izvršba na podlagi verodostojne listine - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor nevednosti - predložitev verodostojne listine
Upnik v predlogu za izvršbo ni razkril dejanske podlage za uveljavljanje svoje terjatve po računu, dolžnik pa je po oceni pritožbenega sodišča s trditvijo, da v svojih poslovnih knjigah nima knjižene omenjene verodostojne listine (temveč druge listine), na podlagi katere upnik vlaga predlog za izvršbo, kakor tudi s trditvijo, da se bo lahko do upnikovega zahtevka opredelil šele tedaj, ko bo upnik dopolnil svoj zahtevek na način, da bo predložil verodostojno listino, ne priznava niti ne zanika obstoja temelja za nastanek terjatve (dolžnik je priznal le poslovno sodelovanje z upnikom). Trditev o tem, da dolžnik nima verodostojne listine vknjižene v svojih poslovnih knjigah je namreč potrebno razumeti kot (ne)prejem in (ne)seznanitev listin, ki so podlaga za izvršbo oziroma kot izjavo nevednosti, ki v konkretnem primeru zadosti zahtevi po obrazloženosti ugovora.
dejanje, ki ga lahko opravi le dolžnik - denarna kazen, če dolžnik v določenem roku ne bo izpolnil obveznosti - sklep o izreku denarne kazni - izvršilni naslov - ugovor dolžnika
Po 226. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) sodišče dolžniku, ki se upira izvršitvi dejanja, ki ga lahko opravi le on, določi primeren rok za izpolnitev obveznosti, naloži pa mu tudi plačilo denarne kazni. Prvenstveni namen naložene denarne kazni ni kaznovanje dolžnika, pač pa vplivanje na njegovo voljo, da bo zaradi te kazni izpolnil obveznost, ki izhaja iz izvršilnega naslova. Denarno kazen izreče sodišče v sklepu o izvršbi za primer, da dolžnik v določenem roku ne bo izpolnil obveznosti. Ta sklep je izvršilni naslov za izvršbo po uradni dolžnosti, ki jo začne sodišče, če dolžnik kljub zagroženi kazni ne izpolni obveznosti. Skladno z zahtevo iz 1. točke drugega odstavka 17. člena v zvezi z 19. členom ZIZ pa se na njegovi podlagi lahko dovoli izvršba le, če je sklep o izvršbi postal pravnomočen in če je pretekel rok za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti.
URS člen 54, 54/1. ZZZDR člen 102, 106, 106/5. ZPP člen 421, 421/4.
roditeljska pravica - spremenjene razmere - ukinitev stikov - odklanjanje stikov s strani otroka - odvzem pravice do stikov z otrokom - sposobnost otroka, da izrazi svoje mnenje - pravica otroka, da izrazi svoje mnenje
Ker deklica na travmatičen način odklanja stike, kar je posledica očetovega ravnanja, je utemeljen poseg v njegovo starševsko pravico na način, da se mu odvzame pravica do stikov z mladoletnim otrokom.
ugotovitev obstoja lastninske pravice - priposestovanje - gradnja na tujem svetu - originarna pridobitev lastninske pravice - dogovor o gradnji - dokazno breme - dokazovanje
Dokazni postopek je pokazal, da je bila brunarica zgrajena na podlagi skupne odločitve na kmetiji živečih, torej na podlagi dogovora o skupni gradnji, ki pa izključuje uporabo določb ZTLR o originarni pridobitvi lastninske pravice na podlagi gradnje na tujem svetu.
ZPP člen 337, 337/1, 359. ZIZ člen 53, 53/2, 58, 58/3, 61, 61/1, 62, 62/2, 62/3.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor - kondemnatorni in dovolilni del sklepa o izvršbi - dogovor o obročnem plačilu dolga - konkretiziranost ugovora - dokazna vrednost dokazov - delno plačilo dolga - neprerekano dejstvo - prepoved reformatio in peius - nedopustna pritožbena novota
Zatrjevani in dovolj konkretizirani dogovor strank o obročnem odplačilu preostanka dolga predstavlja pravno pomembno dejstvo, saj bi dolžnik z uveljavljanjem tega dejstva v času vložitve ugovora v morebitni pravdi lahko dosegel zavrnitev upnikovega zahtevka v spornem delu, za dokazovanje tega dejstva pa je tudi podal dva dokazna predloga.
Ob presoji obrazloženosti ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni mogoče razpravljati o dokazni vrednosti predlaganih dokazov.
Načelo ekonomičnosti zahteva, da se, kadar je to mogoče, "izkoristi" že zbrano procesno gradivo in omogoči dokončna ureditev spora.
Tožeča stranka v pritožbi pravilno opozarja, da sta kljub spremembi tožbe pravna in dejanska podlaga zahtevka ostali isti. Tako bi bilo veliko bolj neekonomično, če bi morala tožeča stranka vložiti novo tožbo, povezano z novimi visokimi stroški, sodišče pa bi bilo obremenjeno z reševanjem zadeve popolnoma od začetka, čeprav sta v sedaj obravnavanem sporu pravdni stranki že podali obširne navedbe in predložili oziroma predlagali izvedbo številnih dokazov.
Za veljavnost pooblastila ni potrebno sodelovanje pooblaščenca.
S pooblastilom odvetniški družbi so bili za zastopanje toženke pooblaščeni vsi njeni družbeniki, tudi tisti, ki so v družbo vstopili naknadno.
Kršitev dolžnosti pomoči prava nevešči stranki pomeni relativno bistveno kršitev postopka. To pomeni, da nanjo pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, ampak samo na zahtevo stranke (drugi odstavek 350. člena ZPP). Ta mora biti zato obrazložena. Pritožnik mora poleg trditve, da je bila ta določba kršena, pojasniti tudi to, glede česa in zakaj je kršitev vplivala na pravilnost odločitve, ki je bila sprejeta.
Tožbeni zahtevek tožnika je bil zavrnjen zaradi pomanjkljive trditvene podlage glede domnevno nastale škode. Tožnik ni navedel stanja dolga v trenutku uvedbe stečajnega postopka, ni navedel višine kupnine, ki je bila dosežena s prodajo nepremičnin in za katere nepremičnine, manjkajo tudi trditve o tem, do kakšne razlike med doseženo prodajno ceno in z njegove strani zatrjevano pravo vrednostjo je s tem prišlo in do kakšnega poplačila je bila upravičena toženka oziroma do kakšnega bi bila upravičena v primeru prodaje po višji ceni in za koliko bi se v tem primeru tožnikova obveznost do toženke zmanjšala. Tudi ni navedel, da je v posledici prodaje za nižjo vrednost toženki že karkoli plačal in bil zato oškodovan. Trditve, da mu je škoda nastala in v kakšni višini, zato v dokaznem postopku ni bilo niti mogoče preizkušati.
prodajna pogodba - ugovor nepravilne izpolnitve - ustreznost dobavljenega blaga - razpravno načelo - garancijski list - ustrezna dokumentacija
V pravdnem postopku velja pravilo, da mora vsaka stranka navesti vsa dejstva, na katera opira svoje zahtevke in predlagati dokaze, s katerimi ta dejstva dokazuje, ki mu tožena stranka ni zadostila, ker ni podala nobene trditve o tem, za katero dobavljeno blago ji tožeča stranka ni izročila garancijskih listov, za katerega ne atestov in za konkretno katero blago ji ni izročila tehnične dokumentacije. Da pa bi morala tožeča stranka za vse blago po zakonu izročiti toženi stranki listine, ki jih zahteva, ne drži. Zaradi nesklepčnosti obrambnih trditev tožene stranke proti plačilu kupljenega blaga, sodišče prve stopnje ni imelo nobene podlage za presojo, da tožeča stranka toženi stranki ni dostavila ustrezne dokumentacije, ki bi jo bila dolžna po zakonu izročiti toženi stranki ob izročitvi blaga, katerega plačilo je predmet tega spora.
plača - nadomestilo plače - funkcionar - prenehanje funkcije - župan - lokalna skupnost - občinski svet
Sodišče prve stopnje je izhajalo iz napačne materialnopravne podlage, da je o obstoju tožnikove pravice do nadomestila plače že pravnomočno odločeno s strani mandatno-volilne komisije. Sodišče prve stopnje je spregledalo, da se Upravno sodišče RS in Vrhovno sodišče RS v upravnem sporu doslej sploh ni ukvarjalo z vprašanjem, ali je odločba mandatno-volilne komisije po svoji vsebini zakonita oziroma ali je tožnik do vtoževanega nadomestila glede na določila ZFDO upravičen. Nobeno od navedenih sodišč o tem vprašanju ni izdalo odločitve. Iz sklepa Vrhovnega sodišča RS I Up 21/2017 z dne 5. 4. 2017 izhaja le, da (aktualni) župan glede na določila ZLS ne more začeti sodnega postopka zaradi nezakonitosti vseh posameznih odločitev občinskega sveta oziroma njenih komisij in odborov kot delovnih teles, ampak se njegovo pooblastilo nanaša na odločitve v lokalnih zadevah javnega pomena, kamor pa odločanje o pravici do nadomestila plače po prenehanju funkcije župana ne sodi. To pa ne pomeni, da župan kot varuh zakonitosti v lokalni skupnosti ne more preprečiti izvršitve nezakonite odločitve občinskega sveta in njegovih delovnih teles, le aktivne legitimacije za kaj takega nima. To lahko stori v postopku pred sodiščem, ko kot zakoniti zastopnik občine "opravičuje" svoje ravnanje, da noče izvršiti oziroma da ni podlage za izvršitev odločbe mandatno‑volilne komisije.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor - zanikanje obstoja terjatve - pravno relevantno dejstvo - negativno dejstvo - predlaganje dokazov - neresničnost trditev - dokazno breme
Ker za negativno dejstvo že po sami naravi stvari ni mogoče predložiti dokaza in upoštevaje pravilo, da je dokazno breme za obstoj obligacijskega razmerja med strankama na upniku, dolžniku ob zanikanju izterjevane obveznosti ni bilo treba predlagati oziroma predložiti nobenega dokaza.
JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00009074
OZ člen 631. ZJN-2 člen 4, 4/6. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju (2007) člen 5.
Ne Zakon o javnem naročanju v verziji, ki je vključevala novelo ZJN-2A in ki je veljal v času objave javnega razpisa ter sklenitve zadevne pogodbe o oddaji javnega naročila, ne na njegovi podlagi sprejeta Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju, nista uvedla neposrednih obveznih plačil podizvajalcem mimo pogojev iz 631. člena OZ, ki sicer pomeni izjemo od pravila, da pogodba ustvarja pravice in obveznosti le za pogodbeni stranki.
Trditveno in dokazno breme glede vseh pogojev je na tožeči stranki kot podizvajalki. Ti pogoji v obravnavanem primeru niso kumulativno izpolnjeni, saj tožena stranka v času, ko je tožeča stranka od nje zahtevala plačilo zadevnih del, glavnemu izvajalcu ni več dolgovala ničesar.
Tožeča stranka sicer zatrjuje, da je tožena stranka za neplačila glavnega izvajalca vedela že pred zadnjim plačilom, saj naj bi se na tedenskih sestankih, na katerih je bil prisoten tudi predstavnik tožene stranke, podizvajalci pritoževali zaradi neplačil glavnega izvajalca, vendar pa navedeno po presoji pritožbenega sodišča nikakor ne more predstavljati konkretnega zahtevka tožeče stranke na podlagi 631. člena OZ.
Glede na to, da sta tožena stranka in glavni izvajalec v pogodbo o oddaji javnega naročila z dne 17.11.2009 vključili uporabo pravil o javnem naročanju ter pravil OZ, tudi zadevna pogodba ne more določati neposrednih obveznih plačil podizvajalcu mimo pogojev iz 631. člena OZ.
Zahtevek po 631. členu OZ ima pravno naravo zakonite cesije.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00009812
OZ člen 5, 39, 39/2, 255. ZIZ člen 272.
ničnost pogodbe - nemoralna pogodba - nedopustna kavza - izbrisna tožba - aktivna legitimacija za izbrisno tožbo - aktivna legitimacija upnika - začasna odredba - začasna odredba o prepovedi odtujitve in obremenitve - zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice
Obravnavani kupoprodajni pogodbi sta bili sklenjeni z namenom izigrati tožnika kot upnika. Pogodba sklenjena s takšnim namenom je v opreki z moralnimi načeli. Taka kavza pogodbe je zato v skladu z drugim odstavkom 39. člena OZ nedopustna.
Upniku v primeru uspeha z ničnostno tožbo ni mogoče odrekati aktivne legitimacije za izbrisno tožbo, saj v nasprotnem primeru ne bi mogel doseči zemljiškoknjižne izvedbe posledic take sodbe in bi njegovo pravno varstvo ostalo neučinkovito.
varstvo lastninske pravice - vrnitveni zahtevek - posestnikovi ugovori - pravica do posesti - pravni naslov za posest
Sodišče je pravilno ugotovilo, da je tožnica lastnica nepremičnine parc. št. 363/9 k.o. ..., ki v naravi predstavlja večstanovanjsko stavbo na naslovu B., da toženka zaseda v izreku sodbe navedene dele te nepremičnine in da ne izkazuje nobenega pravnega naslova, ki bi ji dajal pravico do te posesti (drugi odstavek 92. člena in 93. člen SPZ). Glede na to je utemeljeno ugodilo vrnitvenemu zahtevku tožnice (prvi odstavek 92. člena SPZ)
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00009169
ZPND člen 4, 4/2, 19, 22b, 22b/1, 22b/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZNP člen 37.
nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - prepustitev stanovanja v skupni uporabi - predlagatelj postopka - žrtev nasilja v družini - center za socialno delo - predlog za začetek postopka - šestmesečni prekluzivni rok - materialni prekluzivni rok - pravočasnost predloga - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Predlagatelji postopka v smislu prvega odstavka 22.b člena ZPND so lahko samo žrtve ali center za socialno delo s soglasjem žrtve, predlog iz prvega odstavka 22.b člena pa mora biti podan najpozneje v šestih mesecih, odkar je žrtev zadnjič utrpela telesno poškodbo ali ji je povzročitelj nasilja prizadejal škodo na zdravju ali je drugače posegel v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice (četrti odstavek 22.b člena).
izrek denarne kazni zaradi kršitve prepovedi iz začasne odredbe - vrsta začasne odredbe - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - vsebina predloga
Po določilu 273. člena ZIZ se začasna odredba s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnine, na katero meri terjatev, izvrši z zaznambo prepovedi v zemljiški knjigi. Denarne kazni je skladno z drugim odstavkom 273. člena ZIZ mogoče izreči zgolj v primeru kršitve začasne odredbe po 3. točki prvega odstavka 273. člena ZIZ, torej kadar sodišče dolžniku izreče prepoved, da ne sme storiti ničesar, kar bi povzročilo škodo upniku, ter da ne sme nič spremeniti na stvareh, na katere meri terjatev. Take vrste začasna odredba ni bila predlagana in tudi ne izdana.
Pomembno je zgolj, da je bilo posojilo dano tožencu kot posojilojemalcu, zato ga je slednji tudi dolžan povrniti. Dejstvo, da je s izposojenim denarjem v resnici razpolagal toženčev sin, tako ne vpliva na obstoj toženčeve obveznosti iz posojilnega razmerja.
Tožnici gredo zakonske zamudne obresti, kot posledica zamude s plačilom, zato ni treba, da se o tem stranke dogovorijo.
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je tudi tožnik soprispeval k nastanku škode, ker je pri svojem delu opustil potrebno pazljivost pri hoji.
Za ugotovitev soprispevka k škodnemu dogodku ni treba dokazati kršitve predpisov s strani tožnika. Pri opredeljevanju predpostavk odškodninske terjatve se običajno poudarja, da mora biti ravnanje nedopustno, pri čemer zadošča, da je ravnanje (storitev ali opustitev) na splošno nedopustno, in ni potrebno, da bi bilo s pravno normo posebej prepovedano ali zapovedano. Izraz protipravno ravnanje (ravnanje v nasprotju s pravno normo) je zato ožji od pojma nedopustno ravnanje, to je ravnanje v nasprotju s splošno sprejetimi pravili (običaji, moralnimi načeli) dolžnega ravnanja v določenih razmerjih in situacijah. Zato so preozka stališča, po katerih morajo imeti opustitve - torej dolžnosti opraviti določena dejanja zaradi preprečitve ali zmanjšanja škode - pravni temelj v zakonu, pogodbi ali drugem pravnem aktu.