sodna ureditev meje - nepravdni postopek - predlog za ureditev meje - ureditev meje med sosedi - katastrska meja - zadnja mirna posest - močnejša pravica zadnje mirne posesti - dobra vera posestnika - mejnik
Za zaključek o zadnji mirni posesti zadošča ugotovitev, da je predlagatelj neovirano užival zemljišče do ograje oz. je bila posest mirna, to je, da sta stanje oba mejaša videla in ga upoštevala.
Zmotno je stališče, da bi morala biti posest dobroverna, saj se kvalificirana posest ne zahteva.
Zgolj najdba mejnika ne potrjuje dejstev glede uživanja nepremičnin, zadnje mirne posesti ali poteka meje.
Potek meje po podatkih katastra ni odločilen, če meja ni dokončno urejena in se ureja v sodnem postopku.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor - zanikanje obstoja terjatve - pravno relevantno dejstvo - negativno dejstvo - predlaganje dokazov - neresničnost trditev - dokazno breme
Ker za negativno dejstvo že po sami naravi stvari ni mogoče predložiti dokaza in upoštevaje pravilo, da je dokazno breme za obstoj obligacijskega razmerja med strankama na upniku, dolžniku ob zanikanju izterjevane obveznosti ni bilo treba predlagati oziroma predložiti nobenega dokaza.
izvršba na podlagi verodostojne listine - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor nevednosti - predložitev verodostojne listine
Upnik v predlogu za izvršbo ni razkril dejanske podlage za uveljavljanje svoje terjatve po računu, dolžnik pa je po oceni pritožbenega sodišča s trditvijo, da v svojih poslovnih knjigah nima knjižene omenjene verodostojne listine (temveč druge listine), na podlagi katere upnik vlaga predlog za izvršbo, kakor tudi s trditvijo, da se bo lahko do upnikovega zahtevka opredelil šele tedaj, ko bo upnik dopolnil svoj zahtevek na način, da bo predložil verodostojno listino, ne priznava niti ne zanika obstoja temelja za nastanek terjatve (dolžnik je priznal le poslovno sodelovanje z upnikom). Trditev o tem, da dolžnik nima verodostojne listine vknjižene v svojih poslovnih knjigah je namreč potrebno razumeti kot (ne)prejem in (ne)seznanitev listin, ki so podlaga za izvršbo oziroma kot izjavo nevednosti, ki v konkretnem primeru zadosti zahtevi po obrazloženosti ugovora.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršba na uveljavitev nedenarne terjatve - vezanost na izvršilni naslov - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - izvršljivost izreka - parcelacija nepremičnin - izvršljivost sklepa o izvršbi - prehod terjatve na novega upnika - javna ali po zakonu overjena zasebna listina - dokazno pravilo
Sodba zaradi izvedbe parcelacije ni postala neizvršljiva, vendar pa je v danem primeru dovoljena izvršba na neobstoječi parceli, kar bi lahko pomenilo, da je neizvršljiv sam sklep o izvršbi. Do vpisa novih parcel in izbrisa prejšnje namreč ni prišlo šele po izdaji sklepa o izvršbi, temveč pred vložitvijo predloga za izvršbo v tej zadevi. Upniki bi tako že v predlogu za izvršbo morali zahtevati izvršbo na novo vpisanih parcelah. Z odgovorom na ugovor te pomanjkljivosti upniki niso mogli odpraviti.
Skladno z načelom stroge formalne legalitete je izvršilno sodišče vezano na izvršilni naslov tudi kar se tiče upravičencev za izpolnitev terjatve. ZIZ za odstop od načela stroge formalne legalitete glede upravičencev zahteva tako ustrezno trditveno podlago kot kvalificirano listino (gre za dokazno pravilo) ter v zvezi s tem v ugovornem postopku ni mogoče uporabiti pravila o neprerekanih trditvah. Če torej pogoji za dovolitev izvršbe v korist nekaterih drugih upnikov niso izpolnjeni, je treba predlog za izvršbo v razmerju do njih zavrniti.
ZIZ člen 53, 53/2, 58, 58/4, 61, 61/2, 62, 62/2. OZ člen 779, 779/2, 779/3. ZOdv člen 11, 11/2, 16, 16/2, 18, 59, 59/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 16, 16/2.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor - konkretizirane trditve - odvetniško zastopanje - mandatna pogodba - neopravljene storitve - znižanje plačila zaradi nekvalitetno opravljenih del - višina obveznosti - negativno dejstvo - predlaganje dokazov - dokazno breme
Dolžnik je dovolj konkretizirano nasprotoval svoji obveznosti plačila odvetniških storitev upniku, ker te niso bile opravljene kvalitetno oziroma ker sploh niso bile opravljene, poleg tega pa je oporekal tudi višini izterjevane obveznosti. Ker zatrjevana ugovorna razloga predstavljata t.i. negativni dejstvi, dolžniku v zvezi z njima ni bilo treba predlagati oziroma predložiti nobenega dokaza.
ZPP člen 337, 337/1, 359. ZIZ člen 53, 53/2, 58, 58/3, 61, 61/1, 62, 62/2, 62/3.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor - kondemnatorni in dovolilni del sklepa o izvršbi - dogovor o obročnem plačilu dolga - konkretiziranost ugovora - dokazna vrednost dokazov - delno plačilo dolga - neprerekano dejstvo - prepoved reformatio in peius - nedopustna pritožbena novota
Zatrjevani in dovolj konkretizirani dogovor strank o obročnem odplačilu preostanka dolga predstavlja pravno pomembno dejstvo, saj bi dolžnik z uveljavljanjem tega dejstva v času vložitve ugovora v morebitni pravdi lahko dosegel zavrnitev upnikovega zahtevka v spornem delu, za dokazovanje tega dejstva pa je tudi podal dva dokazna predloga.
Ob presoji obrazloženosti ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni mogoče razpravljati o dokazni vrednosti predlaganih dokazov.
URS člen 54, 54/1. ZZZDR člen 102, 106, 106/5. ZPP člen 421, 421/4.
roditeljska pravica - spremenjene razmere - ukinitev stikov - odklanjanje stikov s strani otroka - odvzem pravice do stikov z otrokom - sposobnost otroka, da izrazi svoje mnenje - pravica otroka, da izrazi svoje mnenje
Ker deklica na travmatičen način odklanja stike, kar je posledica očetovega ravnanja, je utemeljen poseg v njegovo starševsko pravico na način, da se mu odvzame pravica do stikov z mladoletnim otrokom.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00008880
OZ člen 33, 33/5, 59, 82, 82/1, 82/2, 126, 129, 345.
sporazum o ugotovitvi in delitvi skupnega premoženja - predpogodba - rok za sklenitev glavne pogodbe - šestmesečni prekluzivni rok - zastaralni rok - pogodba v korist tretjega - razlaga pogodbe - razlaga spornih določil pogodbe - pogodbeni pogoj - odškodnina zaradi neizpolnitve pogodbe
Šestmesečni rok za podajo zahteve za sklenitev glavne pogodbe iz petega odstavka 33. člena OZ je materialni prekluzivni rok, na katerega sodišče pazi po uradni dolžnosti (in ne za zastaralni rok). V primerih, ko je rok določen kot prekluzivni rok, pa se pravila o zastaranju ne uporabljajo (345. člen OZ).
ZDR-1 člen 89, 89/2, 118, 118/1.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zaposlovanje novih delavcev - pogodba o zaposlitvi za določen čas - sodna razveza
Tožnica je bila z odpovedano pogodbo zaposlena na delovnem mestu posluževalca stroja za mehansko obdelavo ulitkov. Na isto delovno mesto je toženka, še preden je tožnici vročila izpodbijano odpoved ter nato tudi v času odpovednega roka, zaposlovala in sklepala pogodbe o zaposlitvi za določen čas (iz razloga začasno povečanega obsega dela) z drugimi delavkami. To pa pomeni obstoj okoliščine, da pri podaji odpovedi tožnici ni obstajal utemeljen odpovedni razlog, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je izpodbijana odpoved nezakonita kljub siceršnjem obstoju poslovnega razloga.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00008688
ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3. ZPP člen 105, 180. SPZ člen 39, 43. ZIZ člen 168, 168/5.
pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - originaren način pridobitve lastninske pravice - ugotovitveni tožbeni zahtevek - podlaga za vpis v zemljiško knjigo - listina, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo - pravnomočna sodna odločba o ugotovitvi obstoja lastninske pravice - ugotovitveni izrek - nesklepčnost tožbenega zahtevka - odpravljiva nesklepčnost tožbe - trditveno in dokazno breme
Tožba ni sklepčna. Tožnik bi moral tožiti na ugotovitev lastninske pravice, saj se vknjižba zatrjevane pravice, ki naj bi jo s priposestvovanjem pridobil na originaren način, dovoli na podlagi sodne odločbe, s katero sodišče ugotovi obstoj, spremembo oziroma prenehanje te pravice.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00011200
ZDR-1 člen 6, 6/1, 7, 7/4, 8, 47, 47/1.. ZDR člen 6, 6/1, 6/7, 6a, 6a/4, 45, 45/1.. OZ člen 347, 347/1.
dodatek za nadurno delo - odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo odškodninski zahtevek iz naslova trpinčenja in neenake obravnave na delovnem mestu. Ker po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje nadrejena tožnika ni smešila in obrekovala za hrbtom, o njem ni širila neresničnih govoric in se ni norčevala iz njegovega zasebnega življenja in narodnosti, je posledično pravilna tudi zavrnitev zahtevka, da se mora tožena stranka oziroma nadrejena tožniku osebno opravičiti.
Sodišče prve stopnje je v obsežnem dokaznem postopku po nepotrebnem ugotavljalo, ali so bile opravljene nadure potrebne ali ne, kar pa ni bistveno. Bolj pomembne so okoliščine oziroma vprašanja glede tega, ali so bile nadure, ki jih je tožnik očitno opravljal z vednostjo delodajalca in v skladu z izvajanjem delovnega procesa tožene stranke, dejansko opravljene ali ne. S tem se sodišče prve stopnje zaradi zmotnega izhodišča, da je pomembno vprašanje, ali bi se delo lahko opravilo v krajšem času, ni ukvarjalo.
Pritožbeno sodišče je v primerljivi zadevi pojasnilo, da mora delodajalec v primeru, ko delavec z njegovim vedenjem opravlja nadure, bodisi te ure delavcu tudi priznati kot opravljene nadure ali pa mu, če šteje, da njegova prisotnost na delu ni potrebna, opravljanje dela preko polnega delovnega časa prepovedati.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00011052
ZDR člen 33, 43, 184.. ZVZD-1 člen 5, 12, 12/1, 12/2, 12/3, 19, 25.. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 153, 153/1, 153/2, 171, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - objektivna odgovornost - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine - soprispevek - padec z višine - nevarna dejavnost - premoženjska škoda
Tožnik (policist) je padel z višine več kot 3 m. Do padca in posledične poškodbe je prišlo, ker se je pri sestopu s tovornega vozila na višini 3 m zamaknila letev. Pritrditi je treba oceni sodišča prve stopnje, da je tožnik opravljal delo, ki je v danih okoliščinah pomenilo nevarno dejavnost. Opravljanje dela, pri katerem med sestopom lahko pride do padca z višine več kot 3 m, pomeni opravljanje nevarne dejavnosti, zaradi česar se v skladu s 149. členom OZ šteje, da škoda, ki je nastala v zvezi z nevarno dejavnostjo, izvira iz te dejavnosti, razen če se dokaže, da ta ni bila vzrok.
Tožnik bi se kot povprečno usposobljen delavec moral toženo stranko oziroma nadrejene pred vzpenjanjem opozoriti na to, da lestev ni ustrezna in je zato ne more uporabiti. Za obstoj oškodovančevega prispevka k škodi ni potrebno naklepno ali hudo malomarno ravnanje. Zadostuje že nižja stopnja krivde. Ko je tožnik ocenil, da obstaja verjetnost prisotnosti prebežnikov v tovornem vozilu, bi moral preveriti varnost lestve ter o svojih ugotovitvah obvestiti nadrejeno osebo, česar pa ni storil. Tožnik se je zavedal neuporabnosti lestve, ki jo je imel na razpolago, pa ni zahteval njenega popravila ali zamenjave oziroma, ni odklonil dela. Ravnal je neskrbno. Zato je k nastali škodi prispeval do višine 10 %.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00011641
ZDR člen 184.. OZ člen 179.. ZPP člen 155.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - objektivna odgovornost - nepremoženjska škoda - višina odškodnine - odmera višine odškodnine - odločitev o pravdnih stroških - vrednost spornega predmeta - sprememba tožbe
Zaradi škodnega dogodka je tožnik utrpel zlom velike grče desne nadlahtnice, izpah desnega ramena in udarnino desne strani prsnega koša, kar je po mnenju izvedenca visokoenergetska poškodba desnega ramena. Pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in neugodnosti med zdravljenjem je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo ugotovitve sodnega izvedenca iz podanega izvedenskega mnenja, zlasti glede intenzitete in trajanja telesnih bolečin, pa tudi glede poteka zdravljenja ter ustrezno ocenilo vse neugodnosti, ki so bile povezane z zdravljenjem poškodb. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je prisojena odškodnina v višini 8.000,00 EUR primerna in pravična.
Tožnik je spremenil tožbo oziroma zvišal tožbeni zahtevek tik pred zaključkom postopka pred sodiščem prve stopnje. S pripravljalno vlogo z dne 25. 8. 2017 je prvotni tožbeni zahtevek, ki ga je uveljavljal s tožbo v višini 25.035,92 EUR, zvišal na znesek 32.035,92 EUR, postopek pa se je nato zaključil na naroku za glavno obravnavo z dne 19. 9. 2017, na katerem je bila izdana izpodbijana sodba. Vse do 25. 8. 2017 je postopek potekal v zvezi z odškodninsko terjatvijo v znesku 25.035,92 EUR. Zato je to vrednost spornega predmeta potrebno upoštevati ne le pri vrednotenju opravljenih storitev v prvem sojenju (in v pritožbenem postopku), ampak tudi pri izračunavanju uspeha strank v postopku.
Načelo ekonomičnosti zahteva, da se, kadar je to mogoče, "izkoristi" že zbrano procesno gradivo in omogoči dokončna ureditev spora.
Tožeča stranka v pritožbi pravilno opozarja, da sta kljub spremembi tožbe pravna in dejanska podlaga zahtevka ostali isti. Tako bi bilo veliko bolj neekonomično, če bi morala tožeča stranka vložiti novo tožbo, povezano z novimi visokimi stroški, sodišče pa bi bilo obremenjeno z reševanjem zadeve popolnoma od začetka, čeprav sta v sedaj obravnavanem sporu pravdni stranki že podali obširne navedbe in predložili oziroma predlagali izvedbo številnih dokazov.
ZPP člen 12, 286b, 287, 287/1, 337. OZ člen 131. URS člen 26. ZFPPIPP člen 97, 102, 458. ZDPra člen 1, 3, 56.
odškodninska odgovornost države RS - odškodninska odgovornost RS za delo sodnika - protipravno ravnanje - obseg in višina škode - pravilno vročanje - pritožbene novote - zavrnitev izvedbe dokaza - načelo pomoči prava neuki stranki - dvom glede nepristranskosti sodišča - državno pravobranilstvo - zastopanje države
Ker je sodišče pravilno zavrnilo zahtevek tožnika zaradi neizkazane protipravnosti ravnanja stečajnega sodišča in zaradi nedokazanosti nastanka škode, izvedba dokazov z vpogledom v stečajni spis in poizvedbami pri poštni agenciji, vse z namenom, ali je stečajna upraviteljica obvestilo poslala tujemu upniku v tujino, ne bi pripeljala do drugačne odločitve sodišča.
dejanje, ki ga lahko opravi le dolžnik - denarna kazen, če dolžnik v določenem roku ne bo izpolnil obveznosti - sklep o izreku denarne kazni - izvršilni naslov - ugovor dolžnika
Po 226. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) sodišče dolžniku, ki se upira izvršitvi dejanja, ki ga lahko opravi le on, določi primeren rok za izpolnitev obveznosti, naloži pa mu tudi plačilo denarne kazni. Prvenstveni namen naložene denarne kazni ni kaznovanje dolžnika, pač pa vplivanje na njegovo voljo, da bo zaradi te kazni izpolnil obveznost, ki izhaja iz izvršilnega naslova. Denarno kazen izreče sodišče v sklepu o izvršbi za primer, da dolžnik v določenem roku ne bo izpolnil obveznosti. Ta sklep je izvršilni naslov za izvršbo po uradni dolžnosti, ki jo začne sodišče, če dolžnik kljub zagroženi kazni ne izpolni obveznosti. Skladno z zahtevo iz 1. točke drugega odstavka 17. člena v zvezi z 19. členom ZIZ pa se na njegovi podlagi lahko dovoli izvršba le, če je sklep o izvršbi postal pravnomočen in če je pretekel rok za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti.
ZPP člen 139, 139/3, 282, 282/2, 282/3. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 125, 125/1, 125/2.
novela ZPP-E - pritožbeni postopek - uporaba pravil novele ZPP - sistemska razlaga zakona - vročanje pravnim osebam
Ker je odločba pred sodiščem prve stopnje izdana po začetku uporabe ZPP-E, mora višje sodišče uporabiti nov ZPP-E, kar pa ne pomeni, da presoja pravilnost odločitve sodišča prve stopnje po spremenjenem 282. členu ZPP. Uporaba novega zakona po sistemski razlagi sodišču druge stopnje nalaga le, da postopek pred sodiščem druge stopnje vodi v skladu s pravili novega zakona, ne pa tudi da presoja postopanja sodišča prve stopnje upoštevaje nov zakon. Drugačna (dobesedna jezikovna) razlaga bi (lahko) pripeljala do absurdne situacije, ko bi sodišče prve stopnje (pravilno upoštevaje določbo prvega odstavka 125. člen ZPP-E) postopalo po pravilih starega zakona, sodišče druge stopnje pa bi ugotavljalo kršitve, ker nov zakon določa drugačna pravila.