OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00083381
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. ZVPot člen 22, 22/4, 23, 24. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/1.
kreditna pogodba v CHF - ničnost kreditne pogodbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - trditveno in dokazno breme - dokazovanje s stopnjo verjetnosti - pojasnilna dolžnost banke - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe - verjeten obstoj terjatve - zastaranje - vrnitveni zahtevek
Od povprečnega potrošnika, ki je razumno pozoren in preudaren, ne bi bilo mogoče zahtevati, da se na lastno pobudo redno seznanja z odločitvami nacionalnega vrhovnega sodišča v zvezi s standardiziranimi pogoji v pogodbah iste vrste, kot so pogodbe, ki jih je lahko sklenil s prodajalci ali ponudniki, poleg tega pa tudi, da na podlagi sodbe nacionalnega vrhovnega sodišča ugotovi, ali je pogoj, kot je tisti, ki je vključen v določeno pogodbo, nepošten (52. točka C-561/21). Če to velja za sodno prakso, še toliko bolj velja za medijske objave - zgolj na podlagi medijske objave je nemogoče narediti utemeljen sklep, da je konkretna kreditna pogodba nična.
Upoštevaje gornje stališče je torej začetek teka zastaralnega roka trenutek pravnomočnosti odločbe, s katero je bila ugotovljena nepoštenost pogodbenega pogoja (v obravnavani zadevi ta pogoj še ni izpolnjen), ima pa tožena stranka možnost dokazati, da sta tožnika za dejstvo nepoštenosti pogoja vedela že prej. Tega pa v predmetni zadevi tožena stranka (še) ni uspela dokazati.
neupravičena obogatitev - nadomestilo za uporabo stvari - upravljavec proge - jahališče na hipodromu - izvedba projekta - izdelava betonskih elementov - pogodbena obveznost - korist - konkretno in realno prikrajšanje - sodba presenečenja - pravni temelj terjatve
Subjektivno presenečenje in razočaranje stranke nad odločitvijo sodišča še ne utemeljujeta očitka o sodbi presenečenja. Smisel prepovedi sodbe presenečenja je v tem, da stranka ne pride v položaj, ko bi zaradi tega, ker je sodišče svojo odločitev oprlo na pravno podlago, na katero ob zadostni skrbnosti ni mogla računati, izgubila možnost navajati dejstva, ki so glede na tako, presenetljivo pravno podlago bistvenega pomena.
Zmotno je stališče pritožnika, da bi moralo biti sodišče prve stopnje usmerjeno v razreševanje vprašanja, kako in s čim tožena stranka ni (neupravičeno) obogatena. Izhodišče je namreč nasprotno. Za uspeh zahtevka na podlagi pravil o neupravičeni pridobitvi bi moralo biti izkazano, da je tožena stranka bila obogatena.
odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja - neprofitno stanovanje - primernost stanovanja - nevarnost za zdravje - astma - redno vzdrževanje - pravica do zasebne lastnine - pomanjkljivosti sodbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Nadalje pa je pomembno, kar je že bilo poudarjeno v sodni praksi, da samo dejstvo, da ima toženec primerno stanovanje, še ne pomeni, da se mora vanj preseliti. V takem primeru se le ugotovi, da ta možnost obstaja in da je stanovanje primerno. Ali se bo toženec tja preselil, pa je njegova stvar. Drugo primerno stanovanje je namreč lahko vir sredstev, s katerimi si najemnik kupi drugo stanovanje kje drugje, prav tako lahko stanovanje npr. oddaja in s tako pridobljenimi sredstvi plačuje profitno najemnino za drugo stanovanje.
plačilo odškodnine - pravno priznana škoda - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - prometna nesreča
Vrhovno sodišče RS je že večkrat pojasnilo, da je (tudi takrat, ko je predmet odločanja le odmera odškodnine za posamezno obliko škode) pri presoji pravilne uporabe načela pravične denarne odškodnine pomembna primerjava odmerjenih enotnih odškodnin za vse oblike nepremoženjske škode, ter da izolirana primerjava odškodnine za posamezno obliko škode in primerjava deležev med njimi v okviru enotne odškodnine ni ustrezna. Medsebojna primerjava enotnih odškodnin je nujen pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanje odškodnin zanje v ustreznih razmerjih. Le na takšen način je mogoče preizkusiti pravilnost uporabe načela objektivne pogojenosti odškodnine in opraviti razmejitev med običajnimi, težjimi in katastrofalnimi škodami. Glede na navedeno je torej pravilen pristop pri odmeri odškodnine in objektivizaciji le-te, da se primerja odmerjeno odškodnino kot celoto in ne po posameznih postavkah.
podjemna pogodba - oprava dogovorjenega dela - dodatna dela - nujna nepredvidena dela - pojasnilna dolžnost - nadaljevanje del - vremenske razmere
Opravljena dela ne predstavljajo nujnih nepredvidenih del, ki bi jih izvajalec lahko izvedel brez poprejšnjega soglasja naročnika (653. člen OZ). Tožeča stranka hkrati z opredelitvijo del za nujna zatrjuje (vendar ne dokaže), da se je toženka z njimi in njihovim plačilom strinjala. Nujnost del torej že po navedbah nje same ni bila takšna, da si ne bi mogla predhodno priskrbeti soglasja toženke za njihovo izvedbo ali pa izvedbo del prepustiti njej.
pravnomočnost odločitve - sklep o začetku postopka osebnega stečaja - sklep o prodaji - zavrženje pritožbe - pravočasnost pritožbe - pritožba zoper pravnomočen sklep
Nobenega od vprašanj, ki jih s pritožbo dolžnik ponovno načenja (in pomenijo nestrinjanje s pravnomočnimi odločitvami sodišča) v tem pritožbenem postopku ni mogoče reševati. V tem pritožbenem postopku ni mogoče (ponovno) presojati dolžnikovih navedb v zvezi s predlogom za začetek postopka osebnega stečaja.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - vračunanje daril v dedni delež - volja zapustnika - dokazno breme - pravno vprašanje - pomanjkanje pravnega interesa
Pritožnica se neutemeljeno zavzema za prevalitev dokaznega bremena glede vsebine zapustničine volje na sodedinjo, ki je zahtevala vračunanje daril. Ne le zato, ker je zapustnikovo voljo, da se darilo ne vračuna v dedni delež, dolžan dokazati dedič, ki takšno voljo zatrjuje, temveč predvsem zato, ker pride do vračunanja po samem zakonu, zato dedič, ki uveljavlja vračunanje, nima pravnega interesa za tožbo.
dedovanje države - kaducitetna pravica države - zapuščina brez dediča - obseg zapuščine - obstoj zapuščine - motorno vozilo
Obe sporni vozili sta bili v času zapustničine smrti po podatkih javne evidence (ERISK) še v njeni lasti, kar skladno z 11. točko 3. člena ZMV-1 vzpostavlja domnevo lastništva. RS izpostavlja dvom v obstoj vozil le v času odločanja sodišča, kar je nepomembno. Morebitna odtujitev ali uničenje vozil, do katerih je prišlo po smrti zapustnice, na odločitev o izročitvi zapuščine brez dediča v last pritožnice ne vplivata, še manj to velja za morebitno spremembo lokacije vozil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00082756
ZZK-1 člen 149, 150, 243, 243/3, 243/3-4. URS člen 22. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. ZPP člen 7, 212, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8.
tožba na izselitev in izročitev nepremičnine - predlog za prekinitev postopka - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - ničnost prodajne pogodbe kot predhodno vprašanje - ugotovitev ničnosti kot prehodno vprašanje - ni predhodno vprašanje - obstoj pravnomočne sodbe - vknjižba na podlagi pravnomočne sodbe - zamudna sodba - izpodbijanje materialnopravne neveljavnosti vknjižbe - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - zavrnitev dokaznega predloga nasprotne stranke - nerelevantna dejstva - nedovoljena pritožbena novota
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da bi toženka morala ugovor ničnosti oziroma navideznosti (neobstoj) sklenjene prodajne pogodbe uveljavljati že v predhodnem sodnem postopku, v katerem je bila izdana zamudna sodba. Sodišče je tudi pravilno odločilo, da ni bilo dolžno prekiniti obravnavanega postopka. Sodišče je pravilno obrazložilo, da ugotovitev ničnosti sklenjenih prodajnih pogodb ne predstavlja prehodnega vprašanja v tem postopku, saj rešitev tega pravnega vprašanja ne more spremeniti odločitve sodišča v tem postopku oziroma to vprašanje v konkretnem postopku ni pravno relevantno. Tudi če bi sodišče odločilo, da sta pogodbi nični oziroma ne obstajata, prikrivata pa neke druge pogodbe, takšna ugotovitev ne more biti podlaga za izbris vknjižbe lastninske pravice tožnika, ki temelji na sodni odločbi.
izvršba na nepremičnino - breme takojšnega grajanja procesnih kršitev - ocena vrednosti nepremičnine - prosta presoja
Dolžnik je bil na naroku zastopan po pooblaščencu odvetniku ter izvedencu postavljal vprašanja, na katera je ta podal odgovore, ki jih sodišče prve stopnje med drugim povzema v izpodbijanem sklepu in ki jih dolžnik izpodbija sedaj v obravnavani pritožbi. Izvajanje dokazov je procesno dejanje, napake pri izvajanju dokazov pa predstavljajo procesne kršitve. Takšne kršitve pa je dolžna stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče, torej jo grajati na naroku samem, sicer tega ne more več uveljavljati pred sodiščem druge stopnje.
Zapriseženi sodni cenilec je strokovnjak s svojega področja, vsak sodni cenilec pa pri svojem delu kot splošno znano dejstvo ima tudi nekaj prostega polja ocenjevanja. Ocenjevanje nepremičnin ni in tudi ne more biti povsem natančno matematično opravilo, pri katerem bi morali nujno vsi cenilci po opravljenih cenitvah iste nepremičnine priti do povsem enakih ugotovitev in zaključkov.
postopek proti mladoletnikom - pripravljalni postopek - krajevna pristojnost - stalno prebivališče - kraj storitve kaznivega dejanja
Za postopek proti mladoletniku je praviloma krajevno pristojno sodišče po kraju njegovega stalnega prebivališča. Le izjemoma je možna regresija k splošni določbi prvega odstavka 26. člena ZKP, ki kot krajevno pristojno določa sodišče po kraju izvršenega kaznivega dejanja.
Preizkus po uradni dolžnosti je pokazal, da so utemeljeni zaključki prvostopenjskega sodišča, ko je pritrdilo preiskovalnemu sodniku v zanesljivi ugotovitvi, da A. A. dejansko uživa začasno mednarodno zaščito, ki se izteče šele dne 11. 11. 2029, zaradi česar (ter ob upoštevanju mednarodno pravnega načela nevračanja) pogoji za njegovo izročitev Republiki X niso podani.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00083004
KZ-1 člen 211, 211/1. ZKP člen 193, 193/5, 193b, 442, 442/1.
goljufija - preslepitveni namen - sojenje v nenavzočnosti - formalni pogoji - materialni pogoj - sprememba obtožbe - pravica do obrambe
Formalni pogoj za sojenje v nenavzočnosti, da je bila obdolženka na glavno obravnavo v redu povabljena, je bil izpolnjen s pravilno vročitvijo vabila in okoliščino, da obdolženka izostanka ni ustno opravičila.
Pogoj, da je bila obdolženka že zaslišana, je izpolnjen tudi, če je bila zaslišana na glavni obravnavi pred razveljavitvijo prejšnje sodbe.
Materialni pogoj, da njena navzočnosti ni nujna, je izpostavljen tudi, če je prišlo do dveh sprememb obtožnega predloga, vendar v odolženkino korist z redukcijo obtožbenih očitkov.
spor majhne vrednosti - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - nepotreben dokaz - ugovor zapadlosti terjatve - dogovor o obročnem odplačilu obveznosti - delno poplačilo dolga - vezanost pritožbenega sodišča na dejansko stanje - nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja - nedopusten pritožbeni razlog
Izvedba toženkinega zaslišanja ni bila potrebna, saj glede na njene trditve o zapadlosti terjatve ne bi mogla pripeljati do zavrnitve zahtevka.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-2, 5/1-14, 12, 12/2, 12/3, 34, 34/3. ZPP člen 365, 365-3.
zavrženje predloga za taksno oprostitev - ponovno odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - načelo ne bis in idem - vsebinsko odločanje - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
Drži sicer, da lahko stranka predlog za en postopek (za isto taksno obveznost - npr. za tožbo ali pritožbo) in ob enakih okoliščinah poda le enkrat. Vendar gre v obravnavani zadevi za dve različni taksni obveznosti in s tem za dva različna predloga za taksno oprostitev. Zato je zmotno stališče, da prepoved ne bis in idem velja tudi v tem primeru.
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep sprejelo na podlagi 13. člena ZVEtL-1. Sodišče v postopku določitve pripadajočega zemljišča k stavbi med drugim tudi evidentira spremembe v zemljiškem katastru in katastru stavb, pri čemer za te potrebe pridobi strokovno podlago. Ko to strokovno podlago pridobi, se zainteresirane osebe o njej lahko izjavijo.
Sodišče s tem sklepom presodi zgolj skladnost elaborata s svojimi navodili in stanjem v naravi (vsebinska pravilnost) ter skladnost s tehničnimi pravili (formalna ustreznost). Gre za vmesni ugotovitveni postopek, saj se v njem obravnava izvedba parcelacije za zagotovitev ustrezne podlage za izvedbo vpisa in se presojajo morebitni ugovori udeležencev zoper tako strokovno podlago, medtem ko je upravnemu organu (katastru nepremičnin) pridržan le katastrski vpis. Obliko, vsebino in sestavine elaborata oziroma strokovne podlage pa natančneje določa Pravilnik o vodenju podatkov katastra nepremičnin, ki velja od 4. 4. 2022 (v nadaljevanju Pravilnik), pred tem pa je navedeno urejal Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru.
stvarna pristojnost sodišča splošne pristojnosti - ugovor stvarne pristojnosti - zavrženje ugovora - določitev vrednosti spornega predmeta - opredelitev vrednosti spornega predmeta po začetku obravnavanja glavne stvari - razmejitev pristojnosti med okrajnim in okrožnim sodiščem - sprememba okoliščin med postopkom - načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka - ustalitev pristojnosti (perpetuatio fori) - namen zakonske določbe
V primeru, ko pride po vročitvi tožbe (in odgovoru nanj) do sprememb okoliščin, za kar gre tudi v tem primeru, ko je tožeča stranka natančneje/dodatneje opredelila vrednost spornega predmeta za vsakega od nedenarnih zahtevkov, in bi bile sicer za odločanje o pristojnosti pomembne, se te ne upoštevajo. Ko tožena stranka v odgovoru na tožbo ne ugovarja pristojnosti, nastopi pravilo o ustalitvi pristojnosti (perpetuatio fori), po katerem velja, da ostane sodišče med pravdo pristojno, ne glede na spremembo okoliščin, na katere se ta pristojnost opira. Sodišče, ki je bilo pristojno v času vložitve tožbe, ostane pristojno tudi za nadaljevanje postopka, čeprav so se med postopkom spremenile okoliščine (tretji odstavek 17. člena ZPP). To pravilo, ki velja po noveli ZPP-E tudi v razmerju med okrajnim in okrožnim sodiščem, namreč služi načelu ekonomičnosti in pospešitvi zadeve.
ZD člen 163, 203, 205, 205/4. ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1.
zapuščinski postopek, če ni premoženja ali so samo premičnine - neoprava zapuščinske obravnave - denar, ki naj bi spadal v zapuščino - oprava zapuščinske obravnave - vabilo na narok - oporočni in zakoniti dediči - dedovanje na podlagi oporoke - priglasitev k dedovanju - prekinitev zapuščinskega postopka - sklep o prekinitvi zapuščinskega postopka - reševanje predhodnega vprašanja - obstoj zapuščine - smotrnost prekinitve postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanje - spor glede veljavnosti oporoke - napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - oseba, katere pravica je manj verjetna - trajanje zapuščinskega postopka
S sklepom, da sodišče ne bo opravilo zapuščinske obravnave, zapuščinski postopek ni bil pravnomočno končan.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00083520
ZIZ člen 272.
začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - regulacijska začasna odredba - ugotovitev ničnosti pogodbe - kredit v CHF - sklepčnost trditev - verjetnost terjatve - začasni ukrepi - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - težko nadomestljiva škoda - pojasnilna dolžnost banke - kondikcijski zahtevek - zastaranje - namen zavarovanja z začasno odredbo
Začasna odložitev plačevanja mesečnih obrokov je glede na zavezujoča stališča SEU praviloma potrebna, kadar (i) ima sodišče dovolj indicev o nepoštenosti pogodbenih pogojev in je zato verjetno, da je pogodba nična ali (vsaj) da bo potrošnik upravičen zahtevati vračilo med postopkom zapadlih mesečnih obrokov, in (ii) je le z odložitvijo mogoče doseči polni učinek odločitve o ničnosti nepoštenih pogojev. V jeziku 272. člena ZIZ prvo ustreza pojmu verjetnosti terjatve, drugo pa nevarnosti nastanka težko nadomestljive škode.
Opozorila ne dosežejo visoko postavljenega standarda pojasnilne dolžnosti. Ostajajo namreč na ravni abstraktne omembe možnosti spreminjanja tečaja in njenega bistvenega vpliva na obrok in glavnico. V njih ni sporočila o realni možnosti zelo velike depreciacije domače valute (kot posledice izjemnih dogodkov v dolgoletni odplačilni dobi), ki da lahko konkretno ohromi zmožnost tožnikov plačevati obroke.
Prvostopenjsko sodišče je težko nadomestljivo škodo tožnikov oprlo na pravilno razlago 272. člena ZIZ, prav pa je ugotovilo tudi dejstva, ki jih je podredilo zadevni normi. To so dejstva, da sta tožnika toženki verjetno že plačala več, kot sta v evrih od nje prejela, in da v okviru te pravde, četudi bi z njo uspela, ne bi mogla doseči polnega učinka končne meritorne sodbe, kajti tožbo bi morala spreminjati in celo vložiti novo.
Zadržano učinkovanje poslov pomeni, da tožnikoma obrokov, ki zapadejo v času veljavnosti začasne odredbe, ni treba izpolniti. Začasna odredba tako pravno legitimira njuno pasivnost, ki zato nima znakov kršitve pogodbe. Cilj začasne odredbe torej ni uresničljiv, kot želita prikazati tožnika, šele z nekakšno (denarno) prisilitvijo tožnikov v opustitev. Pač pa ga tožnika dosežeta neposredno sama - tako da pogodbe v času moratorija, ki ga uvaja začasna odredba, ne izpolnjujeta. Za to po naravi stvari zoper toženo banko ne potrebujeta ne izvršilnega sredstva ne preteče denarne kazni.
motenje posesti - posest - posestnik - dejanska oblast nad stvarjo - izvrševanje posesti - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - dokazna ocena - dokazi in dokazovanje
Da so bile betonske kocke odstranjene, ni sporno; toženkin mož je izpovedal, da jih je odstranil on. Dejanje je bilo torej nesporno storjeno in le če bi imelo podlago v zakonu, tožniki ne bi bili upravičeni do pravnega varstva (tretji odstavek 33. člena SPZ). To pomeni, da bi morala toženka za uspeh v postopku dokazati, da so bile betonske kocke odstranjene na podlagi pravnega naslova.
Zgolj dejstvo, da se nekdo izseli iz hiše, ne predstavlja izgube posesti. Tožniki so dejansko oblast nad svojo nepremičnino še vedno izvrševali, saj so se v hiši še vedno nahajale njihove stvari, tretji tožnik je redno prihajal v hišo, kadar je želela, je v hišo prišla tudi prva tožnica, če bi mu zdravstveno stanje dovoljevalo, bi tudi drugi tožnik. To pomeni, da so imeli tožniki dejansko oblast nad nepremičnino. Za opustitev posesti bi šlo v primeru njihove odločitve, da opustijo vsakršno uporabo in nadzor nad hišo.