Upravnik od etažnih lastnikov lahko izterjuje stroške na pogodbeni podlagi, torej, če ima za to posebno pooblastilo, sicer pa le, če je stroške založil iz lastnih sredstev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00009295
OZ člen 132, 168, 168/3. ZPP člen 7, 212, 285.
zakupna pogodba - zakup nepremičnine - kmetijska zemljišča - odstop od zakupne pogodbe - predčasen odstop od pogodbe - povrnitev premoženjske škode - pravica do povrnitve škode - pogodbena odškodninska odgovornost - odškodnina iz naslova izgubljenega dobička - bodoča škoda - izgubljeni dobiček - ugotovitev obsega izgubljenega dobička - višina izgubljenega dobička - višina škode - preteklo poslovanje - trditvena podlaga - trditveno breme - materialno procesno vodstvo - vmesna sodba
Sodna praksa je pri ugotavljanju višine izgubljenega dobička zavzela stališče, da se v primeru, ko se je tožeča stranka že pred škodnim dogodkom ukvarjala z enako dejavnostjo, obseg izgubljenega dobička ugotavlja na podlagi podatkov o preteklem poslovanju. Tožnik sicer ni navedel, kakšen prihodek in dobiček je ustvaril v obdobju izvajanja zakupne pogodbe, pomanjkljiv je tudi izračun o vrednosti kmetijske pridelave v letu 2006, saj vsebuje le informativni podatek o čistem dohodku, ne pa tudi o stroških poslovanja in drugih stroških, da bi bil mogoč izračun dobička. Vendar je po stališču revizijskega sodišča potrebno upoštevati, da je bil tožnik kmetovalec, ki je večino pridelka prodajal sam na tržnici ali ga je vozil direktno strankam. Zato je navedeno stališče sodne prakse prestrogo in je treba pritrditi pritožbi, da je tožnik z navedbami v tožbi in na glavni obravnavi zadostil trditvenemu bremenu glede višine odškodnine iz naslova izgubljenega dobička.
Tožena stranka tožnikove pogojne odstopne izjave ni sprejela. Ne glede na razloge za takšno ravnanje tožnika (zdravstveni razlogi ali želja po spremembi kulture nasadov zaradi izboljšanja poslovanja), je dejstvo, da je bila tožnikova izjava le pogojna in že zato ni vplivala na obstoj zakupne pogodbe in višino pričakovanega izgubljenega zaslužka. Tudi sicer bi odločanje o tem, ali bi tožniku škoda nastala zaradi predčasnega prenehanja zakupne pogodbe, ker naj bi sam želel od nje odstopiti že pred tem, po presoji pritožbenega sodišča nasprotovalo pravnomočni vmesni sodbi, ki zajema celotno podlago zahtevka, tudi ugotovitev nastanka škode, zako da se v nadaljnjem postopku presoja le dejstva, ki so povezana z ugotavljanjem višine škode.
Tožnik v predmetni pravdi ne uveljavlja odškodnine zaradi razlastitve, ampak odmeno, ki naj bi bila posledica (z njegove strani zatrjevanega) toženkinega nedopustnega ravnanja.
Tožnik je nedopustnost toženkinega ravnanja utemeljeval z njenim sprejemom prej omenjenega (in po njegovih trditvah) nezakonitega (in celo) protiustavnega odloka v letu 2005.
zaslišanje stranke - zaslišanje priče - trditveno breme - relevanten dokaz
Sodišče prve stopnje je izvedbo obeh dokazov z zaslišanjem zakonitega zastopnika in priče S. zavrnilo, saj je tožeča stranka dokazala, da je storitev res opravila. Po pravilih o trditvenem in dokaznem bremenu je bilo sedaj na toženi stranki, da zatrjuje in dokaže, da dokazi tožeče stranke ne izkazujejo tega in predloži dokaze, ki bi njene trditve potrdili.
zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - ogrožanje življenja in zdravja - razlogi sklepa - pomanjkljivi razlogi - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje navaja, da pritožnica ni zmožna sodelovati pri manj omejujočih oblikah zdravljenja, saj da glede na psihično stanje ni sposobna razumeti svojega stanja. Ker naj bi to zdravljenje (kot ugotavlja sodišče prve stopnje) potekalo v obliki jemanja ustreznih zdravil, ni ustrezno (konkretno) pojasnjeno, zakaj to kljub njenemu trenutnemu psihičnemu stanju ne bi moglo enako uspešno potekati v manj prisilni (to je "milejši") obliki.
SPZ člen 70, 70/1, 70/2, 70/3, 70/4. ZPP člen 205.
predlog za delitev solastne stvari - civilna delitev solastnine - fizična delitev - velikost deležev na nepremičnini - prekinitev postopka
Predlagateljici utemeljeno grajata stališče prvega sodišča, da med udeleženci obstaja spor o velikosti njihovih deležev na predmetu delitve, saj nihče od udeležencev postopka ne trdi, da bi bil njegov solastniški delež drugačen od tistega, ki izhaja iz podatkov zemljiške knjige.
Tožeča stranka sicer ni javna uslužbenka, vendar pa je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je tožena stranka, ki opravlja koncesijo na področju socialnega varstva, dolžna v skladu s 46. členom ZSV delovna razmerja zaposlenih pri njej urejati v skladu s kolektivnimi pogodbami, zakoni in drugimi akti, ki veljajo za zaposlene v javnih zavodih s področja socialnega varstva.
Tožeča stranka je lahko kadarkoli po prevedbi uveljavljala nepravilnost pri določitvi delovnega mesta in plačnega razreda za nazaj, torej za čas po 1. 8. 2008, pri tem pa je bila omejena le z zastaralnim rokom.
Ker je tožeča stranka pred prevedbo opravljala delo na delovnem mestu, ki je bilo uvrščeno v IV. tarifno skupino, za katero tudi izpolnjuje pogoj strokovne izobrazbe IV. stopnje, tožeča stranka neutemeljeno navaja, da je tožečo stranko pravilno prevedla na delovno mesto "socialna oskrbovalka III", saj se za to delovno meso zahteva III. stopnja strokovne izobrazbe.
OZ člen 190, 283. ZZZDR člen 56, 56/2. ZPP člen 196, 286.
neupravičena obogatitev - skupno premoženje zakoncev - dolgovi v zvezi s skupnim premoženjem - solidarni dolžnik - enotno in nujno sosporništvo - solidarna odgovornost zakonca - ugovor pasivne legitimacije - stroški življenjskih potreb otroka - nesklepčen pobotni ugovor - nadomestna izpolnitev - realni kontrakt - državna štipendija
Mati je s sinovega računa dvignila denarni znesek, z namenom prikritja denarnega premoženja pri pridobivanju državne štipendije. V nadaljevanju je bil ta znesek porabljen za nakup čolna, ki spada v skupno premoženje nje in njenega bivšega moža. Vtoževani znesek tako predstavlja dolg v zvezi s skupnim premoženjem, za povrnitev katerega toženka in njen bivši mož odgovarjata solidarno.
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00009655
ZIZ člen 170, 170/2. OZ člen 39, 39/4, 40, 86, 92. ZPP člen 7. ZZZDR člen 51.
izigravanje upnikov - sporazum med zakoncama - sporazum v obliki notarskega zapisa - skupno in posebno premoženje zakoncev - ničnost sporazuma - nedopusten nagib - nedopustna kavza - pravni interes pri ugotovitveni tožbi - zaznamba sklepa o izvršbi - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - prisilna hipoteka - učinkovanje hipoteke - hipotekarni (realni) dolžnik - ugovori hipotekarnega dolžnika - ugovori dolžnika proti prevzemniku terjatve - ugovor tretjega v izvršilnem postopku - predlog za odlog izvršbe - darilo, dano v času trajanja zakonske zveze
Sporazum je bil zaradi nedopustnega nagiba strank ničen, saj okoliščine, v katerih sta zakonca sklenila sporazum, kažejo, da je bil nagib za njegovo sklenitev v preprečitvi in otežitvi poplačila tožnice kot upnice v izvršilnem postopku.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00010353
KZ-1 člen 249, 249/1, 249/2. ZKP člen 167, 167/1.
preiskava - kaznivo dejanje davčne zatajitve - utemeljen sum - pravni standard - stopnja verjetnosti - dokazi za utemeljen sum - presoja verodostojnosti
Sodišče prve stopnje je namreč določno navedlo dejstva in dokaze, ki kažejo na zadostno stopnjo verjetnosti, da je obdolženka izpolnila objektivne znake kaznivih dejanj, ki so predmet zahteve za preiskavo (15. do 22. točka sklepa).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - TRANSPORTNO PRAVO
VSL00008628
OZ člen 46, 46/1, 46/2. ZPPCP-1 člen 1, 24. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14.
obstoj pogodbenega razmerja - veljavnost pogodbe - zmota o osebi - bistvena in opravičljiva zmota - izpodbijanje pogodbe zaradi bistvene zmote - dokazna ocena - mednarodni tovorni list (cmr)
S pritožbenim sklicevanjem na opravičljivo bistveno zmoto v osebi, s katero se sklepa pogodba, zaradi katere naj bi prvostopenjsko sodišče zmotno uporabilo 46. člen OZ, pa pritožnik ne more uspeti. Pogodba, sklenjena v bistveni zmoti, sama po sebi ni neveljavna že po samem zakonu, pač pa jo mora pogodbena stranka, ki je v opravičljivi zmoti, izpodbijati. Ker tožena stranka razveljavitve pogodbe ni niti uveljavljala, s pritožbenim očitkom zmotne uporabe materialnega prava ne more uspeti.
ZIZ člen 53, 53/2, 58, 58/4, 61, 61/2, 62, 62/2. OZ člen 779, 779/2, 779/3. ZOdv člen 11, 11/2, 16, 16/2, 18, 59, 59/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 16, 16/2.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor - konkretizirane trditve - odvetniško zastopanje - mandatna pogodba - neopravljene storitve - znižanje plačila zaradi nekvalitetno opravljenih del - višina obveznosti - negativno dejstvo - predlaganje dokazov - dokazno breme
Dolžnik je dovolj konkretizirano nasprotoval svoji obveznosti plačila odvetniških storitev upniku, ker te niso bile opravljene kvalitetno oziroma ker sploh niso bile opravljene, poleg tega pa je oporekal tudi višini izterjevane obveznosti. Ker zatrjevana ugovorna razloga predstavljata t.i. negativni dejstvi, dolžniku v zvezi z njima ni bilo treba predlagati oziroma predložiti nobenega dokaza.
ugotovitev obstoja lastninske pravice - priposestovanje - gradnja na tujem svetu - originarna pridobitev lastninske pravice - dogovor o gradnji - dokazno breme - dokazovanje
Dokazni postopek je pokazal, da je bila brunarica zgrajena na podlagi skupne odločitve na kmetiji živečih, torej na podlagi dogovora o skupni gradnji, ki pa izključuje uporabo določb ZTLR o originarni pridobitvi lastninske pravice na podlagi gradnje na tujem svetu.
varstvo lastninske pravice - vrnitveni zahtevek - posestnikovi ugovori - pravica do posesti - pravni naslov za posest
Sodišče je pravilno ugotovilo, da je tožnica lastnica nepremičnine parc. št. 363/9 k.o. ..., ki v naravi predstavlja večstanovanjsko stavbo na naslovu B., da toženka zaseda v izreku sodbe navedene dele te nepremičnine in da ne izkazuje nobenega pravnega naslova, ki bi ji dajal pravico do te posesti (drugi odstavek 92. člena in 93. člen SPZ). Glede na to je utemeljeno ugodilo vrnitvenemu zahtevku tožnice (prvi odstavek 92. člena SPZ)
odškodninska odgovornost - elementi odškodninske odgovornosti - skrbnost dobrega strokovnjaka - vzročna zveza
Kadar ni podan le eden izmed elementov civilnega delikta, sodišče ni dolžno raziskovati obstoja ostalih, ampak zahtevek zavrne. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ni dokazana protipravnost ravnanja tožene stranke v obliki opustitve ustreznih opozoril pred škodno nevarnostjo, zato ni ugotavljalo nadaljnjih elementov odškodninske odgovornosti, saj morajo biti izpolnjeni kumulativno.
Vzrok za škodni dogodek je potrebno pripisati vozniku tovornega vozila tožeče stranke, ki je ravnal v nasprotju s pravili, ki se zahtevajo za vožnjo s takšnim vozili. Njegova vožnja je bila malomarna in ni bila v skladu s standardom skrbnosti, ki se zahteva za voznika tovornega vozila, ki opravlja poklicno dejavnost in tako ni podan element vzročne zveze med opustitvijo pravilne postavitve prometnega znaka in nastalo posledico, kar pomeni, da tožena stranka ni odškodninsko odgovorna.
Prav to pa je tudi bistvo obravnavanega kaznivega dejanja po prvem odstavku 310. člena KZ-1, ki je podano takrat, ko si storilec samovoljno vzame svojo pravico ali pravico, za katero (zmotno) misli, da mu pripada in tega ne stori po redni poti (npr. preko policije, sodišča,...). Zato ne drži izvajanje pritožbe, da dejanska zmota opravičuje ravnanje obdolženca, ker je zmota o pravici, za katero je obdolženec mislil, da mu gre, sestavni del krivde oziroma subjektivnega odnosa obdolženca do pravice, ki si jo je samovoljno vzel. Iz tega razloga tudi ni mogoče pritrditi pritožbi, ko zatrjuje, da obdolženec ni ravnal z direktnim naklepom. Zmota o pravici namreč ne izključuje naklepnega ravnanja obdolženca, kot to poskuša prepričati pritožba.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - postopek izbire - neizbran kandidat - zavod - ravnateljica - sodno varstvo
Ker do spora po prvem odstavku 36. člena ZZ, predmet katerega bi bilo vprašanje pravilne izvedbe postopka izbire ravnateljice pri toženi stranki, ni prišlo, pred sodiščem tudi ni bilo po vsebini presojano oziroma, odgovorjeno na vprašanje, pri rešitvi katerega neutemeljeno vztraja tožnica v pritožbi, in sicer ali je tožena stranka pravilno uporabila določbe ZUP glede obnove postopka imenovanja ravnatelja, ne da bi izvedla postopek razrešitve (po 59. členu ZOFVI) tožnice s položaja ravnateljice tožene stranke.
Ker prisilna prodaja nepremičnine, v kateri dolžnica živi s hčerko, nedvomno predstavlja hud poseg v položaj dolžnice, je pri zastavljenem vprašanju sorazmernosti potrebno tehtati med položajem upnika in njegovo pravico do poplačila ter položajem dolžnice in posegom v njene pravice. V konkretnem primeru je pri tem tehtanju bistveno, da je dolžnica v notarskem zapisu soglašala, da se terjatev upnika zavaruje z vknjižbo hipoteke na predmetni nepremičnini, kot je tudi soglašala z neposredno izvršljivostjo notarskega zapisa. Dolžnica je že ob sklenitvi notarskega zapisa prostovoljno pristala, da se zapadla in neplačana terjatev poplača iz predmetne nepremičnine in dopustila prodajo nepremičnine. Na te posledice je dolžnica prostovoljno pristala in z njimi lahko računala.
Za veljavnost pooblastila ni potrebno sodelovanje pooblaščenca.
S pooblastilom odvetniški družbi so bili za zastopanje toženke pooblaščeni vsi njeni družbeniki, tudi tisti, ki so v družbo vstopili naknadno.
Kršitev dolžnosti pomoči prava nevešči stranki pomeni relativno bistveno kršitev postopka. To pomeni, da nanjo pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, ampak samo na zahtevo stranke (drugi odstavek 350. člena ZPP). Ta mora biti zato obrazložena. Pritožnik mora poleg trditve, da je bila ta določba kršena, pojasniti tudi to, glede česa in zakaj je kršitev vplivala na pravilnost odločitve, ki je bila sprejeta.
Tožbeni zahtevek tožnika je bil zavrnjen zaradi pomanjkljive trditvene podlage glede domnevno nastale škode. Tožnik ni navedel stanja dolga v trenutku uvedbe stečajnega postopka, ni navedel višine kupnine, ki je bila dosežena s prodajo nepremičnin in za katere nepremičnine, manjkajo tudi trditve o tem, do kakšne razlike med doseženo prodajno ceno in z njegove strani zatrjevano pravo vrednostjo je s tem prišlo in do kakšnega poplačila je bila upravičena toženka oziroma do kakšnega bi bila upravičena v primeru prodaje po višji ceni in za koliko bi se v tem primeru tožnikova obveznost do toženke zmanjšala. Tudi ni navedel, da je v posledici prodaje za nižjo vrednost toženki že karkoli plačal in bil zato oškodovan. Trditve, da mu je škoda nastala in v kakšni višini, zato v dokaznem postopku ni bilo niti mogoče preizkušati.