp 1312/2004
    1.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50603
    ZOR člen 219, 219.
    solastnina - uporaba tuje stvari v svojo korist - prikrajšanje
    Napačno je stališče sodišča prve stopnje, da je tožba nesklepčna. Za

    uspešnost zahtevka po 219. členu ZOR je treba res izkazati korist na

    strani tistega, ki solastno stvar uporablja, ter prikrajšanje na

    strani tistega, ki solastne stvari ne uporablja. V konkretnem primeru

    je tožnica zatrjevala kot korist na strani tožene stranke uporabo

    tožničinega solastninskega dela brez njenega dovoljenja, prikrajšanje

    na strani tožnice pa nemožnost uporabe tega dela zaradi ravnanja

    toženca. Korist in prikrajšanje ima lahko namreč različne izraze.

    Tako lahko korist predstavlja uporaba solastne stvari na način, s

    katerim se krši pravica drugega solastnika (prvi odstavek 14. člena

    Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju

    ZTLR)), prikrajšanje pa lahko predstavlja izgubo določene pravice,

    plačilo določenega denarnega zneska, zmanjšanje pravice na določeni

    stvari, ipd.. V konkretnem primeru tožba ne bi bila sklepčna, če bi

    tožnica zgolj zatrjevala, da toženec sam uporablja solastno stvar, ne

    pa tudi, da je toženec tožnico brez njene volje izključil od uporabe

    solastne stvari. Ključno je torej vprašanje, ali tožnica nepremičnine

    ne uporablja po lastni volji ali zaradi ravnanja toženca.

     
  • 245.
    VSL sklep I Cp 2046/2005
    1.6.2005
    stvarno pravo
    VSL50341
    SPZ člen 33, 33/1, 33/3, 33, 33/1, 33/3.
    motenje posesti - izključitev protipravnosti - javno dobro
    Ravnanje, storjeno v skladu z zakonitim gradbenim dovoljenjem, ki

    temelji tudi na odloku občine o spremembi ureditvenega načrta, ni

    protipravno ravnanje, zato tožeča stranka ni upravičena do pravnega

    varstva.

     
  • 246.
    VSL sklep I Cp 908/2005
    1.6.2005
    stanovanjsko pravo - obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
    VSL50336
    ZOR člen 122, 122/2, 132, 132/3, 122, 122/2, 132, 132/3. ZPP člen 181, 181/2, 181, 181/2.
    prodaja stanovanja - neizpolnitev pogodbe - razdrtje pogodbe - dvostranska pogodba - vzajemne obveznosti
    Materialnopravni ugovor iz 2. odstavka 122. člena ZOR v zvezi s 3.

    odstavkom 132. člena ZOR vpliva na utemeljenost tožbenega zahtevka

    tako, da sodišče z ugoditvijo takšnemu ugovoru le deloma zavrne

    tožbeni zahtevek tožeče stranke, ko ji naloži vrnitev plačanih

    zneskov kupnine.

     
  • 247.
    VSL sklep I Cp 822/05
    1.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL51138
    ZPP člen 318, 354, 354/2, 354/2-14, 318, 354, 354/2, 354/2-14.
    zamudna sodba - bistvena kršitev določb postopka - nasprotje med razlogi in izrekom sodbe
    Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče pri izdaji

    zamudne zavrnilne sodbe zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega

    postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj je navedlo

    najprej razloge, ki utemeljujejo izdajo zavrnilne zamudne sodbe nato

    pa je ugotovilo, da je izdalo zamudno sodbo in v celoti navedlo

    zakonske razloge iz 318. člena ZPP, ki bi res terjali sprejem

    diametralno nasprotne - prave - ugodilne zamudne sodbe. To pa pomeni,

    da so po eni strani razlogi glede odločilnih dejstev v medsebojnem

    naprotju, del pravnoodločilnih razlogov pa je tudi v nasprotju z

    izrekom odločitve, zaradi česar se sodbe ne da preizkusiti.

     
  • 248.
    VSL sodba I Kp 1686/2004
    1.6.2005
    kazensko materialno pravo
    VSL22664
    KZ člen 310, 310/1, 310/2, 310, 310/1, 310/2.
    kaznivo dejanje - hramba
    Kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali

    razstrelilnih snovi je trenutno in ne trajajoče oz. trajno kaznivo

    dejanje. Tudi če gre za izvršitveno obliko hrambe je dejanje

    dokončano takrat, ko je storilec orožje sprejel v hrambo, torej

    pridobil.

     
  • 249.
    VSL sklep III Cp 1848/2005
    1.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48563
    ZIZ člen 56, 56/1, 192, 56, 56/1, 192. ZPP člen 12, 12. SPZ člen 42, 42.
    sklep o domiku - ugovor po izteku roka - javna dražba - originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - izvršilni postopek
    Odločbo državnega organa v smislu 42. člena Stvarnopravnega zakonika,

    s katero kupec originarno pridobi lastninsko pravico na prodani

    nepremičnini, predstavlja po sedaj sprejeti sodni praksi in pravni

    teoriji šele sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, in ne sklep o

    domiku, kot je večinsko veljalo po Zakonu o izvršilnem postopku in na

    njegovi podlagi uveljavljeni sodni praksi. Zato z upoštevanjem

    doložnikovega ugovora po izteku roka, vloženega po izdaji sklepa o

    domiku, ni poseženo v kupčevo pridobljeno pravico. Kupec ima zaenkrat

    le pričakovano pravico, ki je sicer tudi pravno varovana, vendar pa

    je treba v vsakem primeru posebej tehtati, ali dati prednost

    dolžnikovi ustavno varovani lastninski pravici ali pričakovani

    pravici kupca.

     
  • 250.
    VSL sklep II Cp 320/2005
    1.6.2005
    denacionalizacija
    VSL50912
    ZIKS člen 145, 145.
    vrnitev premoženja
    Po samem Odloku AVNOJ-a z dne 21.11.1945 podržavljeno premoženje ne

    more biti predmet vrnitve na podlagi razveljavljene kazenske sodbe, s

    katero je bila kasneje izrečena zaplemba istega premoženja.

     
  • 251.
    VSL Sklep II Cp 187/2005
    1.6.2005
    stanovanjsko pravo - stvarno pravo
    VSL50910
    SZ člen 8, 9, 12, 8, 9, 12. ZN člen 118, 119, 120, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130, 118, 119, 120, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130.
    delitev nepremičnin
    Predlagatelj je predlagal fizično delitev stavbe, ki je tudi po

    določbi 122. člena ZNP primaren način delitve. Fizična delitev pa v

    tem primeru predstavlja ustanovitev etažne lastnine v skladu z

    določbami SZ, saj sklep o delitvi nadomešča voljo solastnikov, da

    pravno razmerje na stvari preoblikujejo iz solastninskega razmerja v

    razmerje etažne lastnine. Odločbo o nastanku etažne lastnine sodišče

    izda, če je taka delitev pravno in dejansko izvedljiva. Pri določitvi

    mora upoštevati določbe 8., 9. in 12. člena SZ in v sklepu določno

    opredeliti posamezne dele stavbe, ki pripadajo v last posameznim

    solastnikom, skupne prostore, dele in naprave ter zemljišče, kar vse

    ostane v solastnini posameznih etažnih lastnikov, pri čemer se

    njihovi solastninski deleži določijo v skladu z določbo 2. odstavka

    12. člena SZ. Takšen sklep o fizični delitvi stavbe v solastnini je

    pravni temelj za nastanek etažne lastnine, kar pomeni, da mora

    vsebovati tudi temeljna pravila skupnosti etažnih lastnikov in etažni

    načrt, da je možen vpis etažne lastnine v zemljiški knjigi.

     
  • 252.
    VSL sodba II Cp 1560/2004
    1.6.2005
     
    VSL50940
    ZOR člen 200, 203, 313, 200, 203, 313.
    negmotna škoda - vračunanje obresti
    Od plačanega nespornega dela odškodnine se ne odštevajo zamudne obresti v skladu z določbo 313. čl. ZOR, ker se denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo odmerja po cenah na dan sodne odločbe, zato pravilo o vračunanju po 313. členu ZOR ne pride v poštev, saj sodišče denarne odškodnine še ni odmerilo. Za zvin vratne hrbtenice in udarec v prsni koš gre 39. letnemu tožniku odškodnina v znesku 475.000,00 SIT za telesne bolečine in nevšečnosti, 50.000,00 SIT za strah in 675.000,00 SIT za zmanjšanje življenjskih aktivnosti, skupaj 1,200.000,00 SIT odškodnine.
  • 253.
    VSK sklep I Cp 681/2005
    1.6.2005
    DEDNO PRAVO
    VSK01182
    ZD člen 41, 141, 41, 141.
    izročilna pogodba - dediščinska tožba - rok
    Z dediščinsko tožbo se lahko v rokih, ki jih določa zakon, realizira pravica zahtevati zapuščino kot zapustnikov dedič, v obravnavanem primeru pa zaradi razpolaganja med živimi premoženja, ki naj bi predstavljalo zapuščino pokojnega očeta, ni bilo.

     
  • 254.
    VSL sklep I Cpg 172/2003
    1.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05539
    ZPP člen 466, 466/1, 466/2, 466/5, 466, 466/1, 466/2, 466/5.
    pogodba o arbitraži
    Zahteva iz petega odstavka 477. člena ZPP se lahko vloži le, dokler

    katerakoli izmed pravdnih strank ne izkoristi pravice iz prvega ali

    drugega odstavka tega člena.

     
  • 255.
    VSL sodba I Cp 1321/2004
    1.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50674
    ZOR člen 52, 52.
    podlaga - ničnost pogodbe
    Podlaga ne obstaja, če je obveznost brez predmeta ali jo je nemogoče

    izvršiti. Toženec je priznal, da je sporni znesek prejel na svoj

    račun. Sporna pogodba torej ima podlago, zato ni nična.

     
  • 256.
    VSK sklep in sodba I Cp 990/2003
    1.6.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK01093
    ZOR člen 200, 200.
    denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - soodgovornost
    Pri odmeri mora sodišče upoštevati konkretne okoliščine posameznega primera, načelo individualizacije odškodnine, kot tudi načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. Odmerjena odškodnina namreč ne sme odstopati od drugih odškodnin v podobnih primerih, kar oboje je sodišče prve stopnje po prepričanju pritožbenega sodišča upoštevalo.

     
  • 257.
    VSL sodba II Cp 1365/2004
    1.6.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL50205
    ZZZDR člen 52, 52. ZOR člen 111, 112, 113, 114, 115, 116, 117, 111, 112, 113, 114, 115, 116, 117. ZPP člen 318, 318/3, 318, 318/3.
    skupno premoženje zakoncev - darilna pogodba - napake volje - sila - izpodbojnost - nesklepčnost tožbe
    Tožeča stranka v tožbi zatrjuje, da je z darilno pogodbo,

    sklenjeno med pravdnimi strankami, njen (sedaj že bivši) mož

    nedovoljeno razpolagal tudi z njenim deležem na stanovanju,

    ki je njuno skupno premoženje, in da je sama sporno darilno

    pogodbo sklenila zaradi prisile, s tožbenim zahtevkom pa

    toži na ugotovitev ničnosti darilne pogodbe, zato je njena tožba

    nesklepčna. Ob takih tožbenih trditvah bi lahko zahtevala le

    razveljavitev darilne pogodbe.

     
  • 258.
    VSL sodba II Cp 1593/2004
    1.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50214
    ZPP člen 339, 339.
    glavna obravnava v odsotnosti toženca - stranka
    Ni ovir za opravo glavne obravnave v odsotnosti tožene stranke, ki je

    bila pravilno povabljena in ni opravičila svojega izostanka, podala

    pa je odgovor na tožbo, kjer navaja dejstva, ki so nasprotna

    tožnikovim navedbam in dokazom. Sklicevanje, da gre za prava neuko

    stranko, ki da ni vedela, da ima neudeležba na glavni obravnavi lahko

    zanjo neugodne posledice, ob tem, da je prejela tudi vabilo na

    zaslišanje, pa se ga ni udeležila, ni utemeljeno. Zaradi oprave

    glavne obravnave, na podlagi katere je sodišče o zadevi tudi

    odločilo, toženi stranki ni bila odvzeta možnost obravnavanja pred

    sodiščem, zato tudi ni podana bistvena kršitev določb postopka po 8.

    točki 2. odstavka 339. člena ZPP.

     
  • 259.
    VSL sklep I Cp 2342/2005
    1.6.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50339
    ZIZ člen 42, 42/3, 42, 42/3. ZPP člen 133, 133/1, 394-405, 133, 133/1, 394-405.
    pravnomočnost - poslovni prostor - nalog - predlog
    Ker je sodišče prve stopnje s pomočjo trditev nasprotnega udeleženca

    v predlogu za obnovo postopka prišlo do ugotovitve, da v spisu ni

    izkazana pravilna vročitev naloga za izpraznitev poslovnega prostora

    nasprotnemu udeležencu, ker manjka zadnji del vročilnice, iz katerega

    bi bila razvidna vsebina obvestil nasprotnemu udeležencu ob vročanju,

    je bilo to dolžno (3. odstavek 42. člena ZIZ) po prejemu predloga za

    obnovo postopka razveljaviti neutemeljeno potrdilo o pravnomočnosti

    naloga. To pa kljub temu, da nasprotni udeleženec tega ni predlagal.

     
  • 260.
    VSK sodba I Cp 662/2004
    1.6.2005
    stvarno pravo
    VSK01230
    ZTLR člen 37, 42, 37, 42.
    lastninska pravica - negatorna tožba - odvzem predmetov - meja
    1.Opisana ravnanja tožene stranke ne pomenijo odvzema posesti nepremičnine, pač pa le vznemirjanje lastninske pravice. Odvzem stvari je podan, če je lastniku preprečeno izvajati posest stvari kot neposredno dejansko oblast nad stvarjo. V takšnem primeru lahko lastnik zahteva vrnitev stvari in posest na podlagi določb 37.čl. ZTLR. S hojo, vožnjo in parkiranjem ter odlaganjem kamenja na kup pa toženki nista tožnici preprečili dejanske oblasti nad nepremičnino.

    2.Pri varstvu lastninske pravice sodišče mejo med zemljiščema le ugotavlja, ne pa ureja.

     
  • <<
  • <
  • 13
  • od 14
  • >
  • >>