redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - postopek izbire - neizbran kandidat - zavod - ravnateljica - sodno varstvo
Ker do spora po prvem odstavku 36. člena ZZ, predmet katerega bi bilo vprašanje pravilne izvedbe postopka izbire ravnateljice pri toženi stranki, ni prišlo, pred sodiščem tudi ni bilo po vsebini presojano oziroma, odgovorjeno na vprašanje, pri rešitvi katerega neutemeljeno vztraja tožnica v pritožbi, in sicer ali je tožena stranka pravilno uporabila določbe ZUP glede obnove postopka imenovanja ravnatelja, ne da bi izvedla postopek razrešitve (po 59. členu ZOFVI) tožnice s položaja ravnateljice tožene stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - ZADRUGE
VSL00009316
ZZad člen 67, 67/1. OZ člen 218. ZPP člen 324, 324/3.
premoženje bivših kreditnih zadrug - denacionalizacijski postopek - odškodnina v obliki obveznic - plačilo zapadlih kuponov - upravna odločba - pravni temelj - pravica iz vrednostnega papirja - prenos vrednostnega papirja - procesno pobotanje
V skladu s 67. členom ZZad in na podlagi odločbe Upravne enote z dne 7. 3. 2006 sta bili v postopku denacionalizacije banka D. d. d. (kot pravna naslednica Slovenske zadružne kmetijske banke) in Kapitalska zadruga z. b. o. (kot pravna naslednica Zveze hranilno kreditnih služb Slovenije), vsaka do 1/2, upravičenki do odškodnine v obliki obveznic, med drugim tudi za objekt, sedaj stoječ na parceli št. ... Tako je utemeljena pritožbena navedba, da je bila na podlagi prvega odstavka 67. člena ZZad in na podlagi navedene upravne odločbe upravičenka iz denacionalizacije tožena stranka, in ne tožeča stranka. Okrožno sodišče v Ljubljani je tako v zadevi VIII Pg 1013/2011 z dne 8. 11. 2011 toženi stranki naložilo izročitev obveznic ter zapadli del glavnice skupaj z že zapadlimi obrestmi na podlagi Pogodbe o ureditvi medsebojnih razmerij po pripojitvi, sklenjeni med tožečo in toženo stranko, v zvezi s sklepi 7. občnega zbora Zveze HKS z dne 24. 3. 1998. Na tej podlagi je torej sklenilo, da je dolžna tožena stranka premoženje v obsegu, kot izhaja iz izreka odločbe v zadevi VIII Pg 1013/2011 z dne 8. 11. 2011, prenesti na tisto območno enoto, kjer se premoženje nahaja. Utemeljene so zato tudi pritožbene navedbe, da je bilo v zadevi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, VIII Pg 1013/2011, razsojeno, da se premoženje na tožečo stranko prenese na pogodbeni podlagi, ne pa na podlagi določb o neopravičeni pridobitvi. Tožena stranka torej obveznic, kot odškodnine za podržavljeno premoženje, ni prejela neopravičeno ali brez pravnega temelja.
Uveljavljanje pravice iz vrednostnega papirja je vezano na predložitev papirja, zato prenos vrednostnega papirja zajema tako spremembo upravičenosti do papirja, kot tudi spremembo v osebi upravičenca do pravice iz papirja.
Procesno pobotanje je poseben način uveljavljanja nasprotnega zahtevka zgolj v obrambne namene, zato sodišče odloča o v pobot uveljavljeni terjatvi samo v primeru, če prej ugotovi obstoj tožnikove terjatve.
ZDZdr člen 39, 39/1, 70, 70/2. ZPP člen 243, 243/1.
zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - demenca - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - čas zdravljenja - izvedensko mnenje
Potreben čas zdravljenja predstavlja dejansko okoliščino, za ugotovitev katere je potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga, zato je za ugotovitev tega dejstva sodišče izvedlo dokaz z izvedenko. Zgolj z laično oziroma pavšalno kritiko pritožnik ne more omajati navedenega dejanskega zaključka sodišča, ki temelji na izvidu in strokovnem mnenju izvedenke.
preživljanje otroka - preživnina - višina preživnine - znižanje preživnine - sprememba preživnine - dvofazni postopek - bistveno spremenjene okoliščine - potrebe otroka in zmožnosti staršev - porazdelitev preživninskega bremena
Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju preživninskih zmožnosti tožnika, potem ko je ugotovilo spremenjene okoliščine iz 132. člena ZZZDR, po nepotrebnem ugotavljalo, za koliko so se tožnikovi dohodki povišali v primerjavi z dohodki, ki jih je imel ob določitvi preživnine.
Za veljavnost pooblastila ni potrebno sodelovanje pooblaščenca.
S pooblastilom odvetniški družbi so bili za zastopanje toženke pooblaščeni vsi njeni družbeniki, tudi tisti, ki so v družbo vstopili naknadno.
Kršitev dolžnosti pomoči prava nevešči stranki pomeni relativno bistveno kršitev postopka. To pomeni, da nanjo pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, ampak samo na zahtevo stranke (drugi odstavek 350. člena ZPP). Ta mora biti zato obrazložena. Pritožnik mora poleg trditve, da je bila ta določba kršena, pojasniti tudi to, glede česa in zakaj je kršitev vplivala na pravilnost odločitve, ki je bila sprejeta.
Tožbeni zahtevek tožnika je bil zavrnjen zaradi pomanjkljive trditvene podlage glede domnevno nastale škode. Tožnik ni navedel stanja dolga v trenutku uvedbe stečajnega postopka, ni navedel višine kupnine, ki je bila dosežena s prodajo nepremičnin in za katere nepremičnine, manjkajo tudi trditve o tem, do kakšne razlike med doseženo prodajno ceno in z njegove strani zatrjevano pravo vrednostjo je s tem prišlo in do kakšnega poplačila je bila upravičena toženka oziroma do kakšnega bi bila upravičena v primeru prodaje po višji ceni in za koliko bi se v tem primeru tožnikova obveznost do toženke zmanjšala. Tudi ni navedel, da je v posledici prodaje za nižjo vrednost toženki že karkoli plačal in bil zato oškodovan. Trditve, da mu je škoda nastala in v kakšni višini, zato v dokaznem postopku ni bilo niti mogoče preizkušati.
plačilo sodne takse za tožbo - vrednost spornega predmeta - vrednost spornega predmeta pri kumulaciji zahtevkov - vmesni ugotovitveni tožbeni zahtevek - izbrisna tožba
Prvostopenjsko sodišče je zato pravilno navedlo, da je potrebno vmesni ugotovitveni (ničnostni) zahtevek zaradi prejudicialnosti presojati v razmerju do denarnega zahtevka in do izbrisne tožbe. Glede na navedeno je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da gre v obravnavanem primeru za kumulacijo tožbenih zahtevkov in da je treba določiti vrednost vsakega posameznega zahtevka, oziroma da je treba v situaciji, ko je denarni tožbeni zahtevek kumuliran z izbrisno tožbo, diferencirati vrednost vsakega posameznega zahtevka.
Tožeča stranka sicer ni javna uslužbenka, vendar pa je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je tožena stranka, ki opravlja koncesijo na področju socialnega varstva, dolžna v skladu s 46. členom ZSV delovna razmerja zaposlenih pri njej urejati v skladu s kolektivnimi pogodbami, zakoni in drugimi akti, ki veljajo za zaposlene v javnih zavodih s področja socialnega varstva.
Tožeča stranka je lahko kadarkoli po prevedbi uveljavljala nepravilnost pri določitvi delovnega mesta in plačnega razreda za nazaj, torej za čas po 1. 8. 2008, pri tem pa je bila omejena le z zastaralnim rokom.
Ker je tožeča stranka pred prevedbo opravljala delo na delovnem mestu, ki je bilo uvrščeno v IV. tarifno skupino, za katero tudi izpolnjuje pogoj strokovne izobrazbe IV. stopnje, tožeča stranka neutemeljeno navaja, da je tožečo stranko pravilno prevedla na delovno mesto "socialna oskrbovalka III", saj se za to delovno meso zahteva III. stopnja strokovne izobrazbe.
OZ člen 190, 283. ZZZDR člen 56, 56/2. ZPP člen 196, 286.
neupravičena obogatitev - skupno premoženje zakoncev - dolgovi v zvezi s skupnim premoženjem - solidarni dolžnik - enotno in nujno sosporništvo - solidarna odgovornost zakonca - ugovor pasivne legitimacije - stroški življenjskih potreb otroka - nesklepčen pobotni ugovor - nadomestna izpolnitev - realni kontrakt - državna štipendija
Mati je s sinovega računa dvignila denarni znesek, z namenom prikritja denarnega premoženja pri pridobivanju državne štipendije. V nadaljevanju je bil ta znesek porabljen za nakup čolna, ki spada v skupno premoženje nje in njenega bivšega moža. Vtoževani znesek tako predstavlja dolg v zvezi s skupnim premoženjem, za povrnitev katerega toženka in njen bivši mož odgovarjata solidarno.
Splošna deklaracija ZN o človekovih pravicah člen 11, 11/1.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/2.. Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah člen 14, 14/2.. URS člen 27.. KZ-1 člen 86, 86/9, 86/11, 87.
nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist
Tudi z izvršitvijo zaporne kazni na alternativni način se uresničuje tako generalna kot specialna prevencija ter resocializacija storilca, pri tem pa mora način izvršitve kazni odvračati obsojenca in druge od izvrševanja kaznivih dejanj; skratka, biti mora koristen tako za kaznovano osebo kot za družbo.
ZDR-1 člen 89, 89/2, 118, 118/1.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zaposlovanje novih delavcev - pogodba o zaposlitvi za določen čas - sodna razveza
Tožnica je bila z odpovedano pogodbo zaposlena na delovnem mestu posluževalca stroja za mehansko obdelavo ulitkov. Na isto delovno mesto je toženka, še preden je tožnici vročila izpodbijano odpoved ter nato tudi v času odpovednega roka, zaposlovala in sklepala pogodbe o zaposlitvi za določen čas (iz razloga začasno povečanega obsega dela) z drugimi delavkami. To pa pomeni obstoj okoliščine, da pri podaji odpovedi tožnici ni obstajal utemeljen odpovedni razlog, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je izpodbijana odpoved nezakonita kljub siceršnjem obstoju poslovnega razloga.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - TRANSPORTNO PRAVO
VSL00008628
OZ člen 46, 46/1, 46/2. ZPPCP-1 člen 1, 24. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14.
obstoj pogodbenega razmerja - veljavnost pogodbe - zmota o osebi - bistvena in opravičljiva zmota - izpodbijanje pogodbe zaradi bistvene zmote - dokazna ocena - mednarodni tovorni list (cmr)
S pritožbenim sklicevanjem na opravičljivo bistveno zmoto v osebi, s katero se sklepa pogodba, zaradi katere naj bi prvostopenjsko sodišče zmotno uporabilo 46. člen OZ, pa pritožnik ne more uspeti. Pogodba, sklenjena v bistveni zmoti, sama po sebi ni neveljavna že po samem zakonu, pač pa jo mora pogodbena stranka, ki je v opravičljivi zmoti, izpodbijati. Ker tožena stranka razveljavitve pogodbe ni niti uveljavljala, s pritožbenim očitkom zmotne uporabe materialnega prava ne more uspeti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00011077
ZDR-1 člen 179.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - pravica do izjave - načelo kontradiktornosti - zavrnitev dokaznega predloga - bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje je na zadnjem naroku za glavno obravnavo sklenilo, da se dokazni predlog tožnika po zaslišanju dodatnih prič (ki bi vedele izpovedati o delovanju prezračevalnega sistema pri toženi stranki) zavrne, medtem ko o preostalih neizvedenih dokaznih predlogih sploh ni odločilo. V 3. točki izpodbijane sodbe je nato navedlo, katere dokaze je izvedlo ter pojasnilo, da je glede na ugotovljeno dejansko stanje in odsotnost vzročne zveze med škodo in ravnanjem tožene stranke kot temelja njene odškodninske odgovornosti izvedbo ostalih dokazov zavrnilo kot nepotrebno. Sodišče prve stopnje je s takšno pavšalno zavrnitvijo dokaznih predlogov kršilo tožnikovo pravico do izjave, saj nepopolna oziroma pavšalna obrazložitev zavrnitve dokaznih predlogov stranki ne omogoča polnega, vsebinskega dialoga pred sodiščem prve stopnje in zato ogroža tudi pravico do pritožbe oziroma pravico stranke, da se v postopku izjavi.
umik predloga - izbrisna tožba - izbris zastavne pravice in zaznambe izvršbe - razveljavitev izvršilnih dejanj
Določbi 300. in 305. člena ZFPPIPP res urejata zakonske posledice za primer, če (ločitveni) upnik ne vloži tožbe na ugotovitev obstoja prerekane terjatve in ločitvene pravice, česar po pritožbenih navedbah naj ne bi storil. Vendar to ne pomeni, da lahko tretji na njihovi podlagi zahteva v izvršilnem postopku razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj. Takšne določbe v ZFPPIPP in ZIZ ni. Če ne bo upnik sam kljub ustavitvi postopka zahteval razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj, bo moral tretji s tožbo v pravdnem postopku zahtevati od upnika izbris bremen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00011641
ZDR člen 184.. OZ člen 179.. ZPP člen 155.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - objektivna odgovornost - nepremoženjska škoda - višina odškodnine - odmera višine odškodnine - odločitev o pravdnih stroških - vrednost spornega predmeta - sprememba tožbe
Zaradi škodnega dogodka je tožnik utrpel zlom velike grče desne nadlahtnice, izpah desnega ramena in udarnino desne strani prsnega koša, kar je po mnenju izvedenca visokoenergetska poškodba desnega ramena. Pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in neugodnosti med zdravljenjem je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo ugotovitve sodnega izvedenca iz podanega izvedenskega mnenja, zlasti glede intenzitete in trajanja telesnih bolečin, pa tudi glede poteka zdravljenja ter ustrezno ocenilo vse neugodnosti, ki so bile povezane z zdravljenjem poškodb. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je prisojena odškodnina v višini 8.000,00 EUR primerna in pravična.
Tožnik je spremenil tožbo oziroma zvišal tožbeni zahtevek tik pred zaključkom postopka pred sodiščem prve stopnje. S pripravljalno vlogo z dne 25. 8. 2017 je prvotni tožbeni zahtevek, ki ga je uveljavljal s tožbo v višini 25.035,92 EUR, zvišal na znesek 32.035,92 EUR, postopek pa se je nato zaključil na naroku za glavno obravnavo z dne 19. 9. 2017, na katerem je bila izdana izpodbijana sodba. Vse do 25. 8. 2017 je postopek potekal v zvezi z odškodninsko terjatvijo v znesku 25.035,92 EUR. Zato je to vrednost spornega predmeta potrebno upoštevati ne le pri vrednotenju opravljenih storitev v prvem sojenju (in v pritožbenem postopku), ampak tudi pri izračunavanju uspeha strank v postopku.
določitev sodnih penalov - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - določljivost naložene obveznosti - razlaga izreka sodne odločbe - višina penalov - namen sodnih penalov
Kadar samo iz izreka ni mogoče v celoti razbrati, v čem je njegov pomen, je tega treba povezati še z uvodom odločbe in z obrazložitvijo, v kateri je opisan konkretni dejanski stan skupaj s pravno posledico in razlogi, ki ju utemeljujejo.
Končna presoja sorazmernosti višine nateklih sodnih penalov z vsebino nedenarne obveznosti je predvidena ob izpolnitvi obveznosti in ne že ob določitvi sodnih penalov, upoštevajoč pri tem namen, zaradi katerega je sodišče odredilo njihovo plačilo.
DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL00008715
ZD člen 136, 136/2, 146, 146/1, 162, 163, 208. ZMZPP člen 10, 10/1, 20, 32. ZDen člen 78, 78/2, 80, 80/3.
zapuščinski postopek - zakonito dedovanje - mednarodni element - navezne okoliščine - uporaba domačega prava - denacionalizacijski postopek - pravnomočnost denacionalizacijske odločbe - dedna izjava o sprejemu in odstopu dednega deleža - dedna izjava, podana pred izdajo odločbe o denacionalizaciji - sklep o dedovanju - ugotovitev dedičev - vstopna pravica dediča - dedna transimisija - sposobnost biti stranka v postopku - delitev zapuščine
Zakon o dedovanju ne pozna instituta ustanovitve dedne pravice za pokojnega dediča.
Namesto dediča, ki ob zaključku zapuščinske obravnave ni več živ, vstopijo njegovi dediči.
Dediča, ki je bil ob uvedbi dedovanja živ, pred izdajo sklepa o dedovanju pa je umrl, tako ni mogoče razglasiti za dediča, ampak pride do dedne transmisije.
varstvo lastninske pravice - vrnitveni zahtevek - posestnikovi ugovori - pravica do posesti - pravni naslov za posest
Sodišče je pravilno ugotovilo, da je tožnica lastnica nepremičnine parc. št. 363/9 k.o. ..., ki v naravi predstavlja večstanovanjsko stavbo na naslovu B., da toženka zaseda v izreku sodbe navedene dele te nepremičnine in da ne izkazuje nobenega pravnega naslova, ki bi ji dajal pravico do te posesti (drugi odstavek 92. člena in 93. člen SPZ). Glede na to je utemeljeno ugodilo vrnitvenemu zahtevku tožnice (prvi odstavek 92. člena SPZ)
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je tudi tožnik soprispeval k nastanku škode, ker je pri svojem delu opustil potrebno pazljivost pri hoji.
Za ugotovitev soprispevka k škodnemu dogodku ni treba dokazati kršitve predpisov s strani tožnika. Pri opredeljevanju predpostavk odškodninske terjatve se običajno poudarja, da mora biti ravnanje nedopustno, pri čemer zadošča, da je ravnanje (storitev ali opustitev) na splošno nedopustno, in ni potrebno, da bi bilo s pravno normo posebej prepovedano ali zapovedano. Izraz protipravno ravnanje (ravnanje v nasprotju s pravno normo) je zato ožji od pojma nedopustno ravnanje, to je ravnanje v nasprotju s splošno sprejetimi pravili (običaji, moralnimi načeli) dolžnega ravnanja v določenih razmerjih in situacijah. Zato so preozka stališča, po katerih morajo imeti opustitve - torej dolžnosti opraviti določena dejanja zaradi preprečitve ali zmanjšanja škode - pravni temelj v zakonu, pogodbi ali drugem pravnem aktu.