ZUP člen 2, 2/2, 42, 42/1, 129, 129/1, 129/1-1. ZIN člen 17, 17/1, 17/1-1, 24, 24/1, 24/3, 28, 28/1.
inšpekcijski postopek - nadzor nad inšpektorjevim delom - upravna stvar
Upravni organ mora pred odločanjem o prijaviteljevi pritožbi zoper sklep o ustavitvi postopka zoper inšpekcijskega zavezanca med drugim preizkusiti, ali ustavitev postopka kakorkoli posega v pritožnikove (prijaviteljeve) pravice ali pravne koristi, torej ali je prijavitelj oseba, ki bi lahko sodelovala v postopku kot stranski udeleženec. Določba 3. odstavka 24. člena ZIN ne izključuje udeležbe tretjih, če so za to izpolnjeni pogoji iz 43. člena ZUP.
Po določbi 1. alineje 1. odstavka 17. člena ZIN je opustitev izvršitve nalog pri opravljanju nadzora oz. opustitev sprejetja ustreznih ukrepov, ki jih je inšpektor v skladu z zakonom dolžan izvršiti oz. sprejeti, opredeljena kot huda kršitev obveznosti iz delovnega razmerja. Te pa se ugotavljajo v disciplinskem in ne v upravnem postopku. Zato je upravni organ ravnal prav, ko je ob predhodnem preizkusu tožnikove zahteve za nadzor nad delom gradbenega inšpektorja ugotovil, da stvar, na katero se vloga nanaša, ni upravna zadeva in jo je iz tega razloga zavrgel (1. točka 1. odstavka 129. člena ZUP).
ZGO-1 člen 95, 95/1, 95/1-1, 150, 150/1, 150/1-3, 197, 197/1, 197/1-3. ZUS-1 člen 63, 63/2, 63/2-1.
gradbeno dovoljenje - uporabno dovoljenje za enostanovanjsko stavbo - tožba v upravnem sporu - nezakonitost upravne odločbe, ki ne posega v tožnikove pravice
Zahtevo iz 3. točke 1. odstavka 197. člena ZGO-1, da je enostanovanjska stavba zgrajena „na podlagi gradbenega dovoljenja“, sodišče razume ne le kot zahtevo, da je bilo zanjo izdano gradbeno dovoljenje, ampak tudi kot zahtevo, da je taka stavba zgrajena v skladu z njim. Le v takem primeru je mogoče šteti, da imajo enostanovanjske stavbe iz omenjene določbe ZGO-1 pridobljeno uporabno dovoljenje že po samem zakonu.
Ker ugotovljena nezakonitost glede razlage o pogojih za pridobitev uporabnega dovoljenja po samem zakonu na podlagi 3. točke 1. odstavka 197. člena ZGO-1 glede na vsebino tožbe ne posega v tožnikove pravice kot lastnika sosednjega zemljišča, je sodišče na podlagi 1. alineje 2. odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.
ZPPVS člen 6. ZUS člen 4, 4/1, 18, 18/1, 34, 34/1, 34/1-4. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
verska skupnost - vpis v evidenco verskih skupnosti - pravni interes za tožbo v upravnem sporu
Glede na dikcijo 6. člena ZPPVS je vpis v evidenco verskih skupnosti mogoč samo v primeru, da gre za versko skupnost. Tožena stranka je zato ravnala pravilno, ko je v zvezi z vlogo za vpis v evidenco delujočih verskih skupnosti ugotavljala, ali A.A.A. opravlja versko dejavnost in s tem ugotavljala, ali gre za versko skupnost. V zvezi s kriteriji pri presoji, ali A.A.A. opravlja versko dejavnost, se sodišče sklicuje na stališče, ki ga je v zvezi z vprašanjem verskih skupnosti zavzelo ESČP v sodbi Hasan in Chaush v. Bolgarija z dne 26. 10. 2000 (Application no. 30985/96) v paragrafu 62, v katerem je izhajalo iz tega, da verske skupnosti po tradiciji obstajajo v obliki organiziranih struktur in sledijo pravilom, ki so po prepričanju njihovih pripadnikov božanskega izvora. ESČP v navedeni sodbi s tem v zvezi izpostavlja tudi verske obrede, ki imajo za vernike sveti pomen oziroma vrednost, kolikor jih vodijo verski voditelji oziroma duhovniki v skladu s pravili vere. Za obstoj pravnega interesa mora biti izkazano (v dvomu je dokazno breme na tožniku), da bi ugoditev tožbi za tožnika pomenila določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči, oziroma da si bo na ta način izboljšal svoj pravni položaj. Prvotožnik pa niti ne pove, v čem bi ugoditev predmetni tožbi zanj kot fizični osebi (in ne kot zakonitemu zastopniku A.A.A.) pomenila določeno pravno korist. V tem postopku se namreč varujejo pravni interesi A.A.A. in ne njenih posameznih članov.
Pomanjkljivo strokovno mnenje komisije ni zadostna podlaga za izdajo upravne odločbe. To po določbi 22. č člena ZNB izda minister na podlagi mnenja komisije, v njej pa se je dolžan opredeliti do vseh relevantnih navedb stranke.
odtujitev zemljišča, ki spada v zaščiteno kmetijo - odobritev pravnega posla
Pri presojanju zakonskega pogoja iz 22. člena ZDKG, to je pogoja, ali posamezno naklonilo presega 2 % kmetijskih površin, je upravni organ nepravilno upošteval le kmetijska zemljišča, ne pa tudi gozdov, ki so prav tako del zaščitene kmetije, v katero sodi predmetno zemljišče.
davek od posebnih iger na srečo - nastanek davčne obveznosti - pravne posledice začetka prisilne poravnave - davčna izvršba
Glede na določbe ZDIS je davčno obdobje, za katero se obračuna davek od posebnih iger na srečo, koledarski mesec, kar pomeni, da se davek ugotavlja za celotno davčno obdobje in se torej ne more ugotavljati le za del tega obdobja. Zato tudi davčna obveznost ne more nastati sredi obdobja, ampak šele na koncu meseca.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 279, 279/1, 279/1-3, 280, 280/1.
ničnost upravne odločbe - nezmožnost izvršitve - ponovni predlog za izrek ničnosti - res iudicata - izpodbijana drugostopenjska odločba - izpodbijan sklep o dovolitvi izvršbe - upravni spor - zavrženje tožbe
Da se lahko odločba izreče za nično vsak čas pomeni, da uporaba tega pravnega sredstva časovno ni omejena, ne pomeni pa pooblastila za ponovno odločanje o pravnomočno odločeni stvari – o vsebinsko enakem ponovljenem predlogu za izrek ničnosti.
Ugovor legitimacije inšpekcijskega zavezanca ne predstavlja ničnostnega razloga, ampak je to okoliščina, ki jo lahko stranka uveljavlja s pritožbo zoper inšpekcijsko odločbo v zvezi z nepravilno ugotovljenim dejanskim stanjem ali nepravilno uporabo materialnega prava. Odločba ni nična, če obstaja nezmožnost izvršitve v osebnosti stranke.
ZUP člen 42, 42/1, 43, 144, 144/1, 199, 244, 244/1, 251, 251/1. ZGO-1 člen 146, 146/1, 152. ZIN člen 24, 24/3. ZOR člen 581, 581/2.
nelegalna gradnja - inšpekcijski postopek - skrajšani postopek - pravica graditi - zakupna pogodba - obligacijska pravica - stranski udeleženec v inšpekcijskem postopku
Niti ZGO-1 niti ZUP za vodenje inšpekcijskega postopka ne predpisujeta obveznega skrajšanega ugotovitvenega postopka, ampak je odločitev o tem prepuščena upravnemu organu na podlagi predhodne ugotovitve, ali so za kaj takega izpolnjeni pogoji. V primeru vodenja inšpekcijskih postopkov, ki so opredeljeni kot nujni ukrepi v javnem interesu v smislu ZUP, bo odločitev o vrsti postopka odvisna od odgovora na vprašanje, ali gre za ravnanja, ki jih ni mogoče odlagati.
Ali je zakupna pogodba kot pogodba obligacijskega prava lahko dokazilo o razpolaganju z zemljiščem v smislu izkazovanja zakupnikove pravice, da na njem gradi, je odvisno od vsebine same pogodbe, v kateri lahko zakupodajalec kot lastnik zemljišča zakupniku dovoli postavitev objekta na zemljišču, ki ga je ta prevzel v zakup (najem).
Po 3. odstavku 24. člena ZIN ima položaj stranke v inšpekcijskem postopku le zavezanec. Ker je stranka vsaka fizična in pravna oseba, na katere zahtevo je začet postopek ali zoper katero teče postopek (1. odstavek 42. člena ZUP), taka opredelitev ne izključuje tretjih oseb od sodelovanja v postopku kot stranskih udeležencev pod pogoji iz 43. člena ZUP.
položaj stranke v postopku izdaje uporabnega dovoljenja - uporabno dovoljenje
V postopku izdaje uporabnega dovoljenja praviloma ne morejo sodelovati stranski udeleženci, ki so sodelovali v postopku izdaje gradbenega dovoljenja (3. odstavek 96. člena ZGO-1). To pa predvsem ne zaradi tega, ker so te osebe svoje morebitne pravice in pravne koristi v zvezi z objektom, ki je predmet uporabnega dovoljenja, lahko varovale že v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja. Tožnik bo, kar pravilno ugotavlja že toženka, šele v obnovi gradbenega postopka, ki je že uveden, izkazal, ali je zaradi gradnje objekta prizadet v svojih pravicah oziroma pravnih koristih.
ZTuj-1 člen 42, 42/1. Konvencija o izvajanju Schengenskega sporazuma člen 25, 25/1, 96.
dovoljenje za prvo prebivanje - ukrep zavrnitve vstopa
Tožena stranka je pravilno interpretirala določilo 25(1) člena Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma, in sicer, da se v primeru razpisanega ukrepa zavrnitve vstopa, česar tožnik v tožbi niti ne zanika, vloga za dovoljenje za bivanje praviloma zavrne. Ker humanitarni razlogi ali mednarodne obveznosti na narekujejo drugačne odločitve, je tožena stranka ravnala pravilno. To pa izhaja tudi iz 96. člena Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma, ki razpis zavrnitve vstopa veže med drugim tudi na dejstvo, da je bil osebi izrečen prisilen ukrep odstranitve iz države zaradi neupoštevanja nacionalnih predpisov o vstopu ali bivanju tujcev.
ZUS-1 člen 2, 4, 36, 36/1. ZDT člen 10, 10.a, 10.b, 10.c. URS člen 14, 22, 25, 34, 35, 157, 157/2.
skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala - sklep o prenehanju dodelitve v skupino - upravni spor
Stranka lahko vloži tožbo v upravnem sporu zaradi presoje zakonitosti akta samo zoper upravni akt, zoper druge akte pa samo, če tako določa zakon (drugi stavek 1. odstavka 2. člena ZUS-1). ZDT ne določa, da bi tožilec imel možnost vložiti tožbo v upravnem sporu zoper akt o prenehanju dodelitve v Skupino, ZSS pa za kadrovanje v Skupini ni mogoče smiselno uporabiti zaradi specifičnosti funkcije in potreb Skupine, ki ni primerljiva z nobeno institucijo v sodstvu. Zato bi bilo mogoče šteti, da je tožnik imel možnost sodnega varstva na podlagi 2. člena ZUS-1 le v primeru, če je mogoče izpodbijani akt šteti za upravni akt v smislu 2. odstavka 2. člena ZUS-1. Vsekakor je izpodbijani akt javnopravni, enostranski akt, četudi izdan na predlog generalnega državnega tožilca in po predhodnem mnenju vodje skupine. Gre za oblastveni posamični akt. Vendar pa s tem aktom ni bilo odločeno o nobeni pravici ali obveznosti, ali pravni koristi tožnika. Izpodbijana odločitev sicer ima vpliv na njegovo pravno korist glede na to, da za čas dodelitve v skupino tožilcu pripada plača vrhovnega državnega tožilca, vendar je primarna odločitev prenehanje dodelitve v Skupino, zato izpodbijana odločitev ni odločitev o plači, ki kot izvedena odločitev zgolj sledi v nadaljnjem postopku odločitvi o prenehanju dodelitve v Skupino. V povezavi s tem, da ne gre za odločitev o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika, je glavni razlog, da sodišče šteje, da ne gre za upravni akt v smislu 2. odstavka 2. člena ZUS-, v tem, da izpodbijani akt ni izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije. Po mnenju sodišča pa tudi zaradi varstva javnega interesa iz narave stvari ne izhaja, da bi bilo treba šteti odločitev iz 4. odstavka 10.b. člena ZDT za upravno zadevo.
Ker tožena stranka ni odločila o pravici ali pravnem interesu tožnika v zvezi z izvrševanjem upravne funkcije tožene stranke, v predmetni zadevi tudi ne gre za poseg v pravico iz 22. člena Ustave.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - status kmeta
V
6. odstavku 24. člena ZKZ je med drugim določeno, da če nastane dvom, ali je fizična oseba kmet, odloča o tem upravna enota, na območju katere leži pretežni del kmetijskega zemljišča, ki ga fizična oseba uporablja. Iz navedene določbe izhaja, da se o tem, ali se oseba šteje za kmeta, odloča v upravnem postopku kot o upravni stvari. V obravnavani zadevi pa je odločanje o tem, ali oseba (tožnik) šteje za kmeta, predhodno vprašanje v smislu 147. člena ZUP. V konkretni zadevi se je prvostopenjski organ odločil navedeno (sporno) predhodno vprašanje (ali tožnik izpolnjuje pogoje za kmeta) reševati sam, vendar pa po presoji sodišča dejanskega stanja pri reševanju navedene zadeve oz. vprašanja ni popolno ugotovil.
davčna olajšava - opredmeteno osnovno sredstvo - davek od dobička pravnih oseb
Za olajšavo, ki jo uveljavlja tožeča stranka, je bistveno, da gre za investiranje v opredmeteno osnovno sredstvo. Za opredelitev sredstva kot opredmeteno osnovno pa ni dovolj, da se uporablja, oziroma da je knjiženo v poslovnih knjigah zavezanca kot osnovno sredstvo (v razred 0), temveč mora biti v skladu s SRS 1.1. v lasti (ali finančnem najemu) podjetja.
ZUP člen 279, 279/1, 279/1-1, 279, 279/1, 279/1-1. ZUS-1 člen 68, 27, 27/1, 27/1-4, 68, 27, 27/1, 27/1-4.
ničnost upravnega akta
Sklep ni le nezakonit, kot meni tožnik, temveč se z njim meritorno odloča o civilnopravnem (odškodninskem) zahtevku, torej v zadevi, ki spada v sodno pristojnost. Gre za ničnostni razlog po 1. točki prvega odstavka 279. člena ZUP, kar narekuje izrek 2. točke izpodbijanega sklepa za ničnega.
ZDDPO člen 32/5, 32, 32/3, 32/4, 29, 29/1, 29/3. ZDavP člen 76. ZUP člen 146, 146/4, 146, 146/4. BDKIDO člen 10/1, 10/2, 5, 7, 10.
bistvena kršitev določb postopka - prenos dobička iz tujine - dividende - dokazno breme - dvojno obdavčenje - stalna poslovna enota - hčerinska družba
Tožeča stranka ima sicer prav, ko v tožbi navaja, da so v RS izplačane dividende med družbami rezidentkami izvzete iz davčne osnove po četrtem in petem odstavku 32. člena ZDDPO, s čimer pride do različne obravnave prejemnikov dividend iz tujine glede na prejemnike dividend od izplačevalcev v RS. Vendar pa iz jezikovne razlage četrtega in petega odstavka 32. člena ZDDPO jasno izhaja, da se izvzem davčnega odtegljaja nanaša zgolj na t.i. notranja razmerja. Tudi teleološka razlaga privede do istega zaključka. Smisel izvzema med družbami rezidentkami je v tem, da se odpravi "notranja" ekonomska dvojna obdavčitev, kadar so prejemniki dividend pravne osebe. V strokovni literaturi se sicer navaja, da se vprašanje ekonomske dvojne obdavčitve izjemoma lahko rešuje tudi z mednarodno pogodbo (Komentar vzorčne konvencije OECD, leto 2008, 50. točka komentarja k 10. členu vzorčne konvencije), do česar pa v danem primeru ni prišlo
patent - veljavnost patenta - prenehanje veljavnosti patenta - vrnitev v prejšnje stanje - materialni rok - procesni rok
V zadevi gre za zamudo roka, določenega v 1. odstavku 91. člena ZIL-1, in torej za predlog za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi z zamudo roka, zaradi katerega je bila kot prepozna zavržena vloga tožeče stranke za izdajo ugotovitvene odločbe po 93. členu ZIL-1. Ker v določbi 67. člena ZIL-1 ni razlikovanja med materialnimi in procesnimi roki in ker v določbi 68. člena ZIL-1 to razlikovanje prav tako ni omenjeno, (tudi) po določbi 68. člena ZIL-1 razlikovanje med obema vrstama rokov ni upravičeno. Glede na povedano bi morala tožena stranka o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje odločati po vsebini.
ZJU člen 5, 16, 22, 24. ZSPJS člen 3.a, 22.a. ZDSS-1 člen 8. ZUS-1 člen 2.
plača iz naslova delovne uspešnosti - stvarna pristojnost
Glede dela plače iz naslova delovne uspešnosti lahko javni uslužbenec s tožbo zahteva ugotovitev nezakonitosti od pristojnega sodišča. Zakonodajalec v ZSPJS ni določil, katero je pristojno sodišče, ali delovno sodišče ali Upravno sodišče RS. Ker je z izpodbijanim aktom odločeno o pravici iz delovnega razmerja med tožnikom in njegovim delodajalcem (1. odstavek točka b. 5. člena v zvezi s 1. odstavkom 4. člena ZDSS-1) in ker izpodbijani akt ni upravni akt (2. člen ZUS-1), se je Upravno sodišče RS izreklo za stvarno nepristojno.
URS člen 155, 155. Uredba o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004–2006 za leto 2006 člen 14/3, 14/4, 13, 13/29, 14, 14/3, 14/4, 13, 13/29, 14.
kmetijstvo - neposredna plačila v kmetijstvu - retroaktivnost
Stališče drugostopenjskega organa, da s sklicevanjem na kasnejšo določbo Uredbe PRP/2007 (ki je bila uveljavljena 2. 3. 2007 in velja za leto 2007) in z razlogovanjem na njeni podlagi, da se upravičencem do plačil za leto 2006 po 31. 8. 2006 opravljeno izobraževanje upošteva kot izpolnitev (dela) obveznosti za leto 2007, lahko utemelji pravilnost svoje razlage spornih določb Uredbe PRP/2006 (veljavne za leto 2006), je zmotno. Zmotno je tudi zato, ker Uredba PRP/2007 obveznosti izobraževanja ne ureja za nazaj (za leto 2006) in je tudi (čeprav morda delno ali posredno) ne more, kajti povratni učinek ima lahko le zakon (155. člen Ustave RS).