pes - domača žival - prodajna pogodba - pridobitev lastninske pravice - vračilo stvari - vsebina pogodbe - razlaga pogodbe - skupen namen pogodbenikov - oskrba živali - vestna in skrbna presoja dokazov - zavrnitev dokaznih predlogov - ekonomičnost postopka
Kljub načelu pogodbene svobode bi bil prehud poseg v pridobljeno lastninsko pravico kupca na psu, če bi imela ves čas prodajalka oz. vzrediteljica na njem nekakšen pridržek. In to po presoji sodišča ravno iz razloga, ki ga poudarja pritožnica sama, da je namreč pes živo, čuteče bitje, za katerega je splošno znano, da se na svojega lastnika navadi in naveže.
Glavni dolžnik in porok nimata ugovorov, ki utemeljujejo izpodbojnost posla. Že beseda pove, da je zaradi tega posel samo izpodbojen in da ga je šele treba izpodbiti (z ustrezno tožbo v ustreznem postopku), sicer pa, dokler ni izpodbit, posel velja.
OZ člen 15, 50, 86, 569. ZN člen 43. ZPP člen 8, 213, 224.
primarni in podredni tožbeni zahtevek - navidezna pogodba (simulirana pogodba) - nična pogodba - posojilna pogodba - poroštvena pogodba - izvedba dokazov - oblika pogodbe - prosto urejanje obligacijskih razmerij - soglasje volj - pogodba v notarskem zapisu - dokaz resničnosti - izpodbijanje domneve o resničnosti vsebine javne listine - trditveno in dokazno breme - grožnja - oblikovanje poslovne volje - svobodna volja pri sklepanju pogodbe - pravne posledice
Sodišču ni potrebno izvesti vseh predlaganih dokazov, temveč le tiste, ki so glede materialnopravnega stališča sodišča potrebni ter primerni za ugotovitev odločilnih dejstev (213. člen ZPP).
Za sklenitev posojilne pogodbe zakon ne predpisuje posebne oblike, tožnik pa tudi ni zatrjeval, da je bilo med pogodbenimi strankami dogovorjeno, da bo posebna oblika pogoj za njeno veljavnost, zato posebna oblika za veljavnost posojilne pogodbe ni bila potrebna, iz česar sledi, da tudi, če bi prvi toženec naknadno podpisal posojilno pogodbo, to na samo veljavnost posojilne pogodbe ne bi imelo nobenega vpliva. Dejstvo, da je bila pogodba podpisana s strani vseh pogodbenikov zadostuje za njeno sklenitev.
Pogodba je rezultat dogovarjanja strank. Pogodba je sklenjena, ko je doseženo soglasje volj.
Notarski zapis popsojilne pogodbe dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. V skladu z 224. členom ZPP pa je notarsko listino moč izpodbiti.
Tisti, ki navideznost pogodbe uveljavlja, nosi trditveno in dokazno breme, da sta obe pogodbeni stranki želeli nekaj drugega in ne tistega, kar sta zapisali v pogodbo.
OZ člen 50, 86, 87, 92, 557, 558, 559, 560, 561, 562, 563. ZZK-1 člen 243. ZD člen 220. ZN člen 51, 53.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - navideznost pogodbe - izbrisna tožba
Praviloma z izbrisno tožbo, s katero je svoje pravno varstvo v tem postopku zahtevala tožnica, res ni moč uveljavljati neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice, ki je bila dosežena in izvedena v zemljiški knjigi na podlagi pravnomočne sodne odločbe (sklep o dedovanju v konkretnem primeru), če ta ni razveljavljena ali spremenjena. Vendar je to mogoče, če tožnica, kot v konkretnem primeru, ni imela možnosti sodelovati v postopku, v katerem je bila izdana kasneje pravnomočna odločba, ki tožnice tudi ne veže (člen 220 Zakona o dedovanju). Izbrisna tožba v obravnavanem primeru nudi pravno varstvo nevknjiženemu imetniku pravice, na način, ki ga določa člen 243/1 Zakona o zemljiški knjigi v prvi točki, in sicer, da sodišče ugotovi neveljavnost takšne vknjižbe in odloči, da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisov (z izbrisom lastninske pravice, vknjižene v korist pridobitelja - toženke, in nato znova z vpisom lastninske pravice v korist prejšnjega imetnika).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00068980
ZPP člen 8.
tožba za ugotovitev lastninske pravice - posebno premoženje izvenzakonskih partnerjev (posebno premoženje zunajzakonskih partnerjev) - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zunajzakonskega partnerja - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca - dokazna vrednost priče - neverodostojnost priče - pristranskost priče - obstoj terjatve - dokazovanje plačila - lastninska pravica na premičnini (osebni avtomobil)
Res sorodstveno razmerje s pravdno stranko nujno ne vodi k izničenju dokazne vrednosti izpovedbe takšne priče, vendar pa je dejstvo, da je takšna priča zainteresirana na izidu pravde. Sodišče prve stopnje je v konkretnem primeru utemeljeno odklonilo vero izpovedi priče A. A. ter pri tem pravilno opozorilo na nelogičnosti v njegovi izpovedi.
OZ člen 39, 40, 533, 557. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - navidezni pravni posel (simuliran pravni posel) - darilna pogodba - podlaga pravnega posla (kavza, causa) - zaupnost razmerja med pogodbenikoma - aleatornost pogodbe - izpolnjevanje preživljalčevih obveznosti - nedopusten nagib - očitno nesorazmerje vzajemnih dajatev - načelo enake vrednosti dajatev - popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje - obrazložitev razlogov za zavrnitev dokaznega predloga - opredelitev do odločilnih dejstev
Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je toženkina družina nudila kontinuirano pomoč staršema pravdnih strank pri raznovrstnih opravilih na njunem domu pred smrtjo očeta in materi po smrti očeta, da družina tožnice oziroma tožnica ni sodelovala pri tej pomoči, da je sin toženke v času srednješolskega šolanja živel pri starših pravdnih strank, zato je obstajala med njimi tesna medsebojna povezanost - vsa ta dejstva potrjujejo zaupnost razmerja in da sta preživljanca želela prav pomoč toženke in njene družine.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VSL00074345
ZOA člen 12, 12/2, 12/2-1. OZ člen 38, 38/1, 86, 86/1, 88, 88/1. URS člen 155.
osebna asistenca - urna postavka za opravljeno delo - določenost ali določljivost predmeta pogodbe - določitev cene pogodbenih del - stroški storitev - nasprotovanje prisilnim predpisom - ničnost pogodbenega določila, ki nasprotuje kogentnemu predpisu - samostojni podjetnik - nepridobitna dejavnost - javni interes - prepoved povratne veljave pravnih aktov
Pogodbeno določilo, da se izvajalcem osebne asistence, ki po Zakonu o osebni asistenci niso obvezni zaposlovati strokovnega vodje za izvajanje osebne asistence, ne prizna stroškov strokovnega vodenja in usklajevanja osebne asistence, je v nasprotju s prisilnimi predpisi in torej nično.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSM00070870
OZ člen 22, 26, 26/3, 27, 52.
ponudba - oblika ponudbe - do kdaj veže ponudba - sprejem ponudbe - primeren rok - nadomeščanje trditvene podlage z izvajanjem dokazov - pomanjkljiva trditvena podlaga
Ponudba, dana odsotni osebi, v kateri rok za sprejem ni določen, veže ponudnika toliko časa, kolikor je običajno potrebno, da ponudba prispe do te osebe, da jo ta prouči ter o njej odloči in da odgovor o sprejemu ponudbe (tretji odstavek 26. člena OZ). Veže ponudba ponudnika toliko časa, kolikor je običajno potrebno, da ponudba prispe do te osebe, da jo ta prouči ter o njej odloči in da poda odgovor o sprejemu ponudbe. To pa pomeni, da bi tožnik moral pisno sprejeti ponudbo v primernem roku (npr. 1 mesecu, eventualno zaradi odsotnosti 2 mesecih), ne pa po skoraj dveh letih. Ponudba po preteku primernega roka iz tretjega odstavka 26. člena OZ ne veže več oziroma je ni mogoče več sprejeti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00070304
OZ člen 574. ZPP člen 286b.
skupno premoženje - določitev deležev na skupnem premoženju - poslovni delež kot skupno premoženje - obstoj življenjske skupnosti zakoncev - skupno prebivališče - premoženje pridobljeno s posojili - posojilna pogodba - rok za vračilo posojila - celovita dokazna ocena - zapuščinski postopek - uveljavljanje bistvene kršitve določb pravdnega postopka
Sporna parcela predstavlja posebno premoženje prve toženke. Ni vzbujen dvom o verodostojnosti izpovedbe očeta prve toženke, da je bil denar namenjen za nakup parcele v izključni toženkini lasti.
Očitek bistvene kršitve določb postopka, ker pritožniku ni bila dana možnost podati zaključno besedo, ni upošteven. Pritožnik je ni uveljavljal pred sodiščem prve stopnje in ne gre za bistveno kršitev določb postopka, na katero pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.
najemna pogodba - najemna pogodba za določen čas - trajno dolžniško upniško razmerje - odpovedni rok - odpoved najemne pogodbe
Ne gre spregledati, da OZ v 616. členu le v zvezi s prenehanjem najemne pogodbe, katere trajanje ni določeno ali določljivo, določa, da taka pogodba preneha z odpovedjo, ki jo vsaka stranka lahko da drugi, spoštujoč odpovedni rok. Kljub temu, da zakon ne predvideva možnosti odpovedi kot načina prenehanja trajnega upniško-dolžniškega razmerja pri pogodbah, pri katerih je čas trajanja določen, pa ni v nasprotju s prisilnimi predpisi in zato tudi ne izven avtonomije pogodbenih strank, da tudi v primeru razmerij, v katerih je čas trajanja določen, ena drugi omogočita prenehanje pogodbenega razmerja še pred potekom časa, za katerega je bilo pogodbeno razmerje sklenjeno, tudi z odpovedjo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00070271
ZPP člen 8, 155, 155/1, 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-15, 350, 350/2. OZ člen 4, 5, 15, 28, 28/1, 243, 243/4, 243/5, 289, 299, 299/2, 336, 336/1, 349, 349/1, 442, 442/2, 642, 642/2. Zakon o zastaranju terjatev (1953) člen 2, 2/1. ZDDV-1 člen 63, 63/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2.
načelo enakopravnosti udeležencev v obligacijskem razmerju - načelo vestnosti in poštenja - projektiranje - obveznost naročnika - določitev plačila in izplačilo - kupnina - pravica do izjave - kdaj je pogodba sklenjena - sprejem ponudbe - čas izpolnitve - čas izpolnitve, če rok ni določen - podjemna pogodba (pogodba o delu) - terjatve iz gospodarskih pogodb - zamuda dolžnika - zastaranje - kdaj pride dolžnik v zamudo - kdaj začne zastaranje teči - ugovor zastaranja - zastaralni rok za terjatve iz gospodarskih pogodb - dokazi in izvajanje dokazov - dokazna ocena - nasprotje med razlogi o vsebini listin in vsebino listine - zastaranje terjatve - dan, ko ima upnik pravico zahtevati izpolnitev obveznosti - seznanitev s podatki - odbitek DDV - obseg pravice do odbitka ddv - obseg in višina škode
Sodišče lahko ohranja zvestobo 8. členu ZPP, tudi kadar pri utemeljevanju svoje dokazne ocene o obstoju nekega dejstva čisto vseh dokazov, ki jih je v zvezi s tem dejstvom izvedlo, v obrazložitvi sodbe izrecno ne analizira ali sploh omeni. To namreč še ne pomeni, da jih ni upoštevalo. Ali je ravnalo pravilno, bo odvisno od vsebine in kakovosti dokazov, ki jih je imelo pred seboj, in od okoliščin zadeve.
Ne bi bilo prav, da bi v vseh primerih zastaranje steklo natanko prvi dan po dnevu, ko je upnik smel terjati izpolnitev. Včasih namreč upnik potrebuje določen čas, da zbere elemente, od katerih je odvisno, natanko kaj ali koliko sme terjati od dolžnika.
V primerih, v katerih je zanesljivo, da stranka, ki je zavezanka za plačilo DDV in ki sme DDV, ki ga je plačala ali morala plačati svojemu pooblaščencu, ki je ravno tako zavezanec za ta davek, upoštevati kot odbitno postavko (kot "vstopni DDV") pri obračunu svoje davčne obveznosti, tega ni upravičena prejeti še od nasprotne stranke. Ker si sme DDV odbiti, to v smislu prvega odstavka 155. člena ZPP ni potreben strošek, ki bi ga morala nositi njena pravdna nasprotnica.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00068647
ZPP člen 452, 452/4, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - zavarovalna pogodba - sklenitev zavarovalne pogodbe - seznanitev s splošnimi pogoji - neplačilo premije - neizvedba predlaganih dokazov - odločanje na podlagi listinskih dokazov - prepozno vložena vloga - iztek roka za odgovor na pripravljalno vlogo - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - nedovoljen pritožbeni razlog - izračun dolga - dejansko stanje - nedopustno izpodbijanje dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti - vezanost na dejansko stanje ugotovljeno pred sodiščem prve stopnje
Sodišče je ravnalo pravilno, ko je odločilo brez razpisa naroka ter navedb v toženčevi pripravljalni vlogi ni upoštevalo, saj je bila vloga vložena po izteku roka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00070490
OZ člen 50, 50/1, 50/2, 512, 512/1. SPZ člen 66, 66/3.
kršitev predkupne pravice solastnika - kršitev zakonite predkupne pravice - zakonita predkupna pravica solastnika - navidezna darilna pogodba - dajatveni zahtevek na sklenitev prodajne pogodbe - razveljavitev prodajne pogodbe za nepremičnino
Prvo sodišče je vprašanje dobrovernosti drugega toženca prepričljivo pojasnilo. S tožnico sta soseda, zato bi lahko kot skrben kupec brez težav preveril vse okoliščine v zvezi z uveljavljanjem predkupne pravice.
posojilna pogodba - obstoj posojilnega razmerja - nastanek obligacijskega razmerja - zakoniti zastopnik družbe - razpolaganje s sredstvi - višina posojila - nekonkretizirane pritožbene navedbe
Čim je obstoj posojilne pogodbe dokazan, je nepomembno, za kaj je toženec izposojeni denar pravzaprav porabil in se je sodišče prve stopnje s tem ukvarjalo po nepotrebnem. Zato so tudi vsi pritožbeni očitki v tej smeri nerelevantni. Namen porabe denarja bi bil pomemben v primeru, če bi bil ta porabljen brez podlage. V tem primeru bi se namreč ugotavljalo, ali je bil tožnik neupravičeno obogaten (190. člen OZ). V primeru, ko je podlaga za prenos denarja pogodba, pa so vsa vprašanja nepogodbene obligacije logično in po naravi stvari izključena.
Tožnica uveljavlja plačilo zavarovalnine za primer operacije karpalnega kanala v višini 5.000,00 EUR. Že iz naslova police sledi, da zavarovanje ne krije vseh bolezenskih stanj, niti operacij, ampak le operacije zaradi težjih bolezni. Če tožnica niti police ni prebrala, ampak jo je samo preletela, kot je izpovedala, mora posledice svojega malomarnega ravnanja nositi sama.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00077408
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2, 7/1. ZVPot člen 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-2, 24/1-3, 24/1-4.
Ker je jasnost (transparentnost) pogodbenega pogoja avtonomni pravni pojem prava EU, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo razlago Sodišča EU, da ne zadošča le formalna oziroma slovnična jasnost besedila, ampak mora banka podati ustrezna pojasnila in informacije, da bo lahko razumno pozoren in preudaren potrošnik ne le seznanjen z možnostjo zvišanja ali znižanja vrednosti tuje valute, v kateri je bil sklenjen kredit, temveč tudi zmožen oceniti potencialno znatne ekonomske posledice takega pogoja za njegove finančne obveznosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KONCESIJE - POGODBENO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00069290
ZPP člen 213, 213/1. ZZDej člen 3, 8, 44f, 44f/3. ZZDej-K člen 40. OZ člen 13, 162.
podelitev koncesij - pogodba o koncesiji - plačilo za opravljene storitve - kontrahirna dolžnost - kršitev kontrahirne dolžnosti - pogoj za sklenitev pogodbe - škoda - kršitev pravice do izjave
Tožena stranka bi morala v skladu z določilom tretjega odstavka 44.f člena ZZDej s tožečo stranko razmerje pogodbeno urediti v roku enega meseca od podpisa Pogodbe o koncesiji. Ker tega ni storila, je kršila svojo kontrahirno dolžnost.
Ker je tožena stranka neutemeljeno pogojevala sklenitev pogodbe, na podlagi katere bi s tožečo stranko uredila izvajanje storitev, nadzor in plačilo za opravljene storitve, in je sklenitev pogodbe sama (neutemeljeno) odklanjala, ne more uspeti s svojim stališčem, da tožeča stranka ni upravičena do plačila za nesporno opravljene storitve, ker v spornem obdobju ni imela sklenjene pogodbe z njo.
Dokazi se izvedejo le za ugotavljanje pravno odločilnih dejstev - pravno odločilnega dejanskega stanja. Stranka, ki predlaga izvedbo kakšnega dokaza za potrditev svojih trditev, mora dokazni predlog ustrezno substancirati. Substanciranje dokaznega predloga pomeni dolžnost predlagatelja navesti, katera dejstva naj se dokažejo s ponujenimi dokazi in zakaj so ponujeni dokazi primerni za dokazovanje spornega dejstva.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00068768
ZFPPIPP člen 14, 14/2-3. OZ člen 101, 101/1. Zakon o obveznim odnosima (Zakon o obligacijskih razmerjih, Hrvaška) (2005) člen 358. ZMZPP člen 18, 18/1, 18/3. Odvetniška tarifa (2015) člen 19, 19/2. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 43.
postopek osebnega stečaja - zavrnitev predloga za začetek stečajnega postopka - insolventnost dolžnika - trajnejša nelikvidnost - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - vsebina pogodbe - dokazna vrednost - pravilo sočasne izpolnitve - uporaba tujega (hrvaškega) prava - stroški postopka - sestanek s stranko - stališče Odvetniške zbornice - kilometrina - izbira odvetnika v drugem kraju - parkirnina
Ker na podlagi navedb upnika in dolžnika ter izvedenih dokazov sodišče ni moglo sklepati, da je argumentov v prid verjetnosti obstoja predlagateljeve terjatve več kot argumentov o nasprotnem, je zaključilo, da predlagatelj svojih terjatev do dolžnika ni verjetno izkazal. Posledično pa, ker je predlagatelj gradil obstoj dolžnikove insolventnosti na domnevi njegove trajnejše nelikvidnosti po prvi alineji 3. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP, ki se navezuje na višino dolžnikove obveznosti v razmerju do njegovih prejemkov, tudi ni izkazal insolventnosti dolžnika.
Pritožnik očitek prvostopenjskega sodišča, da ni izkazal izročitve plovila dolžniku v posest, graja s trditvijo, da izročitev plovila dolžniku v posest izhaja iz prodajne pogodbe, v kateri je sam dolžnik v prodajni pogodbi zapisal, da je nastopil posest na plovilu.
V situaciji, ko se stranki predhodnega postopka (predlagatelj in dolžnik) sklicujeta vsaka na tisti zapis v pogodbi, ki ji v predmetnem postopku koristi (predlagatelj na določilo o izročitvi plovila, dolžnik pa na določilo o plačilu kupnine) in oporekata resničnosti zapisov v tistem delu, v katerem jima ne ustreza (predlagatelj o plačilu kupnine, dolžnik pa o izročitvi plovila), je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo, da ugotavljanje relevantnega dejanskega stanja v obravnavanem primeru terja izvedbo zelo obsežnega dokaznega postopka in da v tej fazi postopka argumenti predlagatelja v prid verjetnemu obstoju njegove terjatve ne prevladujejo nad argumenti dolžnika, da predlagateljevi terjatvi ne obstajata.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSC00068696
ZOZP člen 7, 7/2, 7/3, 7/3-4, 7/6. OZ člen 154, 154/2.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) - kršitev zavarovalne pogodbe - izguba zavarovalnih pravic - domneva vzročne zveze med alkoholiziranostjo in škodo - vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo
Zaradi kršitve zavarovalne pogodbe je toženec izgubil svoje zavarovalne pravice, zato gre pri vprašanju, ali lahko ohrani svoje zavarovalne pravice, torej pri izpodbijanju domneve med alkoholiziranostjo in nastalo škodo, izključno za vprašanje, ali je škoda posledica zunanjega, od zavarovanca neodvisnega vzroka (npr. ravnanje drugega, okvare vozila ipd.). Sodna praksa se je že večkrat izrekla, da tako vzpostavljene domneve zavarovanec (toženec) ne more izpodbiti s primerjavo, ali je v okoliščinah konkretnega primera ravnal enako kot (nealkoholizirani) povprečni voznik ali celo s sklicevanjem na nepravilno ravnanje drugega udeleženca.