pogodba o zastopanju - podjemna pogodba - vsebina pogodbe - pogodba kot materialno pravo - mesečni pavšal - obseg dela - odstop od pogodbe - odpovedni rok - prenehanje pogodbe - ugovor neizpolnitve obveznosti - plačilo storitev - prosto urejanje obligacijskih razmerij
Odločitev sodišče prve stopnje, da je tožnik v skladu s pogodbenimi dogovori upravičen do plačila dogovorjenega mesečnega pavšalnega zneska vse do dneva prenehanja pogodbe, je pravilna. Na to nima vpliva ugovor toženke, da v tem času zanjo ni opravil nobene storitve. Ta ugovor bi bil relevanten le, če bi stranki plačilo pavšala izključili, če storitev, ki jih pavšalno plačilo zajema, toženka ne koristi, pa ga nista. Bistveno zato je, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, da je toženka v tem obdobju imela možnost, da dogovorjene storitve koristi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00056914
OZ člen 100, 340, 352, 463, 637, 638, 639, 639/3, 660, 662, 662/1, 662/3, 662/4, 663, 663/3. ZPP člen 214, 214/2, 313, 313/1, 313/2, 347, 347/4, 347/5, 350, 350/2. ZGO-1 člen 2, 2-4.1, 54, 54/1, 74, 74/2.
sončna elektrarna - zamakanje strehe - gradbena pogodba - napaka v solidnosti gradbe - sanacija napak - projektant - napaka projekta - naročnik in izvajalec - podizvajalec - odgovornost izvajalca za napake gradbe - vzrok za napako - odprava napak na lastne stroške - jamčevalni rok - obvestilo o napaki - ugovor zastaranja - višina tožbenega zahtevka - konkretizirano prerekanje dejstev - domneva priznanja dejstev - izvedensko mnenje izven pravde kot del trditvenega gradiva stranke - izostanek paricijskega roka v izreku
Za morebitne napake v izdelavi gradbe, ki zadevajo njeno solidnost, odgovarja izvajalec, pa tudi projektant, če napaka gradbe izvira iz kakšne napake v načrtu. Za dela, ki jih izvajalec izvede zaradi odprave napake, OZ niti v poglavju o podjemni pogodbi niti v poglavju o gradbeni pogodbi, ne določa posebnih pravil za položaj, ki nastane, ko se pozneje izkaže, da ta dela napake niso odpravila oziroma da so opravljena z napako. Zato je za ta položaj treba smiselno uporabiti 463. člen OZ (v zvezi s 100. členom OZ). To pomeni, da za ta dela (dela, na katerih naj bi bila napaka odpravljena, in dela, ki so bila izvedena zaradi odprave napake), z njihovo izročitvijo naročniku pri napaki v solidnosti gradnje začne znova teči desetletni jamčevalni rok iz prvega odstavka 662. člena OZ. Posledično v poštev ponovno pridejo tudi vsi jamčevalni zahtevki. Vendar mora biti za uporabo omenjenih pravil najprej vzpostavljena odgovornost tožene stranke (kot izvajalca ali projektanta) za prvotno izvedbo gradbe z napakami, ki so bile grajane in so se nato (skušale) odpraviti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00060541
ZOR člen 364, 371, 383, 387. OZ člen 360, 1060. ZZK člen 1. ZZK-1 člen 1. SPZ člen 1.
darilna pogodba - sklenitev darilne pogodbe - intabulacijska klavzula - zemljiškoknjižno dovolilo - ustrezno zemljiškoknjižno dovolilo - tožba za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - zastaranje - ugovor zastaranja - tek zastaralnega roka - zadržanje zastaranja - pretrganje zastaranja - desetletni zastaralni rok - uporaba materialnega zakona
Leta 1996, ko naj bi bila darilna pogodba sklenjena, je bil v veljavi ZZK, ki je opustil zahtevo po zemljiškoknjižnem dovolilu kot pogoju za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo – ni imel zahteve po intabulacijski klavzuli. To zahtevo je (ponovno) uvedel dne 1. 1. 2003 uveljavljeni SPZ, v celoti pa je to zahtevo potrdil novi ZZK-1, ki je bil uveljavljen 16. 9. 2003. Šele tedaj – torej od 1. 1. 2003 oziroma od 16. 9. 2003 – je zastaralni rok lahko začel teči. Pred tem tožnik zemljiškoknjižnega dovolila ni potreboval in ga zato tudi ne bi mogel zahtevati. V tem obdobju je prišlo do zadržanja zastaranja (383. člen ZOR in 360. člen OZ), kar pomeni, da zastaralni rok ni tekel. Ker tožnik do 16. 9. 2003 zemljiškoknjižnega dovolila ni potreboval in ga ni mogel zahtevati, je bila tožba za izstavitev zemljiškoknjižne listine rojena šele tega dne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00056648
OZ člen 9, 46, 46/1, 94, 99. ZPP člen 7, 14, 100, 208, 212. ZIZ člen 24.
pogodba o preužitku - razveljavitev pogodbe - razveza pogodbe - (ne)izvrševanje pogodbe - dejansko stanje - dokazna ocena - dokazi in dokazovanje - vložitev kazenske ovadbe - zavrženje kazenske ovadbe - vezanost na pravnomočno obsodilno sodbo izdano v kazenskem postopku - napake volje - bistvena zmota - pomanjkljivi razlogi sodbe - razveljavitev sodbe - smrt stranke, ki ima pooblaščenca - vstop v pravdo
Dejstvo, da poleg prevzemnika za preužitkarja skrbi še kdo drug (ki nima tovrstne pogodbene obveznosti), še ne omogoča avtomatičnega zaključka, da preužitkar svojih obveznosti ne izvršuje ustrezno. Če bi se izkazalo, da prevzemnik določene konkretne obveznosti ali naloge v zvezi s skrbjo za preužitkarja ni mogel opraviti, ker ga je nekdo »prehitel«, to še ne pomeni, da prevzemnik svojih obveznosti ni izvrševal. Še posebej, če se izkaže, da je bil tisti, ki je namesto prevzemnika opravil to obveznost, motiviran ne toliko s skrbjo za preužitkarja, temveč bolj z izidom pravde.
pravni posel - kreditna pogodba - izpodbojna pogodba - rok za izpodbijanje pogodbe - grožnja - sila - prisila - utemeljen strah - nedopustna grožnja - prekluzivni rok - fizično nasilje - subjektivni rok
Neutemeljeno skuša toženec prikazati, da je navedena grožnja pravzaprav permanentno ustvarjeno stanje sile. Grožnja pri njenem naslovniku ustvari strah, ki lahko povzroči, da ta ravna zoper svojo siceršnjo voljo. O pogodbi, sklenjeni zaradi grožnje, govorimo, če je pogodbene stranka ali tretja oseba z nedopustno grožnjo povzročila pri drugi pogodbeni stranki utemeljen strah, da je ta zaradi tega sklenila pogodbo. Vendar tak strah še ni sila v smislu določila 99. člena OZ, saj bi bilo slednje v tem primeru nesmiselno. Čim bi naslovnik zatrdil, da se je zaradi grožnje pojavil strah, in da je bil ta trajne narave, mu ne bi bilo treba ukrepati v enem letu od grožnje, ki je ta strah ustvarila. Tudi kadar grožnjo predstavlja uporaba fizično nasilne komunikacije, je treba ukrepati v zakonsko določenem prekluzivnem roku.
neupravičena obogatitev - uporabnina - najemna pogodba - prenos lastninske pravice na nepremičnini - pogodba v korist tretjega - aneks k pogodbi - relativnost obligacijskih razmerij - vstop v pravni položaj prednika - vstop v pravice najemodajalca
Aneks k pogodbi deli usodo glavne pogodbe. Zato uporabljena dikcija, da aneks velja do konca leta 2022, nedvomno pomeni, da sta stranki podaljšali trajanje najemne pogodbe.
Po prenosu lastninske pravice na predmetu najema, nov lastnik vstopi v položaj najemodajalca. Sklenitev novega aneksa med prejšnjim lastnikom oz. najemodajalcem in najemnikom, ki je bil sklenjen nekaj mesecev po prenosu lastninske pravice, in s katerim sta stranki določili, da prekinjata uporabo zadevne nepremičnine, nima narave pogodbe v korist tretjega (novega lastnika). Ima le relativni učinek med strankama aneksa. Iz aneksa je razvidno, da sta stranki uredili razmerje za nazaj, saj tožena stranka še vedno uporablja določene nepremičnine tožeče stranke.
Sodišče je ugotovilo, da sta drugotožena in prvotožeča stranka 31. 12. 2007 sklenili najemno pogodbo, ki vsebuje med drugim ugotovitveno določbo, da je drugotoženka postala solastnica dela poslovnih prostorov na podlagi prodajne pogodbe z dne 14. 12. 2007, kar po oceni prvostopenjskega sodišča kaže na to, da pogodba z dne 14. 12. 2007 ni bila sklenjena z namenom, da se tožnika(e) oškoduje, temveč prav nasprotno, da je bila sklenjena v dogovoru s tožečimi strankami oziroma njihovim pravnim prednikom.
Ničnost je posledica napak v sklenitveni fazi pogodbe, zato morajo razlogi za ničnost pogodbe obstajati v času sklenitve. Ničnosti pogodbe ni mogoče uveljavljati zaradi ravnanj sopogodbenikov v poznejših fazah izvrševanja pogodbenega razmerja.
ZD člen 8, 28, 46, 103, 132, 145. OZ člen 548, 548/1, 548/2.
upravitelj zapuščine - vrednostni papirji - denarna sredstva - sprememba oblike premoženja - prehod zapuščine na dediča - trenutek prehoda zapuščine - izročilna pogodba - vsebina pogodbe - razlaga pogodbenega določila - oporoka - enostranski pravni posel - nedovoljeno razpolaganje - razpolaganje z zapuščino - izročitev in razdelitev premoženja za časa življenja - trenutek sklenitve pogodbe - obstoj premoženja - dedovanje na podlagi zakona - dedna odpravljenost - darila - vrednost darila - pomanjkljiva trditvena podlaga
Premoženje zapustnika preide na dediče s smrtjo zapustnika in se obseg premoženja, ki ga dediči dedujejo, ugotovi po stanju na dan smrti. Kasnejše spremembe glede vrste in obsega premoženja na to ne vplivajo, zato je ugotovitev sodišča prve stopnje, da v zapuščino spadajo vrednostni papirji (ne pa denarna sredstva), pravilna.
Oporoka je enostranski pravni posel, sporno določilo pa je sestavni del dvostranskega pravnega posla, pri čemer so bile pogodbene stranke v 8. točki notarskega zapisa opozorjene na pravne posledice sklenjenega pravnega posla (glede izročilne pogodbe ter odpovedi neuvedenemu dedovanju, posebej glede določila, da lahko potomec, ki se ni strinjal s prednikovo izročitvijo premoženja oziroma ni dal svoje privolitve, po smrti zahteva svoj nujni dedni delež), nakar so stranke soglasno izjavile, da je besedilo zapisa skladno z njihovo pravo pogodbeno voljo. Nedvomno je torej, da je šlo za pogodbo in ne enostranski pravni posel. V skladu z drugim odstavkom 548. člena OZ je v izročilni pogodbi neveljavno določilo o razdelitvi premoženja, ki bo v zapuščini, saj se s takšno pogodbo razdeli le izročiteljevo premoženje v trenutku izročitve pogodbe (vse ali del, prvi odstavek 548. člena OZ). Tudi ob drugačni razlagi pogodbe po vsebini (preužitek, dosmrtno preživljanje) bi morale stvari, ki so predmet pogodbe, obstajati v trenutku sklenitve pogodbe. Razpolaganje z zapuščino s pravnim poslom ni dopustno. Dovoljeno je le z oporoko kot enostranskim pravnim poslom ali sporazumom prednika in potomca o odpovedi neuvedenemu dedovanju, pri čemer pa se D. D. dedovanju ni odpovedal. Pri oporočnem razpolaganju je namreč oporočitelj svoboden in lahko oporoko kot enostranski pravni posel vselej prekliče. Konkretnega pogodbenega določila kot sestavnega dela dvostranskega pravnega posla tako ni mogoče šteti kot oporoke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00056204
OZ člen 122. ZTFI člen 159, 159/3.
prenos pogodbe - dokaz z izvedencem - dopolnitev izvedenskega mnenja - pasivna legitimacija - borzno posredniška družba - prenehanje opravljanja dejavnosti - dividenda - zagotavljanje zajamčene donosnosti - pogodba o upravljanju sredstev
Sklicevanje na letno kapitalizacijo oz. obrestno obrestovanje zajamčenega donosa ni utemeljeno. V obravnavanem primeru gre namreč za upravljanje sredstev z investiranjem v vrednostne papirje, ki lahko dajejo le donose (npr. dividende ali prodaja po višji ceni) in ne moremo govoriti o obrestovanju denarnega vložka, ker pri tem ne gre denarne depozite na banki, ki bi dajali obresti, niti za obresti kot nadomestilo za uporabo tujega denarnega zneska (pri posojilu ali kreditu). Ker gre pri zajamčenem donosu le za računsko kategorijo in s tem za abstraktni donos, ni podlage za to, da bi se kot tak pripisoval denarnemu vložku in se dalje obrestoval, saj bi vse to le fiktivno povečevalo denarni vložek tožeče stranke.
Izvedenka je v tretji dopolnitvi povedala, da v izvirnem mnenju pri izračunu zajamčenega donosa izplačil dividend ni upoštevala kot zmanjšanja glavnice in meni, da je tak način pravilnejši. Iz prvostopenjske sodbe ne izhaja zakaj sodišče mnenja izvedenke v tem delu ni upoštevalo. Iz povedanega namreč izhaja, da po mnenju izvedenke izplačil dividend ni mogoče upoštevati kot odbitne postavke pri izračunu zajamčenega donosa. Ker se sodišče prve stopnje do tega ni opredelilo in sodba o tem ne vsebuje razlogov, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Izplačilo dividend ne more zmanjševati vrednosti vplačane glavnice, saj dividende v bistvu predstavljajo le plod, ki ne more zmanjševati vrednosti "glavne stvari" (tj. delnic oz. denarnega vložka).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00056231
ZPP člen 258, 261. OZ člen 83.
zaslišanje strank - vabilo za zaslišanje - vročanje po pooblaščencu - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - razlaga pogodbe - sporna pogodbena določila - neizpolnitev pogodbene obveznosti - odstop od pogodbe - spreminjanje navedb
Če je stranka pravilno povabljena na zaslišanje in se vabilu ne odzove, je sodišču ni treba zaslišati (258. člen ZPP). Glede na vse navedeno je bilo postopanje sodišča prve stopnje pravilno. Tako niso utemeljene pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje kršilo pravila postopka, ko ni zaslišalo zakonitega zastopnika tožene stranke in je odločilo zgolj na podlagi dokazov, ki jih je izvedlo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00056889
ZPP člen 458, 458/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - volja za sklenitev pogodbe - izjava volje - vsebina izjave - nedovoljen pritožbeni razlog - dejansko vprašanje - izpodbijanje dejanskega stanja v pritožbi
Vsebina izjave volje strank in vprašanje, ali je bila ta dana, je dejansko vprašanje. Zato je pritožbeno sodišče vezano na ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da je toženka podala tožnici naročilo za opravo spornih storitev v svojem imenu in za svoj račun.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00055757
ZPotK-2 člen 23. ZPP člen 318.
tožbeni zahtevek - oblikovanje tožbenega zahtevka - jasno oblikovan tožbeni zahtevek - določno opredeljen tožbeni zahtevek - banka - potrošniški kredit - predlog za izvršbo - prodaja terjatve - poziv na dopolnitev vloge - dopolnitev tožbe - pravno varstvo - trditvena podlaga tožbe
Sodišče ni dolžno iz nejasnih trditev in predlogov iskati bistvo spora in samo oblikovati tožbeni zahtevek, ki bo sposoben za obravnavo. Oblikovanje tožbenega zahtevka je pravica in dolžnost stranke.
OZ člen 3, 82, 82/1, 82/2, 83, 240, 247, 250, 251, 251/4.
pogodba o sofinanciranju mladega raziskovalca - sofinanciranje doktorskega študija - državna pomoč - obligacija prizadevanja - obligacija rezultata - sporno pogodbeno določilo - razlaga pogodbe - (ne)jasno pogodbeno določilo - jezikovna razlaga pogodbe - pravočasna izpolnitev pogodbe - pogodbena avtonomija - načelo vestnosti in poštenja - zamuda z izpolnitvijo obveznosti - pogodbena kazen - nepravilna izpolnitev pogodbe - odgovornost za nepravilno izpolnitev - poslovna odškodninska odgovornost - breme tveganj - zmotna uporaba materialnega prava
Po ustaljeni sodni praksi za spornost pogodbenega določila ni dovolj, da si razlagi pravdnih strank nasprotujeta, temveč mora stranka, ki se na spornost sklicuje, z ustreznim trditvenim gradivom “zasejati dvom” v jasnost pogodbenih določil.
Pridobitev doktorata v naravnem (stvarnem) pogledu ni toženkina obligacija rezultata, kajti sama kot pravna oseba ne more doktorirati, ampak gre za obveznost njenega varovanca, za katerega je skladno s pogodbeno avtonomijo prevzela jamstvo, da bo pravočasno doktoriral.
Dogovor, po katerem pogodbena stranka prevzame del tveganja za ravnanje tretjega, ki ga v stvarnosti ne more v polnosti kontrolirati, ne krni načeli vestnosti in poštenja ter ekvivalence dajatev.
Treba je upoštevati, da se pogodbena odgovornost za nepravilno izpolnitev približuje objektivni odgovornosti. Ni dovolj, da je pogodbena stranka skrbna, temveč mora biti vzrok za neizpolnitev izven njene notranje (vplivne) sfere.
Osebne okoliščine na strani mladega raziskovalca, zaradi katerih ni pravočasno doktoriral, spadajo v sfero toženke oziroma predstavljajo vzrok na njeni strani. Razlogi na strani mladega raziskovalca, zaradi katerih je prišlo do zamude (menjava delodajalca, rojstvo otroka in ločitev), nimajo narave višje sile oz. zunanjega vzroka, marveč gre za razloge, ki ne opravičujejo zamude.
Če upnik iztožuje pogodbeno kazen zaradi zamude, hkrati pa ne odstopi od pogodbe (konkludentno vztraja pri izpolnitvi), ima pogodbena kazen enak učinek, kot če bi upnik kumulativno iztoževal še izpolnitev obveznosti. Mogoče je (tudi) samostojno uveljavljati pogodbeno kazen zaradi zamude, če je glede na okoliščine primera očitno, da upnik vztraja pri izpolnitvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VDS00056299
ZPP člen 70, 70-6, 247, 247/1, 356.. OZ člen 149, 150.
izločitev sodnega izvedenca - odškodninska odgovornost delodajalca - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - vzročna zveza - mejni prag zadostne verjetnosti - pripombe na izvedensko mnenje - kršitev pravice do izjave - delna razveljavitev sodbe - trditveno in dokazno breme
Člen 149 OZ določa (izpodbojno) zakonito domnevo, da je bila nevarna dejavnost vzrok za nastalo škodo. Vendar pa je tudi v takem primeru tožnik dolžan zatrjevati in dokazati dejstva, ki opredeljujejo zakonito domnevo o obstoju vzročne zveze (domnevno bazo). Dolžan je zatrjevati in dokazati dejstva, ki so podlaga za obstoj vzročne zveze med nevarno dejavnostjo in nastalo škodo (prim. II Ips 630/2008 in II Ips 352/2017). Tožena stranka pa mora izpodbiti domnevo vzročne zveze tako, da (trdi in) dokaže, da nevarna dejavnost ni vzrok za nastalo škodo. Ovreči mora domnevo, da škoda izvira iz te dejavnosti (prim. II Ips 902/2009).
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00055662
OZ člen 44, 72, 73, 94. ZZZDR člen 111, 191. URS člen 22.
prodajna pogodba - prenos solastniškega deleža - veljavnost pravnega posla - neobstoječ pravni posel - izpodbojna tožba - odobritev pravnega posla - poslovno nesposobna oseba - omejeno poslovno sposobna oseba - pooblastilo za zastopanje - pravna varnost - ugovor pravnomočno razsojene stvari - odobritev Centra za socialno delo (CSD) - nova dejstva in dokazi
Pravnomočno je bilo že ugotovljeno, da pravna posla, ki sta predmet obravnave v tem postopku, nista pravno neobstoječa, niti nična. V tem postopku je odločilno, da zatrjevana nova dejstva niso povzročila, da bi pravno obstoječa pravna posla naknadno postala neobstoječa.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00056258
Konvencija o pristojnosti in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Nova Luganska konvencija) (2007) člen 6. Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 4, 4/1-a, 6, 6/1-b. OR člen 60, 67, 100, 109, 127.
sklenitev pogodbe po telefonu - potrošniška pogodba - posodbena pogodba - zahtevek na vračilo kupnine - nakup vozil - povrnitev stroškov - neupravičena pridobitev - poslovna odškodninska odgovornost - zastaranje zahtevka - postopkovna kršitev - pristojnost slovenskega sodišča - uporaba prava - švicarsko pravo - pravilna uporaba materialnega prava
Sodišče prve stopnje je tožnikov zahtevek po vračilu kupnine opredelilo po pravni podlagi neupravičene pridobitve, preostale tri zahtevke (dajatve in carina, garažnina in svetovanje) pa po pravni podlagi poslovne odškodninske odgovornosti. Ker gre v obravnavani zadevi za spor z mednarodnim elementom, saj je tožnik švicarski državljan, je najprej pravilno ugotavljalo, katero sodišče je pristojno in katero pravo se uporabi. Ob tem je preverilo ugovore pravdnih strank, saj se je tožnik zavzemal za pristojnost slovenskega sodišča in uporabo slovenskega prava, toženci pa so pristojnosti slovenskega sodišča nasprotovali ter se zavzemali za uporabo nemškega prava. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je za obravnavo zahtevkov pristojno slovensko sodišče, presojalo pa jih je po švicarskem pravu, saj je ugotovilo, da gre za potrošniško pogodbo, ter da je šlo s strani tožencev za usmerjanje poslovne dejavnosti iz Slovenije v Švico. Ob uporabi švicarskega prava je ugotovilo, da sta zastarana zahtevka za vračilo kupnine ter za vračilo dajatev in carin. Delno je zastaran tudi zahtevek za vračilo garažnine, v preostalem delu pa je, glede na to, da je šlo za posodbeno pogodbo, po švicarskem pravu neutemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSM00059995
OZ člen 15, 21, 21/1, 28, 619.
plačilo po podjemni pogodbi - ustno sklenjena pogodba - sklenitev pogodbe - pooblastilo za zastopanje pravne osebe - pooblaščena oseba - soglasje volj - dokazna ocena sodišča prve stopnje
Sodišče druge stopnje v izhodišču izpostavlja, da je v obravnavani zadevi odločilnega pomena odgovor na vprašanje, ali je (sploh) prišlo do (veljavne) sklenitve ustne pogodbe z vsebino, kot jo zatrjuje tožnica, torej za celotni paket storitev po obeh ponudbah (razbit na dve fazi) tožnice po ceni 2.000,00 EUR na članico toženke.
Glede na dejstvo, da sta pravdni (pogodbeni) stranki pravni osebi, svojo poslovno voljo (ponudba in sprejem ponudbe) izražata preko svojih zakonitih zastopnikov oz. pooblaščencev. Medtem ko je ta oseba na strani tožnice kot družbe z omejeno odgovornostjo praviloma njen direktor ali prokurist, je to na strani toženke njen vsakokratni rektor. Drži sicer, kar izpostavlja tožnica v odgovoru na pritožbo, da ni nujno, da mora prav v vsakem primeru in za vsak posel v imenu pravne osebe (toženke) dati soglasje njen zakoniti zastopnik (rektor), saj to lahko stori po drugi osebi s posebnim pooblastilom ali npr. s pooblastilom po zaposlitvi. Vendar mora biti takšno pooblastilo v primeru, ko v imenu pravne osebe pogodbe ne sklepa njen zakoniti zastopnik, izkazano.
Ni sporno, da je bila Pogodba o opravljanju storitev upravljanja poslovnega objekta A. z dne 19. 8. 1997 (v nadaljevanju Pogodba), ki ureja tudi način (ključ) obračunavanja stroškov obratovanja in upravljanja, ki odstopa od zakonsko predpisanega, sklenjena s soglasjem večine etažnih lastnikov.
Pogodba v delu, v katerem spreminja ključ delitve stroškov, zaradi pomanjkanja soglasja vseh etažnih lastnikov ni veljavna. Ključ delitve torej s Pogodbo ni bil (veljavno) spremenjen, kar pomeni, da je treba stroške obratovanja in upravljanja obračunati po zakonsko določenem ključu delitve glede na uporabno vrednost posameznega dela v etažni lastnini v razmerju do skupne uporabne vrednosti nepremičnine.
V skladu z jasno in ustaljeno sodno prakso je sprememba ključa delitve stroškov, ki odstopa od zakonsko predvidenega, posel izrednega upravljanja, za katerega se zahteva soglasje vseh (in ne le večine) etažnih lastnikov.
ZPSPP člen 24, 26. OZ člen 59, 59/3, 112, 333, 616, 616/1.
najem poslovnih prostorov - najemna pogodba za določen čas - aneks k najemni pogodbi - trajanje najemne pogodbe - razvezni pogoj - prenehanje najemnega razmerja - odpoved pogodbe - razveza ali sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin
Materialnopravno zmotno je stališče prvostopenjskega sodišča, da je za opredelitev pogodbe, sklenjene za določen čas, odločilna opredelitev trajanja s točno določeno časovno točko. Meril za opredelitev najemne pogodbe, sklenjene za določen ali nedoločen čas, ZPSPP ne določa. Zato je razlago za navedeno časovno razmejitev najti v določbah OZ o zakupni pogodbi. Po prvem odstavku 616. člena OZ zakupna pogodba, katere trajanje ni določeno in ga iz okoliščin ali krajevnih običajev tudi ni mogoče določiti, preneha z odpovedjo, ki jo vsaka stranka lahko da drugi. Nedoločeno ali nedoločljivo trajanje zakupne pogodbe torej OZ v citiranem določilu opredeljuje kot pogodbo, sklenjeno za nedoločen čas. A contrario: za pogodbo, sklenjeno za določen čas, je šteti tudi pogodbo, v kateri je rok trajanja določljiv z določenimi okoliščinami. V obravnavanem primeru najemnega razmerja sta pogodbeni stranki trajanje pogodbe omejili z nastopom oddaje najetih prostorov na podlagi javnega razpisa, torej je časovni interval veljavnosti pogodbe določljiv oziroma razvezni pogoj za prenehanje njene veljavnosti opredeljen. Čim pa je tako, gre za pogodbo, sklenjeno za določen čas.