CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00043628
OZ člen 619, 642. ZPP člen 12, 115, 115/1, 285.
podjemna pogodba - določitev plačila in izplačilo - materialno procesno vodstvo - nedovoljenost informativnih dokazov - prošnja za preložitev naroka za glavno obravnavo - upravičeni razlogi za izostanek z naroka - pomoč prava neuki stranki
Tožena stranka v prošnji za preložitev naroka navaja zgolj to, da naj bi bil zakoniti zastopnik tožene stranke na dan naroka službeno odsoten v tujini. V prošnji za preložitev naroka zakoniti zastopnik kakršnihkoli konkretnih pojasnil o zatrjevani službeni odsotnosti ni navedel, prav tako tudi ničesar o nepredvidljivosti oziroma nujnosti dogodka. Takih razlogov niti ne navaja sedaj v pritožbi. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da tožena stranka ni izkazala upravičenega razloga za preložitev naroka. Tožena stranka je imela možnost obravnavanja pred sodiščem, vendar pa je ni izkoristila, ker na narok ni pristopila. Očitek kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP torej ni utemeljen.
Prav tako je neutemeljen pritožbeni očitek, da naj bi sodišče prve stopnje kršilo 12. člen, 108. člen in 285. člen ZPP, ker tožene stranke kot pravno neuke stranke ni pozvalo na dopolnitev prošnje za preložitev naroka. Stranka sama je bila dolžna postopati z zahtevano skrbnostjo, ki ji v tem primeru ni zadostila. Pretirana skrb za posameznika ni v skladu s pojmovanjem le-tega kot razumnega, avtonomnega in svobodnega subjekta, ki je sposoben sprejemati odgovorne odločitve. Zakon sodišču takšne skrbi za stranko ne nalaga, zato skuša svojo odgovornost brez podlage prevaliti na sodišče.
gospodarski spor majhne vrednosti - gospodarska pogodba - prodajna pogodba - pravice kupca - kdaj kupec lahko odstopi od pogodbe - odgovornost za stvarne napake - garancija za brezhibno delovanje stvari - reklamacija - skrita napaka - obvestilo o napaki - pravočasnost obvestila o napaki - poziv na odpravo napake - rok za odpravo napak - primeren naknadni rok za odpravo napak - odstop od pogodbe - če pogodba ni izpolnjena v dodatnem roku - razvezana pogodba - zahtevek na vračilo kupnine - dokazi in izvajanje dokazov - priznana dejstva - sklepčnost tožbe - nesklepčna tožba - odpravljiva nesklepčnost - rok za odpravo nesklepčnosti tožbe - materialno procesno vodstvo - kršitev razpravnega načela - odločanje o pritožbi - neizvedba naroka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjavljanja v postopku - načelo kontradiktornosti - nedovoljena pritožbena novota
O pritožbi je v tem sporu majhne vrednosti odločal senat. Kot bistveno vprašanje je presojal s pritožbo izpodbijano stališče sodišča prve stopnje, da je v konkretnem primeru kljub temu, da tožeča stranka v tožbi ni navedla datuma, ko je toženo stranko z SMS sporočilom obvestila o napaki, tožba sklepčna, ker datum, to je 10. 8. 2018 izhaja iz SMS sporočila (priloga A3) in bi bilo prisiljeno trditi, da zaradi izostanka navedbe tega datuma, ob vseh ostalih neprerekanih dejstvih v zvezi s SMS sporočilom, tožba ni sklepčna.
Ugotovljeno nesklepčnost je sodišče prve stopnje samo odpravilo tako, da je v nasprotju s 7. členom ZPP svojo odločitev oprlo na dejstva, ki jih nobena od strank ni zatrjevala, ampak jih je ugotovilo z vpogledom v priložene tožničine dokaze (SMS sporočila) ter toženi stranki tako onemogočilo, da se o njih izjavi (kršitev 5. člena ZPP). S tem je kršilo pravico tožene stranke do izjavljanja in načelo kontradiktornosti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00047016
OZ člen 18, 18/1, 58, 275, 434, 434/1, 434/2, 434/3, 610, 610/1. ZPP člen 312, 312/1, 314, 314/1, 355, 355/1. SPZ člen 115.
poslovni prostor - najemna pogodba - prodaja nepremičnine - obratovalni stroški - zavezanec za plačilo obratovalnih stroškov - aktivna stvarna legitimacija - pasivna stvarna legitimacija - prevzem izpolnitve - plačilo najemnine - podnajemna pogodba - obstoj najemne pogodbe - pomanjkljiva oblika - konvalidacija - zmotna uporaba materialnega prava - pritožbena obravnava - delna sodba izdana na pritožbenem sodišču
SPZ (člen 115) kot zavezanca za plačilo obratovalnih stroškov določa lastnika posamezne etažne enote in ne najemnika. Najemnika kot zavezanca za plačilo tovrstnih stroškov ne določa niti ZPSPP. Res je sicer, da se lastnik (dolžnik) in najemnik (tretji) lahko dogovorita, da bo slednji izpolnil lastnikovo (dolžnikovo) obveznost nasproti upravičencu do plačila obratovalnih stroškov (upniku). Vendar pa je takšen dogovor med lastnikom in najemnikom mogoče šteti le kot dogovor o prevzemu izpolnitve (prvi odstavek 434. člena OZ). V tem primeru najemnik odgovarja lastniku, če ne izpolni pravočasno obveznosti upniku in ta zahteva izpolnitev do lastnika (drugi odstavek 434. člena OZ). Vendar najemnik ne prevzema dolga in tudi ne pristopa k dolgu, zato, tudi če bi bila tožeča stranka upnik za plačilo obratovalnih stroškov, nasproti toženi stranki kot najemnici zadevnih prostorov ne bi imela nobene pravice (tretji odstavek 434. člena OZ).
Ker je podnajemna pogodba po vsebini najemna pogodba (le da jo tretji namesto z lastnikom sklene z najemnikom), pisno najemno pogodbo pa sta pravdni stranki že imeli sklenjeno, po presoji pritožbenega sodišča ni mogoče šteti, da do preoblikovanja najemnega razmerja v podnajemnega ni prišlo zgolj zato, ker pravdni stranki po prodaji zadevni prostorov nista sklenili nove (pisne) podnajemne pogodbe. Sklepanje takšne pogodbe bi bilo v resnici nesmiselno, saj se dejansko ni nič spremenilo – če bi pravdni stranki sklepali novo podnajemno pogodbo, bi se eventualno spremenil le naslov, ostala pogodbena določila pa bi ostala enaka. Tudi sicer odsotnost pisne podnajemne pogodbe v konkretnem primeru ne vpliva na njeno veljavnost, glede na to, da je med pravdnima strankama obstajalo soglasje za nadaljevanje najemnega razmerja in da je skladno z njim tožena stranka te prostore še po prodaji uporabljala, tožeči stranki pa za uporabo ves čas trajanja najemnega razmerja v pretežni meri plačevala najemnino in obratovalne stroške (58. člen OZ).
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - spor o obsegu zapuščine - izročilna pogodba - soglasje dedičev - zakonska domneva - darilo - darilo dediču - manj verjetna pravica - napotitveni sklep - vezanost na vsebino napotitvenega sklepa - vsebina napotitvenega sklepa - oblikovanje tožbenega zahtevka
Zapustnik, ki je oče petih otrok, je s svojim sinom E. E. sklenil dve izročilni pogodbi, obe v notarskem zapisu, zadnja je bila tudi zemljiškoknjižno realizirana. Po določilu 547. člena OZ je izročilna pogodba veljavna le tedaj, če se z njo strninjajo vsi izročiteljevi potomci, posvojenci in njihovi potomci, ki bi bili po zakonu poklicani, da po njem dedujejo, v primeru nestrinjanja pa se izročeni deli premoženja štejejo za darila in se z njimi ravna kot z darili, ki jih je prednik dal dedičem (prvi odstavek 550. člena OZ). V obravnavani zadevi ni sporno, da ostali štirje otroci zapustnika niso sodelovali pri sklepanju izročilne pogodbe in svojega soglasja k izročitvi premoženja niso podali. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ocenilo, da je glede na zakonsko domnevo o darilu manj verjetna pravica pritožnika in ga zato napotilo na pravdo.
Stranka na vsebino napotitvenega sklepa ni vezana ter lahko tožbo vloži tudi glede drugih spornih dejstev. Predvsem pa mora sama (ne glede na sklep zapuščinskega sodišča) paziti na pravilno oblikovanje tožbenega zahtevka in v tem okviru tudi na ustrezno pasivno legitimacijo. Vsebina napotitvenega sklepa tako stranke ne omejuje, da vloži tožbo zoper vse tiste dediče, za katere meni, da morajo glede na vsebino zahtevka sodelovati na pasivni strani.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00043765
ZPP člen 8, 214, 254. OZ člen 9.
izpolnitev pogodbene obveznosti - določitev roka za izpolnitev obveznosti - dodaten rok za izpolnitev - najem vozila - rok za vračilo - zamuda z izpolnitvijo - vrnitev vozila - odtujitev vozila - dokaz z izvedencem - kršitev razpravnega načela - trditvena podlaga
Med strankama je nesporno, da je bil njun dogovor, da si toženec izposodi sporno vozilo za namen potovanja na Sardinijo. Glede na pravilne ugotovitve sodišča prve stopnje o dogovoru med pravdnima strankama, da mora toženec vozilo vrniti, ko se vrne z dopusta s Sardinije čez približno dva tedna oziroma konec avgusta 2011, je sodišče pravilno zaključilo, da je rok za vračilo vozila pričel teči z dnem izposoje oziroma sredi avgusta 2011 ter se je iztekel po dveh oziroma (glede na trditev tožnika o podaljšanju roka za en teden) treh tednih. Ker je bil rok za vračilo dogovorjen že ob sklenitvi pogodbe, je sodišče pravilno navedlo, da tožnikovo dodatno pozivanje k vračilu vozila za nastop toženčeve zamude ni bilo potrebno.
Srž spora ni bila v tem, da D. ne bi izvedlo del, ki so predmet njegovega računa z dne 13. 3. 2012, ampak je v tem, da so bila izvedena dela v računu razbita na preštevilne postavke, kar je vodilo do previsokih cen, poleg tega pa je D. izvedlo tudi posamezna dela, ki niso bila potrebna oziroma so predstavljala nadgradnjo (boljšo izvedbo) glede na osnovni projekt dogovorjenih del.
Tožnica utemeljeno graja odločitev prvega sodišča, da ni upravičena do povračila škode iz naslova potnih stroškov za prihod iz Švice v Slovenijo 3. 11. 2009 in 4. 5. 2011. Iz dejanskih ugotovitev prvega sodišča izhaja, da je bil glavni oziroma odločilni razlog za tožničin prihod v Slovenijo tudi v teh terminih urejanje zadev v zvezi z odpravo napake na delih, ki jih je izvedla toženka.
OZ člen 378. ZPSPP člen 14, 15. ZOR člen 18, 132, 132/5, 189, 189/3, 262, 266, 266/1, 266/3, 269, 574. ZPP člen 286, 286/1, 286a, 286a/2.
pogodbena odškodninska odgovornost - protipravno ravnanje - izgubljeni dobiček - najemna pogodba - kršitev najemne pogodbe - uporabno dovoljenje - navedbe na prvem naroku za glavno obravnavo - vzročna zveza
Izgubljeni dobiček je dobiček, ki bi ga oškodovanec dosegel ob odsotnosti oškodovalčevega dejanja ali opustitve (prvi odstavek 266. člena v zvezi s tretjim odstavkom 189. člena in 269. členom ZOR). V pravni teoriji in sodni praksi je opredeljen kot razlika med prihodki, ki bi jih oškodovanec ustvaril, če škodnega dogodka ne bi bilo, in odhodki, ki bi mu nastali v zvezi s temi prihodki, a jih zaradi škodnega dogodka ni imel (korist). V primeru izpolnitve podnajemne pogodbe bi torej tožnica prejela mesečno 1.100 EUR , s čimer bi dobila povrnjen svoj izdatek za najem poslovnega prostora in ob tem dobila še nekaj dodatnega dohodka. Izgubljeni dobiček predstavlja torej znesek celotne mesečne najemnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00043730
ZPP člen 7, 212, 214, 279c, 436, 452, 454, 458. OZ člen 9, 626, 642.
spor majhne vrednosti - postopek v sporu majhne vrednosti - posebnosti v postopku v sporih majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - izrek sodbe v sporih začetih na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine - odločanje o tožbi - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti - neobvezna izvedba naroka - izrecna zahteva za izvedbo naroka - sporno dejansko stanje - procesna dejanja sodišča - trditveno in dokazno breme - neizvedba dokazov - trditveno breme - neprerekana dejstva - manjkajoče trditve - pogodba o delu (podjemna pogodba) - dolžnost izpolnitve pogodbene obveznosti - neustrezna oprema - odgovornost podjemnika - podjemnikove obveznosti - obveznost naročnika - določitev plačila in izplačilo - pregled stvari - zakonska analogija
Že od uveljavitve novele ZPP-E, ki velja od 14. 9. 2017, sodišče v postopkih, ki izvirajo iz izvršbe na podlagi verodostojne listine, ne odloča več o usodi plačilnega naloga, temveč se na obrazložen ugovor dolžnika sklep o izvršbi razveljavi v celoti (kot je v tem primeru sodišče tudi storilo) in o zahtevku odloči kot pri običajni tožbi (primerjaj 436. člen ZPP). Tožnica je ves čas uveljavljala denarni zahtevek in sodišče prve stopnje ji je to tudi prisodilo.
V sporu majhne vrednosti narok ni obvezen, temveč ga je sodišče dolžno opraviti le, če sodišče to oceni za potrebno ali če katera od strank izvedbo naroka izrecno zahteva v tožbi, odgovoru na tožbo oziroma v pripravljalnih vlogah iz 452. člena ZPP (primerjaj 454. člen ZPP). Sodbo brez naroka je mogoče izdati tudi, če je dejansko stanje sporno.
Izvedbo naroka mora izrecno zahtevati stranka.
Sodišče prve stopnje ni ugodilo zahtevku (le) na podlagi listinskih dokazov, temveč predvsem na podlagi trditvenega bremena strank in dejstva, da toženec nekaterih ključnih trditev tožnice sploh ni prerekal.
Sklicevanje, da sodišče prve stopnje ni izvedlo nekaterih dokazov, ki jih je predlagala tožnica, je neupoštevno, saj bi tovrstno procesno kršitev lahko uveljavljala kvečjemu tožnica. Ker toženec ni zmogel že trditvenega bremena, ni bilo nobene potrebe po izvedbi dokazov z zaslišanji, saj je izvedba dokazov namenjena dokazovanju pravno pomembnih dejstev, ki pa jih mora stranka poprej zatrjevati. Če jih ne zatrjuje, ni ničesar pravno pomembnega, kar bi bilo treba dokazovati.
Toženec je sam povzročil, da izdelane žaluzije niso več ustrezale stavbi, in ne (pritožbeno polemizirano) umanjkanje gradbenega odra.
Toženec je s svojim ravnanjem (naknadnimi spremembami na fasadi) povzročil, da dela ni bilo mogoče dokončati. Pri tem gre za situacijo, ki je analogno najbližje tretjemu odstavku 626. člena OZ: [Podjemnik] ne odgovarja za zamudo, nastalo zato, ker mu naročnik ni pravočasno izročil materiala, ali zato, ker je zahteval spremembe, ali zato, ker mu ni izplačal dolžnega predujma, in sploh za zamudo, nastalo zaradi naročnikovega ravnanja. Tako se izkaže, da je tudi materialno pravo bilo pravilno uporabljeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00043646
OZ člen 206, 851, 863, 865, 868. ZPP člen 458, 458/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - špedicijska pogodba - vezanost pritožbenega sodišča na ugotovljeno dejansko stanje - pogodbena volja - soglasje strank - dogovor o plačilu - nagrada - povrnitev stroškov - stroški skladiščenja - potrebni stroški
Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, na katere je pritožbeno sodišče v skladu prvim odstavkom 458. člena ZPP vezano, izhaja, da je tožeča stranka na podlagi naročila tožene stranke z dne 23. 11. 2018 za slednjo opravila postopek carinjenja njene pošiljke (za skladiščenje katere je tožeča stranka poskrbela že od 23. 10. 2018 dalje) in ji jo dne 27. 11. 2018 dostavila, pri čemer je bila tožena stranka že vse od 23. 10. 2018 seznanjena s cenami tožničinih storitev in dnevno višino stroškov skladiščenja, vendar pa ob omenjenem naročilu ni kakorkoli omejila zaveze plačila zgolj na nagrado za sámo delo tožeče stranke (odpravo pošiljke oziroma špedicijo) v znesku 18,00 EUR ter DDV oziroma ni izključila plačila stroškov skladiščenja, niti se ni sklicevala na vsebino svojih prejšnjih elektronskih sporočil, ki za tožečo stranko ni bila sprejemljiva. Iz navedenega povsem jasno izhaja, da toženkino naročilo z dne 23. 11. 2018 predstavlja novo, samostojno izjavo volje (ki ni vsebovala prejšnjih različnih omejitev, ki za tožečo stranko niso bile sprejemljive), na podlagi katere je bila med pravdnima strankama sklenjena špedicijska pogodba (851. člen OZ) in ni mogoče objektivno opravičiti toženkinega sklicevanja na nesporazum, prav tako pa v zgoraj povzetem dejstvenem substratu ni opore za uporabo določb 868. člena OZ. Tožeča stranka je tako poleg dogovorjenega plačila za odpravo pošiljke (t. j. nagrade oziroma provizije) na podlagi 865. člena OZ upravičena še do povrnitve potrebnih stroškov z izpolnitvijo toženkinega naročila.
Vtoževani stroški skladiščenja tudi po presoji pritožbenega sodišča predstavljajo potrebne stroške v smislu 865. člena OZ. Čeprav je del teh stroškov nastal še pred sklenitvijo zadevne špedicijske pogodbe, ni nobenega dvoma, da je bila pošiljka celotno vtoževano obdobje skladiščena za toženo stranko in da brez tega njenega naročila z dne 23. 11. 2018 ne bi bilo mogoče izpolniti. Glede na takšen odločilen pomen teh stroškov za samo odpravo pošiljke je s toženkinim naročilom špedicije dne 23. 11. 2018 smiselno prišlo do situacije iz 206. člena OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00043239
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. SPZ člen 8, 271, 271/2.
izločitvena pravica - ugotovitev obstoja prerekane izločitvene pravice - stavbna pravica - montažni objekt - kupoprodajna pogodba - skupno premoženje zakoncev - ugotavljanje deleža na skupnem premoženju - več uporabnikov iste nepremičnine - načelo povezanosti zemljišča in objekta - predmet pogodbe - stavba - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga
Sodišče prve stopnje se do trditev ni opredelilo, pač pa je le zaključilo, da gre objekt, ki nima lastnosti stavbe. Glede na navedeno je obrazložitev sodišča prve stopnje glede trditve tožnice, da gre za nepremičnino, pomanjkljiva in njenim argumentom glede (ne)nastanka stavbne pravice zaradi tega, ker je šlo za premičnino, ni mogoče slediti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00043729
ZPP člen 212, 454, 454/2.
gospodarski spor majhne vrednosti - izdaja sodbe brez glavne obravnave - trditveno in dokazno breme - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - podjemna pogodba - grajanje napak
Ugovorne navedbe tožene stranke so bile do takšne mere pavšalne in nekonkretizirane, da v zvezi z njimi ni bilo mogoče izvajati dokazov z zaslišanjem prič, saj ti ne morejo nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage. Stranka mora namreč najprej navesti dejstva, dokazni predlog pa služi dokazovanju teh dejstev. Na podlagi navedb pravdnih strank, predloženih in predlaganih dokazov, je zato sodišče lahko odločilo brez razpisa naroka za glavno obravnavo, saj je o dejanskem stanju bilo mogoče odločiti že na podlagi listinskih dokazov, nobena stranka pa izvedbe naroka ni zahtevala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00043626
OZ člen 22, 28, 80. ZPP člen 214, 214/2.
gradbena pogodba - naročnik del - dokazna ocena - prerekana dejstva - ponudba - sprejem ponudbe - pooblastilo po zaposlitvi
Po oceni pritožbenega sodišča ne vzdrži logične presoje stališče tožene stranke, da ni bila naročnica spornih del, upoštevajoč naslednja dejstva: - da je tožeča stranka na pobudo komercialista tožene stranke na toženko naslovila ponudbo, potem pa še delovne naloge in račune, - da je tožena stranka račune delno plačala, za preostanek pa vložila tožbo zoper investitorja, pri čemer je iz v spis predloženih listin razvidno, da v sporu z investitorjem tožena stranka sama navaja, da je ona tista, ki je dela opravila, - da v spis ni vložila pogodbe z investitorjem, s katero bi enostavno lahko dokazala, da je upravičena račune izstavljati tudi v imenu družbe S. Ni običajno, da bi gospodarski subjekt v okviru opravljanja svoje dejavnosti, katere poglavitni cilj je pridobivanje dobička, (delno) plačal račune zaradi ohranitve dobrih poslovnih odnosov s poslovnim partnerjem oziroma zaradi (nekonkretiziranega) varstva poslovnih odnosov z investitorjem, kot zatrjuje tožena stranka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00045533
OZ člen 131, 280, 631. ZJN-3 člen 94, 94/2, 94/3, 94/6, 94/7.
avtentična razlaga - kršitev načela neposrednosti - narok za glavno obravnavo - prekluzija - podjemnikove obveznosti - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - povzročitev škode - splošna načela - podlage za odgovornost - izvedba javnega naročila - izvedba javnega naročila s podizvajalci - neposredna plačila podizvajalcem - neposredno plačilo podizvajalcu - zahtevek podizvajalca do naročnika - koneksnost terjatev - neposredna terjatev podizvajalca - komu se izpolnjuje - upravičenci - cesija terjatve - pogodba o odstopu terjatve - odškodninska odgovornost - odškodninski zahtevek - skrbnost dobrega gospodarstvenika
Vrhovno sodišče je tudi po sprejemu avtentične razlage 631. člena OZ, na katero se opira tožeča stranka, še vedno na stališču, da koneksnost terjatev pomeni, da se terjatvi podizvajalca do glavnega izvajalca in glavnega izvajalca do naročnika nanašata na ista dela in ne zgolj na dela znotraj istega pogodbenega razmerja (v konkretnem primeru znotraj istega projekta, kot trdi tožeča stranka). Ker Vrhovno sodišče skrbi za enotnost sodne prakse in je svoje stališče v razmerju do avtentične razlage že zavzelo, po presoji višjega sodišča razlogov za odstop od tega stališča ni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00043197
OZ člen 662, 663, 663/1. ZPP člen 154, 154/1, 214, 339, 339/2, 339/2-12.
zahtevek za odpravo napake - gradbena pogodba - napake v solidnosti gradbe - obvestilo o napakah - dolžnost obvestitve in izguba pravice - subjektivna ocena - pravna oseba - sprejemanje sodnih pošiljk - sodne počitnice / poletno poslovanje - res transacta - neprerekana dejstva - načelo kontraditktornosti - odločba o stroških postopka - uspeh strank v pravdi
Tožena stranka je gospodarska družba in pravna oseba, ki mora tudi v času dopusta zagotavljati sprejemanje poštnih pošiljk. Enako velja tudi za pooblaščenca, ki je odvetnik in se poklicno ukvarja z zastopanjem strank pred sodišči. Okoliščina, da je ogled izvedenka opravila v času sodnih počitnic, pri tem ne igra vloge.
Zaključek sodišča, da napake v obravnavanem primeru niso enake, kot so bile v predhodnih postopkih temelji na neprerekani trditvi tožeče stranke, da gre za (lokacijsko) druge napake. Neprerekanih dejstev ni treba dokazovati in se štejejo za priznana.
Pojem napak v solidnosti gradnje je širši od zgolj tistih napak, ki neposredno zadevajo samo stabilnost objekta. Gre za napake na vitalnih delih objekta, ki bi morali opravljati svojo funkcijo v desetletnem roku, ne da bi se začele kazati napake zaradi običajne dotrajanosti oziroma uporabe objekta.
Sodišče je zahtevku ugodilo v šestih točkah od desetih (tj. šestih napakah). Vrednost odprave napak v tem primeru ni odločilni kriterij za določitev uspeha v pravdi, pač pa dejstvo, da mora tožena stranka napake odpraviti.
OZ člen 18, 18/1, 280, 280/1, 336, 336/1, 569, 574, 574/2.
ustna posojilna pogodba - vračilo posojila - pasivna legitimacija - izjava volje - soglasje volj - komu se izpolnjuje - upravičenec do izpolnitve pogodbene obveznosti - kdaj začne zastaranje teči - dospelost terjatve - rok za vrnitev posojila - zahteva za vračilo - dokazna ocena
Posojilna pogodba je konsenzualna pogodba: lahko je sklenjena (le) ustno. Nastane s soglasjem volj pogodbenih strank in ne šele z izročitvijo stvari oziroma z izročitvijo denarja. Stranke pa voljo lahko izrazijo z besedami, z običajnimi znaki ali z drugačnim ravnanjem, s katerim se da zanesljivo sklepati, da obstoji.
Pogodbena obveznost mora biti izpolnjena upniku, lahko pa tudi tretji osebi, če tako določa pogodba med upnikom in dolžnikom, ali če je to določil sam upnik, kar je v obravnavanem primeru ugotovilo sodišče (sporazum med pogodbenikoma, da se posojeni znesek nakaže neposredno na račun banke). Narave toženčeve obveznosti (vračila posojila tožniku) navedeni dogovor pogodbenikov o načinu izpolnitve tožnikove pogodbene obveznosti ne spreminja.
Posojilo je zapadlo v plačilo šele po tožnikovem opominu oziroma zahtevi, naj mu toženec posojilo vrne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00047437
ZNPosr člen 2, 2/1-5, 5, 5/3, 13, 13/1. OZ člen 15, 22, 22/1, 24, 24/3, 58. ZPP člen 8.
pogodba o nepremičninskem posredovanju - provizija za nepremičninsko posredovanje - posredniška provizija - ponudba - katalogi in oglasi - sprejem ponudbe - dokazna ocena - dokazni standard prepričljivosti - najvišje dovoljeno plačilo za posredovanje
Objavljen oglas o prodaji nepremičnine ni predstavljal ponudbe za sklenitev pogodbe o posredovanju, temveč vabilo k dajanju ponudb pod objavljenimi pogoji, zato toženčevega odziva nanj ni mogoče šteti za sprejem ponudbe, oziroma za sklenitev pogodbe o nepremičninskem posredovanju.
Dokazna vrednost posameznega dokaza je odvisna tako od njegove notranje konsistentnosti kot tudi od njegove prepričljivosti v odnosu do ostalih dokazov.
Ni mogoče pritrditi pritožbeni navedbi, da bi moralo biti toženčevemu pooblaščencu, ki je pravni strokovnjak, znano, da morajo kupci in prodajalci nepremičninskim agencijam za opravljeno delo plačati provizijo. Plačati jo morajo le v primeru sklenjene pogodbe o posredovanju v prometu z nepremičninami (tretji odstavek 5. člena ZNPosr).
SPZ člen 39, 105. ZFPPIPP člen 342. SZ-1 člen 4, 5.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - podlage za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - način pridobitve lastninske pravice - originaren način pridobitve - pridobitev lastninske pravice v stečajnem postopku - prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - predmet prodaje - pravnoposlovni pridobitni naslov - predmet pogodbe - etažna lastnina - posamezni del stavbe - skupni del stavbe - uporaba dela nepremičnine - kletni prostori kot posamezni deli stavbe - stopnišče - stavba z več vhodi - souporaba - prekoračitev pooblastila - pooblastilo stečajnega upravitelja - del sporne nepremičnine
Pridobitev lastninske pravice na nepremičnini z nakupom v stečajnem postopku predstavlja originaren način pridobitve lastninske pravice, pri čemer ni pomembno, ali je stečajni dolžnik kot prodajalec v trenutku prodaje imel razpolagalno sposobnost.
Del stavbe št. 8 v naravi predstavlja vhodni del v stavbo (prostor pred vhodom je sestavni del parcele št. 880, ki je tožnikova last) s hodnikom in stopniščem, ki vodi iz pritličnih prostorov (iz druge etaže) v kletne prostore (v prvo etažo). Ker je prva toženka lastnica kletnih prostorov v tem delu stavbe to pomeni, da tožnik ne more biti lastnik tistega dela stavbe št. 8, ki se nahaja v sklopu kletnih prostorov. V ta sklop sodi tudi stopnišče, ki se nahaja v sestavi 1. etaže (kletnih prostorov). Tožnik je zato lahko lastnik le tistega dela stavbe št. 8, ki spada v sklop 2. etaže (pritličnih prostorov), kar v naravi predstavlja vhodni del v stavbo s hodnikom in „odprtim“ delom nad stopniščem v kletne prostore.
Prva toženka je kupila kletne prostore v stečajnem postopku, pri čemer je bilo z dodatkom k prodajni pogodbi z dne 11. 10. 2007 še določeno, da imajo poslovni prostori prve toženke v kletnem delu stavbe zagotovljen dostop preko notranjega stopnišča, ki danes predstavlja del dela stavbe št. 8. Prvi toženki je bila s tem zagotovljena le souporaba dela stavbe št. 8, kar pomeni, da prva toženka ni pridobila solastninske pravice na delu stavbe št. 8. Za to pravdo ni pomembno, ali je stečajna upraviteljica kot zakonita zastopnica stečajnega dolžnika s sklenitvijo tega dodatka k prodajni pogodbi prekoračila svoja pooblastila s tem, ko je bila prvi toženki „zagotovljena“ pravica souporabe današnjega dela stavbe št. 8 (zaradi dostopa skozi glavni vhod Cesta 1 v pritličju preko notranjega stopnišča v kletne prostore). Bistveno je, da sporni prostor (vhod oziroma dostop iz pritličja v klet v sklopu dela stavbe št. 8) ni bil (kar je izpovedala tudi stečajna upraviteljica) in tudi ni mogel biti upoštevan kot del nepremičnin, ki so bile predmet prodaje prvi toženki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00043230
OZ člen 512, 512/1. ZOR člen 532. SPZ člen 66. ZPP člen 191, 273.
predkupna pravica - kršitev predkupne pravice - tožba na razveljavitev prodajne pogodbe - nujni sosporniki - tožena stranka - oblika zahtevka - ugovor pasivne legitimacije - nesklepčnost tožbe - neodpravljiva nesklepčnost tožbe - kondikcijski zahtevek - pravni interes
Prvi odstavek 512. člena OZ daje predkupnemu upravičencu pravico, da zahteva razveljavitev pogodbe in sklenitev pogodbe pod enakimi pogoji z njim, če je prodajalec prodal stvar in prenesel lastnino na nedobrovernega tretjega, o nameravani prodaji pa predhodno ni obvestil predkupnega upravičenca. Pravilna vsebinska razlaga tega določila je lahko le takšna, da ima predkupni upravičenec pravico zahtevati sklenitev pogodbe (le) s prodajalcem. Takšno stališče podpira tudi obširna sodna praksa, iz katere je razvidno, da so v tovrstnih primerih predkupni upravičenci tožbe na sklenitev pogodbe vložili zoper prodajalce, zato je stališče iz sodne odločbe VSL I Cp 1913/2007, ki jo citira sodišče prve stopnje, preseženo.
V skladu z načelom avtonomnosti urejanja vsebine konkretnega in posamičnega pogodbenega razmerja lahko pogodbeni stranki določita višino pogodbene kazni poljubno, torej po merilih, ki jih izbereta sami. Pogodbeni stranki lahko tudi določita, upoštevata, katere pojavne oblike škode lahko nastanejo pogodbi zvesti stranki zaradi kršitve, za katero je dogovorjena pogodbena kazen, in v kakšni višini.
Zahteva po konkretizaciji navedb o zmanjšanju ekonomske vrednosti sicer ne more iti tako daleč, da bi se od tožnice zahtevala natančna opredelitev ekonomske vrednosti po višini, lahko pa se zahteva, da tožnica poda vsaj osnovne oziroma izhodiščne podatke za izračun ekonomske vrednosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00043726
OZ člen 72, 72/1, 72/2, 74, 76, 80, 240, 393, 393/1, 393/3, 406. ZPP člen 351. Uredba Komisije (ES) št. 1974/2006 z dne 15. decembra 2006 o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) člen 47, 47/1. Uredba Komisije (ES) št. 1975/2006 z dne 7. decembra 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 31, 31/2.
pogodba o sofinanciranju - aktivna stvarna legitimacija - sofinanciranje projekta - kršitev pogodbe - pogodbena odškodninska odgovornost - navajanje neresničnih podatkov v izjavi - vračilo izplačanih sredstev - solidarna obveznost - deljiva obveznost - višja sila - pooblastilo za zastopanje
Ker sta oba upnika zahtevala en znesek, ki jima je bil tudi prisojen, pomeni, da je bila vsakemu od njiju prisojena polovica zneska in ne vsakemu od njiju celoten znesek. Sodišče prve stopnje pa bi bilo dolžno prisoditi celoten znesek, do katerega bi bila upnika upravičena solidarno le, če bi dokazala, da je bila solidarnost med njima dogovorjena ali določena z zakonom.
Nerelevantne so tudi pritožbene navedbe o tem, kako se je prva tožnica pravdala v upravnem postopku oziroma kako bi se tam pravdala tožena stranka; v konkretnem primeru so pomembne le trditve in dokazi, ki sta jih pravdni stranki navedli oziroma predložili v tem sporu. Prav tako niso relevantne navedbe tožene stranke v zvezi s sodbo Upravnega sodišča RS, saj se je tam presojalo (upravno) razmerje med Agencijo in prvo tožnico, v tem sporu pa je relevantno (pogodbeno) razmerje med prvo tožnico in končnim upravičencem. Navedenega ne more spremeniti okoliščina, ki jo izpostavlja pritožnica, da sta dokončanje projekta potrdila prva in druga tožnica, saj sta slednji preverjali le skladnost projekta s pisno dokumentacijo (predloženimi računi in drugimi dokazili).