odškodnina za nepremožensko škodo - denarna odškodnina telesne bolečine - odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - tuja pomoč in nega - materialna škoda - prometna nesreča - voznik osebnega vozila - odmera odškodnine - načelo induvidualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odmere odškodnine
Odmera odškodnine za nematerialno škodo je stvar materialnega prava. Pri njej je sodišče vezano na merila iz 179. OZ: stopnjo bolečin in njihovo trajanje, pomen prizadete dobrine in namen odškodnine. Odmera poteka na dveh ravneh - konkretni in abstraktni. Po eni strani je treba upoštevati konkretne okoliščine posameznega oškodovanca (subjektivno merilo) in mu z odškodnino nameniti pravično zadoščenje za omilitev njegovih bolečin. Po drugi strani pa je treba upoštevati tudi primere iz sodne prakse (objektivno merilo). Odškodnina mora biti namreč odmerjena tudi glede na primerjavo z odškodninami za enako škodo ter upoštevaje razmerje med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami. Načelo objektivizacije, ki odraža ustavni jamstvi o enakosti pred zakonom in o enakem varstvu pravic, je namenjeno vzpostavljanju sorazmerne enakosti med več osebami glede na težo primera.
krivdna odškodninska odgovornost - košenje trave - delo zapornika med prestajanjem kazni - odklanjanje zdravljenja - odpoved zahtevku - enostranska pisna izjava - zlom golenice - soprispevek ni podan - izvedenec gradbene stroke - izvedenec za varstvo pri delu - neustrezna delovna oprema
Neutemeljena so pritožbena izvajanja, da se je tožnik s podpisom te izjave, ki po mnenju toženke "predstavlja pisno odpoved zahtevkom ter pomeni pravno zavezujoč pravni posel", odpovedal odškodninskemu zahtevku in bi jo moral izpodbijati v roku enega leta. Omenjena izjava namreč predstavlja enostransko izjavo, ki v konkretnem primeru tožnika ne zavezuje, saj je dokazni postopek pokazal, da je dejansko stanje bilo drugačno ter je toženka oziroma njen zavarovanec odškodninsko odgovorna za škodo, ki je tožniku nastala v posledici škodnega dogodka. V konkretnem primeru je potrebno upoštevati specifično situacijo, saj je tožnik v času poškodbe prestajal kazen zapora in ni mogel svobodno oditi k zdravniku, kot bi lahko šel, če bi delo opravljal pri "običajnem" delodajalcu. Dokazni postopek je pokazal, da zdravnika v zaporu ni bilo na voljo vsak dan, ampak je prihajal le občasno (dvakrat na teden, kot je izpovedal tožnik). Kot je pojasnil izvedenec v okviru dopolnitve izvedenskega mnenja, medicina poteka zdravljenja ne more predvideti z gotovostjo, zato ni mogoče argumentirano izključiti možnosti, da bi pri tožniku prišlo do vnetja in enakega poteka zdravljenja kljub (takojšnji) medicinski oskrbi.
splošni in posebni zavarovalni pogoji - izguba zavarovalnih pravic - izguba zavarovalnih pravic zaradi alkoholiziranosti - vzročna zveza - višina škode - materialno procesno vodstvo
Preizkusu alkoholiziranosti se je mogoče izmakniti na različne načine. Ker ti načini v splošnih pogojih niso definirani, je sodišče tisto, ki mora upoštevajoč okoliščine vsakokratnega primera presoditi, ali je do tega res prišlo. Nobenega dvoma ne more biti, da je za takšno presojo pomembno tudi dejstvo, ali je voznik poklical policijo.
Dokazno breme glede tega, da so bile ure dela plačane, je na tožencu kot delodajalcu, ne na tožniku. Delodajalec je tisti, ki za delavca izvaja obračune plač in posledično tudi razpolaga s podatki in listinami za dokazovanje plačila. Toženec zgolj s svojo izpovedjo, brez drugih dokaznih predlogov v smeri dokazovanja gotovinskih izplačil tožniku, pri dokazovanju tega po pravilnem stališču sodišča prve stopnje ni bil uspešen.
pravica uporabe - lastninjenje - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - pridobitev lastninske pravice na originaren način - gradnja na tujem - pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestovanja - pravilna uporaba materialnega prava - pravna kvalifikacija dejanskega stanja - (ne)vpis v zemljiško knjigo - nedopusten poseg v lastninsko pravico
ZLNDL določa, da lastninsko pravico pridobi tisti, ki je ob uveljavitvi zakona imel pravico uporabe; ne glede na to, ali je bila le-ta v zemljiški knjigi vpisana, ali ne.
pogodba o opravljanju računovodskih storitev - ustna sklenitev pogodbe - soglasje volj o bistvenih sestavinah pogodbe - nastanek obveznosti - izstavitev računa - ugovor zastaranja
Pogodba o opravi računovodskih in drugih storitev je bila veljavno sklenjena že na podlagi ustnega soglasja volj strank, zato ni potrebe, da o tem obstaja kakšen pisni dokaz. Račun oziroma izstavitev računa ni pogoj za nastanek obveznosti. Bistveno je, da obstoji temelj terjatve oziroma zahtevka.
obnova postopka - nedovoljenost predloga za obnovo postopka - upravičen predlagatelj obnove postopka - obvezno zastopanje po odvetniku - stranka ali njen zakoniti zastopnik ima pravniški državni izpit
Obnova postopka je izredno pravno sredstvo. Po 86. členu ZPP lahko predlog za obnovo v strankinem imenu vloži le njen pooblaščanec, ki je odvetnik, sama stranka ali njen zakoniti zastopnik pa le tedaj, če izkažeta, da imata opravljen pravniški državni izpit. Tega pogoja tožnikova mati, ki je v tožnikovem imenu predlagala obnovo, ne izpolnjuje. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ocenilo, da predlog ni dopusten in da tožnik ni upravičen do njegovega vsebinskega obravnavanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00009173
ZNP člen 12, 15, 37. ZPP člen 22, 22/1, 22/2. ZZZDR člen 106. ZPND člen 19, 19/3.
sprememba stikov - režim stikov - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - krajevna pristojnost - splošna krajevna pristojnost - posebne okoliščine primera - ugovor krajevne nepristojnosti - otrokova korist
Ne drži, da posebne okoliščine primera - že pridobljeno mnenje izvedenca in seznanjenost lokalnega CSD z družinsko problematiko, ki jih navaja sodišče, narekujejo pristojnost ptujskega sodišča, saj naša ureditev ne pozna pristojnosti po načelu ekonomičnosti oziroma po načelu koristi otroka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00009811
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 4, 4/2, 6, 6/1. OZ člen 86, 86/1, 86/2, 112, 112/2, 112/4, 119. ZVPot člen 21, 22, 22/2, 23.
potrošniška kreditna pogodba - potrošniški kredit - varstvo potrošnika - kredit v CHF - valutna klavzula v CHF - tuja valuta - valutno tveganje - pojasnilna dolžnost organizacije za plačilni promet - vsebina pojasnilne dolžnosti - obseg pojasnilne dolžnosti - informirana privolitev - razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - pogodbeni pogoji - nepošten pogodbeni pogoj - neveljavnost pogodbe - ničnost pogodbe - ničnost kot skrajna sankcija - oderuška pogodba
Za presojo zadostne informiranosti in s tem zavedanja prevzetega valutnega tveganja potrošnika ne zadošča, da so posamezne sestavine pogodbe zapisane v jasnem in razumljivem jeziku, temveč je treba upoštevati vse druge okoliščine, ki so bile banki znane oziroma bi ji morale biti znane ob sklepanju pogodbe. Vsebino pojasnilne dolžnosti je torej treba zapolniti z odgovorom na vprašanje, ali se je tožnik zavedal vseh tveganj, ki so bi bila banki ob sklepanju pogodbe znana oziroma bi ji morala biti znana. Šele če bo odgovor na to vprašanje pozitiven, je mogoče zaključiti, da je bila tožnikova odločitev o najemu kredita v tuji valuti premišljena in informirana.
odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - protipravno ravnanje - škoda - materialna škoda - izgubljeni dobiček
Tožena stranka je protipravno zadrževala vozilo, ki je last tožeče stranke. Propadla je v pravdi na ugotovitev lastninske pravice, s pravnomočno delno sodbo pa ji je že bilo naloženo, da vozilo izroči. Zato je odgovorna za škodo tožeče stranke za izgubljeni dobiček, ker vozila ne more oddajati v leasing in za zmanjšanje vrednosti vozila za ta čas.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - javni zavod - dejavnost vzgoje in izobraževanja
Sodišče prve stopnje tudi v novem sojenju pri presoji očitanih kršitev ni upoštevalo okoliščine, da je treba težo kršitve delovnih obveznosti presojati predvsem z vidika delovnega okolja, v katerem so bile storjene.Tožena stranka je javni zavod, ustanovljen za varstvo, vzgojo in izobraževanje predšolskih otrok, za presojo očitanih ravnanj pa je ključno, da zaposleni pri toženi stranki izvajajo vzgojni proces.
ZST-1 člen 11, 11/1. ZST-1C člen 26, 29. ZUPJS člen 10, 10/2, 17, 17/2.
oprostitev plačila sodnih taks - oprostitev plačila sodne takse otroka - premoženjsko stanje prosilca - premoženjsko stanje staršev - materialni položaj
Plačilo sodnih taks sodi v preživninsko obveznost staršev. Ker mladoletne otroke zastopajo starši, je razumljivo, da so dolžni kriti s tem povezane stroške, kot so sodne takse, prvenstveno iz otrokovega premoženja, če to ne zadošča, pa iz lastnega premoženja.
ZDR-1 člen 126, 128, 129, 131.. Kolektivna pogodba za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije (2011) člen 59, 61.
plača - regres za letni dopust - nadurno delo - dodatek za nadurno delo - dodatek za delo v nedeljo - dodatek za delovno dobo
Tožena stranka zakonsko obveznih evidenc o delovnem času delavca ni vodila oziroma, jih sodišču ni predložila. Dokazno breme o številu opravljenih ur je na tožnici, ki je predlagala ustrezne dokaze, vključno s svojo izpovedjo, na podlagi izvedenih dokazov, ki jih tožena stranka ni uspela ovreči le s pavšalnimi trditvami o kompenzaciji, brez konkretnih podatkov o opravljenem delu in delovnem času, pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo obseg opravljenega nadurnega dela v spornem obdobju, ki ga tožena stranka tožnici ni plačala.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da se dodatek za delo ob nedeljah in dodatek za delo preko polnega delovnega časa ne izključujeta.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - sklep o izdaji začasne odredbe - namen zavarovanja z začasno odredbo - sredstvo zavarovanja - neprimerno sredstvo zavarovanja - prepoved razpolaganja - izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet - denarna kazen - denarno kaznovanje
V obravnavanem primeru upnik ni izkazal predmeta izvršbe oziroma zavarovanja (zatrjevanega depozita). Predlagana začasna odredba na neizkazanem dolžnikovem premoženju ne more doseči svojega namena, zaradi česar je bil predlog za izdajo začasne odredbe utemeljeno zavrnjen.
zapuščinski postopek - sklep o dedovanju - vsebina sklepa o dedovanju - deklaratorni učinek sklepa - delitev zapuščine v zapuščinskem postopku - izvršitev odločbe
Izrek sklepa o dedovanju ne vsebuje dajatvenega dela o tem, kdo, koliko, kdaj in na kakšen način poteka izplačilo posameznim dedičem njihovih dednih deležev v primeru, kadar so v zapuščini denarna sredstva. Realizacija pravic dedičev v konkretni zapuščinski zadevi ni stvar zapuščinskega sodišča, o delitvi zapuščine sodišče v tem postopku ne odloča.
najemna pogodba - neplačilo najemnine - normalna raba stanovanja - obveznosti najemodajalca - neporavnane obveznosti do najemodajalca - krivdni razlog za odpoved najemne pogodbe
Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, SZ-1 najemniku ne daje pravice, da samostojno preneha plačevati najemnino. Če stanje v stanovanju najemniku ne zagotavlja normalne uporabe, lahko o tem obvesti stanovanjsko inšpekcijo, ki odredi lastniku izvedbo potrebnih del za zagotavljanje normalne uporabe stanovanja. Če lastnik v roku, določenem z odločbo, tega ne stori, lahko ta dela na stroške lastnika izvede najemnik sam, stroške izvedbe del pa nato pobota s terjatvami lastnika iz naslova najemnine (93. člen SZ-1). To pa pomeni, da najemnik ne more samovoljno znižati ali prenehati plačevati v pogodbi dogovorjene najemnine.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - predlog dolžnika za odlog izvršbe - predlog za dopustitev revizije
Vložitev predloga za dopustitev revizije ne preprečuje izvršbe, ne po generalni klavzuli ne po kateremkoli od taksativno naštetih razlogov iz prvega odstavka 55. člena ZIZ. Predlog za dopustitev revizije ni izredno pravno sredstvo po 1. točki prvega odstavka 71. člena ZIZ, ampak bi bila šele pravočasno vložena revizija po sklepu o dopustitvi.
ZDR-1 člen 4, 13, 13/2, 17, 17/4, 18, 118, 200, 200/1.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 29 o prisilnem ali obveznem delu člen 2, 4, 5.
Status samozaposlenih in status delavca v delovnem razmerju se ne izključujeta. Tudi v primeru, če samozaposleni opravlja delo na podlagi pogodb civilnega prava, pri čemer obstajajo elementi delovnega razmerja, velja določba 13. člena ZDR-1 (oziroma ustrezno enaka določba ZDR) o domnevi delovnega razmerja v primeru obstoja elementov delovnega razmerja.
Med elementi delovnega razmerja, ki so opredeljeni v 4. členu ZDR (prostovoljna vključitev delavca v organiziran delovni proces delodajalca, delo za plačilo, osebno delo, nepretrgano opravljanje dela, delo po navodilih in nadzorom delodajalca), razen izjemoma, ni odločilna volja za sklenitev takšnega razmerja, temveč je v zvezi z voljo delavca odločilna le prostovoljna vključitev v organizirani delovni proces delodajalca, kar pomeni da delavec dela v organizacijsko opredeljenem in urejenem delovnem procesu, kakor je tožnica pri toženi stranki.
Banka kot profesionalni subjekt profesionalno opravlja storitve na področju kreditiranja. Pri sklepanju poslov s strankami izhaja iz izrazite informacijske asimetrije. Zaradi zaščite šibkejše stranke jo skuša pravo korigirati s pojasnilno dolžnostjo, ki jo nalaga bankam. Dolžnost banke kot strokovnjaka je, da zagotovi potrošniku kot šibkejši pogodbeni stranki vse relevantne informacije za sklenitev bančnega posla. Informacije morajo biti resnične in popolne, da se stranka lahko nanje upravičeno zanese. Dolžnost zagotavljanja informacij se dopolnjuje s prepovedjo posredovanja neresničnih ali zavajajočih informacij. Pojasnilna dolžnost banke je podana ne glede na (ne)izražen interes stranke. Banka se ne more razbremeniti pojasnilne dolžnosti z ugovorom, da stranka ni vprašala ali drugače izrazila interesa za pridobitev relevantnih informacij. Hkrati ji je dolžna zagotoviti dodatna pojasnila in nasvete, po katerih stranka izrecno povprašuje in spadajo v kontekst pogodbenega razmerja, ki je predmet medsebojnih pogajanj. Zaradi napačnih materialnopravnih izhodišč, ko je sodišče tožnikoma naložilo dokazno breme o pravilni izpolnitvi pojasnilne dolžnosti banke in pretirano strogo ocenjevalo njuni izpovedbi v primerjavi z izpovedbo bančne uslužbenke, se nakazuje, da je presoja o pravilno izpolnjeni pojasnilni dolžnosti v obravnavanem primeru zmotna ali vsaj preuranjena.
ZDR-1 člen 10, 10/6, 89, 89/1, 89/1-1, 112, 112/1, 170.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - član sveta delavcev
V 1. odstavku 112. člena ZDR-1 je določeno, da delodajalec članu sveta delavcev ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi brez soglasja sveta delavcev. Obveznost delodajalca za pridobitev takega soglasja je določena tudi v primeru odpovedi iz poslovnega razloga, razen če član sveta delavcev odkloni ponujeno ustrezno zaposlitev pri delodajalcu. Navedeno pomeni, da bi toženka soglasje potrebovala, če bi tožnik odklonil ponujeno ustrezno zaposlitev. Glede na to, da je prvostopno sodišče ugotovilo, da je bila odpoved podana iz poslovnega razloga, da je toženka istočasno ponudila tožniku v podpis drugo zaposlitev za ustrezno delovno mesto in da je tožnik ponujeno zaposlitev sprejel, je pravilen zaključek, da soglasje sveta delavcev ni bilo potrebno.
Zaradi prenosa del na druga delovna mesta je bilo delovno mesto tožnikov ukinjeno, ker je prenehala potreba po delu tožnikov pod pogoji pogodbe o zaposlitvi. Toženka je spremenila pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, ukinila delovno mesto voznik reševalec, na novo pa (med drugim) sistemizirala delovno mesto voznik reševalec II. Pogodbo o zaposlitvi za to delovno mesto je ponudila tudi tožnikoma. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je toženka tožnikoma zakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi prenehanja potrebe po delu tožnikov pod pogoji iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi iz ekonomskih, organizacijskih, strukturnih in tem podobnih razlogov, skladno s 1. alinejo 1. odstavka 89. člena ZDR-1.