OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSK00068942
ZVPot člen 22, 22/1, 22/4, 22/5, 23, 23/2, 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-4. OZ člen 86. URS člen 35. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/1, 4/2.
Pri pojasnilni dolžnosti ne gre za vprašanje, ali se je toženka zavedala neizogibnega povečanja vrednosti CHF (pa je to prikrila) niti ne gre za zahtevo, da bi banka morala napovedati bodoče dogodke.
Od toženke kot profesionalne finančne institucije je zato bilo mogoče pričakovati, da ima zavedanje in tudi pričakovanje, da lahko v daljšem časovnem obdobju nastopijo dogodki, ki bodo močneje pretresli valutni trg. Šele, če bi tožniku pojasnila svoje resnično (ne)vedenje, češ, da so nihanja nepredvidljiva in nenapovedljiva, da ni jasno, ali se bodo in v kolikšni meri uresničila in da je apreciacija tuje valute na določeni točki ekonomskega cikla vedno pričakovana, bi bila pojasnilna dolžnost banke izvedena tako, da bi se tožnika zavedala dejanskega obsega tveganja.
Po zadnji alineji tretjega odstavka 15. člena pogodbe o sofinanciranju je delodajalec dolžan vrniti vsa prejeta sredstva, če krši ostala določila pogodbe, med katerimi je tudi redno obveščanje tožnika o izpolnjevanju obveznosti štipendista. V obravnavani zadevi ni sporno, da toženka te svoje obveznosti ni izpolnila in tožnika ni obvestila o (ne)izvrševanju študijskih obveznosti štipendista po izteku obdobja mirovanja in njegovem statusu. Le v primeru, da bi to pravočasno storila, bi se po oceni pritožbenega sodišča lahko sklicevala na prenehanje pogodbe in vračilo sredstev v omejenem obsegu po tretji alineji prvega odstavka 15. člena pogodbe, saj takrat še ne bi nastopila izpostavljena kršitev zaradi zaposlitve pri drugem delodajalcu. Ker je toženka kot delodajalka nedvomno kršila pogodbeno obveznost informiranja tožnika in je ta moral sam preverjati izpolnjevanje pogodbenih obveznosti, so izpolnjeni pogoji za vračilo vseh prejetih sredstev v revalorizirani vrednosti v skladu s sedmo alinejo tretjega odstavka 15. člena v zvezi s 17. členom pogodbe o sofinanciranju.
ara - vrnitev dvojne are - neizpolnitev pogodbe - predpogodba - pogoj za sklenitev pogodbe - sklenitev prodajne pogodbe - prodaja stanovanja - fiksni pravni posel - rok izpolnitve kot bistvena sestavina pogodbe - pogodbena volja strank - primeren dodaten rok - izbris hipoteke - elektronska pošta - elektronska komunikacijska sredstva - pooblastilo za sklenitev pravnega posla
Bistvena značilnost fiksnega pravnega posla je, da je izpolnitev po dogovorjenem roku za stranko brez pomena. Sama določitev natančnega časa, ko je treba izpolnitev opraviti, ne zadošča za sklep o fiksni pogodbi, takšna mora biti tudi vnaprej izražena volja pravdnih strank.
Toženec je odgovoren, da do sklenitve glavne pogodbe ni prišlo niti v dodatnem roku. Po izteku tega roka, v katerem izpolnitve ni bilo, je prišlo do avtomatične razveze pogodbe in s tem do sankcije zaradi neizpolnitve pogodbe, za katero odgovarja toženec, ki je prejel aro.
DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00067815
ZDen člen 72, 72/2. ZTNP-1 člen 13, 15, 16, 16/3, 31. OZ člen 642. ZPP člen 245, 245/3, 362, 362/1.
vrnitev denacionalizirane nepremičnine v naravi - oddaja denacionalizirane nepremičnine v najem - Triglavski narodni park - višina najemnine - izvedensko mnenje - uporaba nepremičnine - možnost uporabe - napotki pritožbenega sodišča - prekluzija - pravočasne navedbe - izvedensko delo - nagrada za delo izvedenca - postavitev strokovne institucije za izvedenca - strokovna institucija, ki nima statusa sodnega izvedenca - višina nagrade izvedenca - določitev plačila - predračun - podlaga odmere nagrade
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je oddajanje nepremičnine za kampu dopolnilno dejavnost le hipoteza. Tožnica je ob pravočasnih trditvah in naknadni konkretizaciji možnih dejavnosti pojasnila, da najemnik za potrebe kampa lahko uporablja nepremičnino za dopolnilne dejavnosti v skladu z javnopravnimi zakonskimi omejitvami, kar bi lahko bilo ekonomsko možno in dopustno tudi v spornem obdobju. V ta namen je zato tudi ponudila določene listinske dokaze, ki izkazujejo, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, možno rabo nepremičnine, a z omejitvami.
Ker so bile trditve o možnosti oddajanja nepremičnine v najem za dopolnilne dejavnosti za potrebe dejavnosti kampiranja glede na vse navedeno pravilno upoštevane kot pravočasne, napotki višjega sodišča v razveljavljenem sklepu glede uporabe metode za izračun nadomestila koristi niso odločilni.
Kadar se za izvedensko delo angažira nekoga, ki ni sodni izvedenec, za odmero nagrade in stroškov ni mogoče avtomatično upoštevati Pravilnika in je določitev višine nagrade stvar dogovora med sodiščem in strokovno institucijo, če dogovora ni, pa se nagrada prizna po splošnih pravilih obligacijskega prava v višini, ki predstavlja običajno plačilo za tako delo (drugi odstavek 642. člena OZ).
Pravdni stranki nista soglašali s predvidenimi stroški izdelave izvedenskega mnenja. Sodišče prve stopnje namreč strokovne institucije sploh ni pozvalo na predložitev ponudbe, koliko bi znašali stroški v zvezi z izdelavo mnenja, zato predvideni stroški strankama niso bili vnaprej znani in z njihovo predvideno višino nista mogli soglašati. Strinjanje s postavitvijo izvedenske institucije ne pomeni, da sta pravdni stranki soglašali s stroški, s katerimi sta se seznanili šele po izdelavi izvedenskega mnenja. Sodišče prve stopnje pravdnih strank celo ni seznanilo z računom oziroma stroškovnikom, ki ju omenja v izpodbijanem sklepu.
Če prejemnik nepovratna sredstva uporablja nenamensko, gre za kršitev pogodbe, ki onemogoča dosego namena, zaradi katerega je bila pogodba sklenjena. Sankcija za to kršitev je bila s pogodbo vnaprej predvidena; gre za odstop od pogodbe s posledičnim vrnitvenim zahtevkom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00067159
DZ člen 248, 248/1. ZZZDR člen 191. ZKZ člen 19, 19/1, 19/2, 19/3, 20, 20/1, 21, 21/1, 22, 22/1, 23, 23/1. OZ člen 25, 25/1.
prodaja kmetijskega zemljišča - predkupni upravičenec - prodaja gozda - sklenitev prodajne pogodbe za kmetijska zemljišča brez udeležbe predkupnega upravičenca - soglasje upravne enote - soglasje Centra za socialno delo (CSD) - odobritev pravnega posla s strani centra za socialno delo - skrb za varovančeve premoženjske pravice in koristi - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - sklicevanje na sodno prakso
Ali je nastal pravni posel med toženko in zakoncema A., za odločitev v tej zadevi ni pomembno. Pomembno ni niti dejstvo, da tega posla upravni organ (UE) ni odobril, enako velja za okoliščino, ali sta bila zakonca A. predkupna upravičenca po ZKZ in ZG in ali sta sprejela ponudbo toženke. Tako tudi ni pomembno, ali so bila navedena dejstva med strankama nesporna. Pomembno je dejstvo, da je ponudbo kot predkupna upravičenka sprejela tožnica in da je bil posel med pravdnima strankama s strani UE odobren.
Tožnica očita sodišču prve stopnje, da ni razkrilo točnih številk judikatov, iz katerih naj bi izhajalo, da se tudi pri presoji tako sklenjenih pravnih poslov uporabljajo ostale določbe obligacijskega prava, razen tistih, katerih izključenost izhaja iz narave stvari. Takšen manjko ne predstavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka, saj tožnici s tem ni bila odvzeta pravica do izjave niti nima za posledico nepravilnost ali nezakonitost odločbe. Enako kot sodišču je tudi njej omogočen dostop do baze sodne prakse, tožnica je imela možnost, da se do vseh vidikov spora (tako dejanskih kot pravnih) na prvi stopnji opredeli.
Dejstev, ki se odkrijejo v dokaznem postopku, sodišče ne sme upoštevati, če jih nobena od strank ni navajala. Stranke so tiste, ki so dolžne in upravičene priskrbeti ustrezno trditveno podlago zahtevka in zgolj okoliščina, da se neko dejstvo mimo navedb strank odkrije v dokaznem postopku, strank ne odvezuje omenjene odgovornosti.
V situaciji, ko pa dejstvo, ki se je mimo navedb strank odkrilo v dokaznem postopku, neposredno negira odločilne navedbe stranke, seveda ni mogoče uporabiti pravila, da se takšno dejstvo ne sme upoštevati.
povrnitev stroškov - obnova fasade - večstanovanjska stavba - podjemna pogodba (pogodba o delu) - podpis pogodbe - potrebna večina etažnih lastnikov - solastniški deleži na skupnih objektih in napravah - solastniški delež na nepremičnini
V 3. členu SZ-1 je zapisano, da stanovanjske stavbe sestavljajo posamezni deli in skupni deli. Po 30. členu SZ-1 pa se stroški upravljanja ter drugi stroški, ki izvirajo iz več stanovanjske stavbe delijo v skladu s solastniškimi deleži, če pogodba o medsebojnih razmerjih ne določa drugače. Delež tožene stranke je bil pravilno izračunan in tudi zapisan v Pogodbi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00067207
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2. ZVPot člen 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-2, 24/1-3, 24/1-4.
Dokazno breme, da je tožnikoma ustrezno pojasnila tveganja, ki so nastala ob sklenitvi Pogodb, je na toženki.
Banka ima profesionalno vedenje in izkušnje, zato bi se morala zavedati nepredvidljivosti gibanja tečaja ter posledične tveganosti ponujenega bančnega produkta. Poznati bi morala lastnosti valute, v kateri je ponujala kredite, in kot finančnemu strokovnjaku bi ji moralo biti znano dejstvo, da je gospodarska kriza, ki povzroči močnejša nihanja tečajev valut v dolgoročnem obdobju, del običajne dinamike ekonomskega cikla. Pri dolgoročnih kreditih v tuji valuti mora banka kreditojemalce opozoriti, da je bodoče gibanje tečaja popolna neznanka in so možne tudi velike spremembe tečaja, ki jim lahko bistveno otežijo odplačevanje kredita. Tožnika tako pravilno opozarjata, da ju je bila toženka dolžna opozoriti tudi na „črni scenarij“. Le tako bi se lahko informirano odločila glede sklenitve Pogodb.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00067708
ZPP člen 13, 206, 206/1. OZ člen 619.
prekinitev postopka - razlog za prekinitev pogodbe - predhodno vprašanje - ni predhodno vprašanje - identično dejansko stanje - spor med bivšima izvenzakonskima partnerjema - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - prispevek k nastanku skupnega premoženja - premoženje samostojnega podjetnika posameznika - zaposlitev pri samostojnem podjetniku - plačilo za pogodbeno opravljeno delo - pogodba o delu (podjemna pogodba) - predlog za združitev postopkov
Predhodno ali prejudicialno vprašanje je vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice oziroma pravnega razmerja, od rešitve katerega je odvisna meritorna odločba o glavni stvari. Pri prejudicialnosti gre za relacijo odvisnosti dveh pravnih razmerij. Pravica ali pravno razmerje sta prejudicialna le, če nista identična z glavno stvarjo in če rešitev predhodnega vprašanja tvori temelj, od katerega je odvisna odločitev sodišča o glavni stvari.
Vprašanje, ali ima opravljeno delo tožnice značilnosti dela po podjemni pogodbi, ni vprašanje o obstoju ali neobstoju pravice ali pravnega razmerja, od katerega bi bila odvisna odločitev o glavni stvari. V obeh postopkih se obravnava le isto delo v smislu identičnega dejanskega stanja, kar pa ni razlog za prekinitev postopka na podlagi 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00067116
ZVPot člen 43, 43c, 43c/1, 43b, 43b/1-5, 43b/1-6, 43b/1-8, 43b/7, 43b/8, 43č, 43č/5, 45a. OZ člen 190.
vračilo blaga - varstvo potrošnikov - prodaja kozmetike - pogodba sklenjena na daljavo - pravice potrošnika - odstop od pogodbe - neutemeljena zavrnitev zahteve potrošnika - pravica do informiranosti - opustitev dolžnega ravnanja - dokazno breme potrošnika - namen zakonodajalca - pravo EU - kasneje odpadla pravna podlaga - neupravičena obogatitev - materialno procesno vodstvo - sodba presenečenja - spor majhne vrednosti
Podjetje mora potrošniku v enostavnem in razumljivem jeziku zagotoviti ali dati na voljo informacije. Ne gre za enostaven in razumljiv jezik, če mora potrošnik z uporabo razlagalnih metod (tožnica v pritožbi predlaga argument a fortiori) ugotavljati svoje pravice in obveznosti.
Pravilen je zaključek sodišča, da posledica opustitve opozorila iz 8. točke prvega odstavka 43.b člena ZVPot pomeni, da pravica potrošnika do odstopa od pogodbe ne preneha, tudi če odpre pečat izdelka, ki ga zaradi varovanja zdravja ali higienskih vzrokov sicer ni mogoče vrniti.
Toženka je imela pravico do odstopa od pogodbe in vračila vseh izdelkov. Odprte izdelke je obdržala po volji tožnice, kar predstavlja veljavni pravni temelj.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSK00068208
SZ-1 člen 111.. OZ člen 198.
uporaba stanovanja brez pravne podlage - uporabnina - brezplačna uporaba nepremičnine - preklic dovoljenja za uporabo - izselitev iz stanovanja - izročitev ključev - dejanska uporaba - bivanje otrok skupaj z materjo
Pomembno je, da toženka o izselitvi ni obvestila tožnice, da iz stanovanja ni odnesla vseh svojih stvari, da se je vsakodnevno vračala v stanovanje zaradi skrbi za psa in da toženki (vse do 29. 1. 2018) ni izročila ključev. V skladu s tem je povsem sprejemljiv zaključek, da toženka stanovanja ni prenehala uporabljati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00066959
SPZ člen 67, 67/2, 118, 118/2. SZ člen 22, 27, 27/1, 27/2, 27/3, 28, 31, 31/3. ZPP člen 163, 258, 262, 262/1, 339, 339/2-8, 350, 350/3, 357, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - razmerja med etažnimi lastniki - upravnik večstanovanjske stavbe - določitev upravnika - potrebna večina etažnih lastnikov - pogodba o medsebojnih razmerjih - nasprotovanje prisilnim predpisom - postavljen tožbeni zahtevek - načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij - trditveno in dokazno breme - zaslišanje kot dokazno sredstvo - zaslišanje le ene stranke - nepopolnost tožbe - prekoračitev tožbenega zahtevka - uveljavljanje procesne kršitve - kršitve, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog
Zahtevek je bil postavljen ob koncu vsake vložene vloge s priglasitvijo stroškov, nato pa še ponovljen in dopolnjen ob vložitvi stroškovnika na naroku za glavno obravnavo.
Uveljavljani pritožbeni razlog v postopku v sporih majhne vrednosti ni dopusten.
Zaslišanje strank je res obojestranski dokaz, a sodišče lahko odloči, da se zasliši samo druga stranka, če se prepriča, da stranki oziroma osebi, ki jo je treba zaslišati kot stranko, niso znana sporna dejstva, ali če zaslišanje te stranke ni mogoče ali če se stranka ne odzove sodnemu vabilu.
Določbe SZ in SPZ so zavezujoče narave in solastnikom ne dopuščajo dogovora o drugačni (nižji ali višji) večini. Stanovalci (in upravnik) torej niso tisti, ki bi s pogodbo lahko določili, da nek posel presega upravljanje oz. ga je treba skleniti z večjo od v zakonu predpisane večine, če po zakonu ne gre za tak posel.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00067621
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 3/2. ZVPot člen 22, 22/1, 23, 23/1, 23/2, 24, 24/1, 24/2. OZ člen 86.
pogodba o dolgoročnem posojilu - potrošniška kreditna pogodba - ničnost notarskega zapisa kreditne pogodbe - posojilo v tuji valuti - kreditna pogodba v CHF - švicarski franki (CHF) - valutna klavzula v CHF - pojasnilna dolžnost banke - obseg pojasnilne dolžnosti - ugovor nepoštenih pogodbenih pogojev - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - informacijska dolžnost banke - sodna praksa Vrhovnega sodišča
Sodišče prve stopnje ni ravnalo pravilno, ko je ocenilo, da je presoja (ne)poštenosti spornega pogodbenega pogoja povsem neodvisna od vprašanja, ali je bila pojasnilna dolžnost opravljena pravilno ali ne.
Pri testu nepoštenosti se ne preveri samo vsebina pogodbenega pogoja (poštenost po vsebini), temveč tudi, kako je pogoj predstavljen (poštenost v preglednosti oziroma postopkovna poštenost) - potrošniku mora biti pregledno pojasnjeno, kakšno breme oziroma potencialno neugodnost pogodbeni pogoj vzpostavlja zanj.
Za pravilno presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka bi moralo sodišče prve stopnje najprej opraviti oceno izvedenih dokazov, s katerimi sta pravdni stranki dokazovali, kako je bila v konkretnem primeru (ne)ustrezno opravljena pojasnilna dolžnost, šele potem pa bi lahko, ob upoštevanju tako ugotovljenih dejstev, presojalo, ali obstaja kateri od splošnih tipov nepoštenih pogodbenih pogojev iz prvega odstavka 24. člena ZVPot.
Strukturna, funkcionalna in zgodovinska povezanost stavbnih zemljišč z ostalimi kmetijskimi zemljišči narekuje pri prodaji njihovo obravnavo kot zaključeno celoto. To hkrati pomeni, da drugi toženki o namenu prodaje parcel (niti stavbnih) ni bilo treba še posebej osebno obveščati pravne prednice tožnikov. Zadoščala je javna objava prodajne ponudbe po ZKZ.
Zahtevka glede ničnosti prodajne pogodbe tožnika nista postavila, zato je odveč razpravljanje o moralnosti in nedopustnosti te pogodbe. Tudi tu pa bi se takoj postavilo vprašanje pravnega interesa, ko tožnika nista bila uspešna glede zahtevka na sklenitev pogodbe z njima.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00069079
OZ člen 179, 179/1, 699. ZPPCP-1 člen 4, 4/2, 10, 10/1, 11, 12.
prevozna pogodba - taksi prevoznik - poškodba potnika - deliktna odškodninska odgovornost - poslovna odškodninska obveznost - prevoz potnika in prtljage - dokazovanje obstoja škode - trditveno in dokazno breme glede nastanka škode in vzročne zveze - neudeležba na naroku - selitev v tujino
Po presoji pritožbenega sodišča iz okoliščin izhaja (konkludenten) sporazum strank o bistvenih sestavinah prevozne pogodbe, tj. predmetu prevoza (potnica, skupaj s prtljago), prevozni poti (bila vsaj določljiva) in odplačnem namenu (razviden že po tem, da je tožnica naročila taksi prevoz, torej prevoz, ki se opravlja kot dejavnost, za ustvarjanje dobička). Skladno s splošnimi pravili o sklepanju pogodb navedeno zadošča za sklep, da je bila med tožnico in taksistom sklenjena prevozna pogodba. In ključno je, da je zatrjevani škodni dogodek z njo v neposredni časovni in vsebinski zvezi. Iz tega sledi, da bi bilo zahtevek pravilno (primarno) presojati skozi prizmo poslovne odškodninske odgovornosti. Uporaba teh, specialnih pravil izključuje uporabo določb neposlovne odškodninske odgovornosti, na katere se je sicer oprlo prvostopenjsko sodišče.
Prevoznik je objektivno odgovoren tudi za poškodbo potnika, ki nastane med njegovim izstopanjem iz vozila (12. člen v zvezi z 11. in 10. členom ZPPCP-1). V fazo izstopanja prav gotovo spada tudi jemanje prtljage.
Tožnica je za dokazovanje obstoja pravnorelevantne škode ponudila le svojo (kratko in skopo) pisno izjavo, fotografijo poškodb in medicinski izvid. Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji prvostopenjskega sodišča, da predloženi dokazi ne dokazujejo že tako razmeroma skopih trditev o obsegu nastale škode. Po izvedenem dokaznem postopku ni jasno, kakšne so bile konkretne okoliščine tožničine poškodbe, nevšečnosti, ki so tožnici nastale, kakšna je bila stopnja njenih bolečin, trajanje in kako se je škoda odražala v njenem trpljenju. Ni torej mogoče ugotoviti, ali je sploh šlo za takšen poseg v tožničino osebno sfero, ki presega običajno mero nevšečnosti in upravičuje denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo (prvi odstavek 179. člena OZ).
podjemna pogodba (pogodba o delu) - pobotni ugovor - skrite napake - odgovornost za stvarne napake - odgovornost podjemnika za napake - predpostavke odgovornosti - pregled izvršenega dela in obvestitev podjemnika - pravočasno grajanje napak - jamčevalni zahtevki pri pogodbi o delu - sum storitve kaznivega dejanja - identično dejansko stanje - predhodno vprašanje
Šele če so izpolnjene vse predpostavke odgovornosti za stvarne napake, med katere sodi tudi pravočasno obvestilo o napaki, pridobi naročnik jamčevalne zahtevke in pravico zahtevati povrnitev druge škode, ki mu je nastala zaradi napake.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00067133
OZ člen 168, 168/1, 168/1-2, 168/2, 458, 458/1, 458/2, 459, 478, 480, 480/1.
jamčevanje prodajalca za stvarne napake stvari - nakup poslovnega deleža - jamčevalni zahtevek - posredna (refleksna) škoda - izvedba del brez predhodne pridobitve okoljevarstvenega dovoljenja - pretrganje vzročne zveze - bazen - škoda zaradi zaupanja - prekluzivni rok za grajanje napak - izguba pravic kupca - prevara prodajalca - zamakanje - sorazmerno znižanje kupnine - kondikcijski zahtevek - nesklepčna tožba - sprememba vrednosti spornega predmeta med postopkom - stroški postopka
Čeprav ni bilo ovir za to (tožnica ni trdila, da čistilna naprava ni izpolnjevala pogojev za pridobitev dovoljenja), tožnica ni pridobila ustreznega okoljevarstvenega dovoljenja. Ker se na pozive upravnega organa za dopolnitev zahteve za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja ni odzvala, njeni zahtevi ni bilo ugodeno. Res je, da do škode ne bi prišlo, če bi komunalna čistilna naprava ob primopredaji imela okoljevarstveno dovoljenje, vendar je pravno pomembno tudi dejstvo, da bi tožnica lahko preprečila nastanek škode. Vzročna zveza med ravnanjem tožencev in nastalo posredno škodo je bila pretrgana z neskrbnim ravnanjem tožnice, zato je posredna škoda njeno stroškovno breme.
Za uveljavljanje odškodninskega zahtevka za škodo zaradi zaupanja morajo biti izpolnjene enake predpostavke kot za prodajalčevo odgovornost za stvarne napake (drugi odstavek 468. člena OZ), med drugim sodna uveljavitev zahtevka v enoletnem prekluzivnem roku.
Tožba je v delu, v katerem tožnica zahteva znižanje kupnine v višini stroškov, potrebnih za opravo stvarne napake – zamakanja v kleti, nesklepčna. Toženca sta v več pripravljalnih vlogah nasprotovala stališču tožnice, da je upravičena do vrnitve kupnine v višini stroškov sanacije. Pravilno sta opozarjala, da strošek sanacije ni enak manjvrednosti celotnega predmeta pogodbe in da tožnica ni podala trditev v smeri, zakaj in za koliko naj bi bil kupljeni poslovni delež (z vsemi nepremičninami, premičninami in drugim premoženjem, ki ga tožnica niti ne navaja) zaradi njunih kršitev manj vreden. Tožnica se na njune trditve ni ustrezno odzvala. Znižanje kupnine za vsoto stroškov, potrebnih za odpravo stvarnih napak, izključujeta tako jezikovna razlaga zakona, kot tudi teleološka razlaga zakona.
JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00067184
OZ člen 193, 299, 299/2. Uredba (EU) št. 1298/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 glede dodelitve finančnih sredstev za določene države članice iz Evropskega socialnega sklada člen 98, 98/2, 101.
finančni popravek - sofinanciranje iz sredstev evropske kohezijske politike - kršitev pravil javnega naročanja - Evropska komisija - višina tožbenega zahtevka - temelj tožbenega zahtevka - regresna pravica - zakonske zamudne obresti - dajatveni zahtevek - višina finančnega popravka - smernice COCOF - načelo sorazmernosti - resna kršitev pravil Unije - trditveno in dokazno breme - pravnomočnost vmesne sodbe - zastaranje - pravila vračanja - obseg vrnitve neupravičeno pridobljenega - pobotni ugovor - ugovor zastaranja - zamuda dolžnika
Kot je Vrhovno sodišče v tej zadevi že pojasnilo, ni podlage, da bi lahko država članica od upravičenca v smislu regresa, torej avtomatično in ne glede na okoliščine posameznih primerov, zahtevala vračilo zneska finančnega popravka, ki ga je državi članici v skladu s svojimi smernicami predlagala EK, zgolj zato, ker je tak popravek predlagala EK. V 101. členu Uredba (ES) št. 1083/2006 izrecno določa, da finančni popravek EK ne posega v obveznost države članice, da izterjuje sredstva po drugem odstavku 98. člena Uredbe. Že zaradi navedenega je tako napačna obrazložitev sodišča prve stopnje, da je zahtevek utemeljen zgolj v delu, ki ga je zahtevala EK. Gre namreč za dva ločena postopka, za katera veljajo različna pravila, v postopku pred EK pa upravičenec niti ni stranka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00066767
ZVPot člen 37, 37a, 37c, 38. ZPP člen 234, 337, 337/1. OZ člen 6, 468, 468/1, 470, 470/1.
jamčevalni zahtevek - razveza pogodbe (odstop od pogodbe) - vrnitev kupnine - stvarna napaka - dogovorjene lastnosti stvari - barva stvari - opustitev pojasnilne dolžnosti - odprava stvarne napake - zamenjava stvari - ponudba - prodajno naročilo - dobava blaga - pravice potrošnika - reklamacija potrošnika - notifikacija stvarnih napak - primeren rok za izpolnitev - izvedensko mnenje - izven pravde pridobljeno izvedensko mnenje - nedopustne pritožbene novote - načelo ekvivalentnosti
Čeprav ZVPot dopušča potrošniku alternativno možnost izbire med več jamčevalnimi zahtevki, teorija in sodna praksa zavzemata stališče, da gre pri razvezi oz. odstopu od pogodbe z vrnitvijo plačane kupnine za sekundarno možnost, če zahtevana odprava napake oziroma zamenjava blaga ni mogoča/ustrezna ali ni izpolnjena v primernem roku.
Kadar se stranki dogovorita za določene lastnosti stvari, pa jih stvar nima, gre za stvarno napako, ne glede na to, ali je stvar sicer uporabna. V konkretnem primeru je šlo za stvarno napako, ker kuhinja ni imela takšnih lastnosti, kot je bilo med strankama izrecno dogovorjeno.