začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - sklep o izdaji začasne odredbe - namen zavarovanja z začasno odredbo - sredstvo zavarovanja - neprimerno sredstvo zavarovanja - prepoved razpolaganja - izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet - denarna kazen - denarno kaznovanje
V obravnavanem primeru upnik ni izkazal predmeta izvršbe oziroma zavarovanja (zatrjevanega depozita). Predlagana začasna odredba na neizkazanem dolžnikovem premoženju ne more doseči svojega namena, zaradi česar je bil predlog za izdajo začasne odredbe utemeljeno zavrnjen.
najemna pogodba - neplačilo najemnine - normalna raba stanovanja - obveznosti najemodajalca - neporavnane obveznosti do najemodajalca - krivdni razlog za odpoved najemne pogodbe
Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, SZ-1 najemniku ne daje pravice, da samostojno preneha plačevati najemnino. Če stanje v stanovanju najemniku ne zagotavlja normalne uporabe, lahko o tem obvesti stanovanjsko inšpekcijo, ki odredi lastniku izvedbo potrebnih del za zagotavljanje normalne uporabe stanovanja. Če lastnik v roku, določenem z odločbo, tega ne stori, lahko ta dela na stroške lastnika izvede najemnik sam, stroške izvedbe del pa nato pobota s terjatvami lastnika iz naslova najemnine (93. člen SZ-1). To pa pomeni, da najemnik ne more samovoljno znižati ali prenehati plačevati v pogodbi dogovorjene najemnine.
lastninska tožba (rei vindicatio) - priposestvovanje - pogoji za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - tožba na ugotovitev stvarne služnosti - dobra vera - priposestvovalna doba - dokazno breme
Nasprotni tožnici nista uspeli dokazati, da bi priposestvovali sporno parcelo, ki jo imata v posesti. Nista dokazali dobre vere in tudi ne priposestvovalne dobe. Zato je utemeljena tožba na prenehanja vznemirjanja tožeče stranke.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00010046
ZVZD-1 člen 5, 5/2.. ZDR člen 184, 184/1.. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je v obravnavani zadevi podana (krivdna) odškodninska odgovornost drugotožene stranke. To je utemeljilo z ugotovitvami, da drugotožena stranka tožnici ni zagotovila ustrezne delovne obutve, ki bi lahko preprečila ali vsaj omilila nastanek škode, da ji ni zagotovila dela s tehnično brezhibnim delovnim strojem, da ji ni omogočila opravljanja izpita iz varnosti pri delu, da je ni poučila o pravilnem in varnem delu z viličarjem, ter da dela ni organizirala tako, da bi bila na delovnem mestu ves čas prisotna oseba, ki bi nadzirala način dela delavcev in strojev. S temi ravnanji je kršila določbo drugega odstavka 5. člena ZVZD-1, v skladu s katero je bila dolžna izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev, vključno s preprečevanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev in ustrezno organiziranostjo.
krivdna odškodninska odgovornost - košenje trave - delo zapornika med prestajanjem kazni - odklanjanje zdravljenja - odpoved zahtevku - enostranska pisna izjava - zlom golenice - soprispevek ni podan - izvedenec gradbene stroke - izvedenec za varstvo pri delu - neustrezna delovna oprema
Neutemeljena so pritožbena izvajanja, da se je tožnik s podpisom te izjave, ki po mnenju toženke "predstavlja pisno odpoved zahtevkom ter pomeni pravno zavezujoč pravni posel", odpovedal odškodninskemu zahtevku in bi jo moral izpodbijati v roku enega leta. Omenjena izjava namreč predstavlja enostransko izjavo, ki v konkretnem primeru tožnika ne zavezuje, saj je dokazni postopek pokazal, da je dejansko stanje bilo drugačno ter je toženka oziroma njen zavarovanec odškodninsko odgovorna za škodo, ki je tožniku nastala v posledici škodnega dogodka. V konkretnem primeru je potrebno upoštevati specifično situacijo, saj je tožnik v času poškodbe prestajal kazen zapora in ni mogel svobodno oditi k zdravniku, kot bi lahko šel, če bi delo opravljal pri "običajnem" delodajalcu. Dokazni postopek je pokazal, da zdravnika v zaporu ni bilo na voljo vsak dan, ampak je prihajal le občasno (dvakrat na teden, kot je izpovedal tožnik). Kot je pojasnil izvedenec v okviru dopolnitve izvedenskega mnenja, medicina poteka zdravljenja ne more predvideti z gotovostjo, zato ni mogoče argumentirano izključiti možnosti, da bi pri tožniku prišlo do vnetja in enakega poteka zdravljenja kljub (takojšnji) medicinski oskrbi.
stvarna služnost - opis prostorskih meja stvarne služnosti - priposestvovanje stvarne služnosti - stvarna služnost hoje in vožnje - priposestvovalna doba - prepoved vznemirjanja
ZZK-1 v 19. členu določa, da se morajo pri poteku služnostne poti po delu nepremičnine prostorske meje služnosti natančno opisati. Toda to ne pomeni, da mora biti potek služnostne poti določen z navedbo posameznih točk in razdaljami med njimi.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00011198
ZDR člen 43, 43/1, 184.. OZ člen 131, 131/1, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine
Tožnik je bil pri toženi stranki zaposlen na delovnem mestu delavec na sortiranju. Spornega dne je nadrejeni delavec odredil tožniku in še trem delavcem tožene stranke čiščenje zunanjega prostora - dvorišča, na katerem so se nahajale bale zmlete in stisnjene pločevine. Delo na dvorišču je nadrejeni odredil tudi delavcu, ki je med vzvratno vožnjo viličarja z dvignjenim bremenom povzročil trk in padec bale na tožnika. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je delavec uporabljal viličar v nasprotju s pravili varne uporabe in navodili proizvajalca, da tožena stranka ni organizirala dela na dvorišču tako, da bi bilo tožniku zagotovljeno varno delo, niti ni izdala pisnih obvestil in navodil oziroma delavcev ni seznanila o vrstah nevarnosti na delovnem mestu ter o varnostnih ukrepih, potrebnih za preprečevanje nevarnosti in zmanjšanje škodljivih posledic. Zato je podana njena krivdna odškodninska odgovornost za škodo, ki jo je v zvezi z obravnavano nezgodo pri delu utrpel tožnik, s čimer se pritožbeno sodišče strinja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00009530
KZ-1 člen 135, 135/1. ZKP člen 317, 317/1, 354, 354/1, 364, 364/1, 365, 365/1, 372, 410.
kaznivo dejanje grožnje - prekoračitev obtožbe - objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - očitna pisna pomota - izvirnik sodbe - neujemanje pisno izdelane sodbe z izvirnikom - popravni sklep - pravica do obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona - dokazna ocena - kriva izpovedba prič
V zvezi s pritožbenimi trditvami, da iz izreka napadene sodbe izhaja besedna zveza "plačali smo u za tebe", pa pritožbeno sodišče dodaja, da gre za očitno pisno pomoto, ki jo je mogoče odpraviti po prvem odstavku 365. člena ZKP, kar stori predsednik senata sodišča prve stopnje s posebnim sklepom na zahtevo strank ali po uradni dolžnosti. Da gre za pomoto in ne kaj drugega je namreč jasno razvidno iz samega izreka razglašene sodbe, iz katerega izhaja besedna zveza "plačali smo umor za tebe" (l. št. 153 spisa), prvi odstavek 317. člena ZKP pa jasno določa, da se za izvirnik sodbe šteje izrek sodbe v zapisniku o glavni obravnavi. Ker se mora pisno izdelana sodba popolnoma ujemati s sodbo, ki je bila razglašena (prvi odstavek 364. člena ZKP), bo moralo prvostopno sodišče odpraviti neskladje med razglašeno (torej izvirnikom) in pisno izdelano sodbo z izdajo popravnega sklepa.
odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - protipravno ravnanje - škoda - materialna škoda - izgubljeni dobiček
Tožena stranka je protipravno zadrževala vozilo, ki je last tožeče stranke. Propadla je v pravdi na ugotovitev lastninske pravice, s pravnomočno delno sodbo pa ji je že bilo naloženo, da vozilo izroči. Zato je odgovorna za škodo tožeče stranke za izgubljeni dobiček, ker vozila ne more oddajati v leasing in za zmanjšanje vrednosti vozila za ta čas.
ZST-1 člen 11, 11/1. ZST-1C člen 26, 29. ZUPJS člen 10, 10/2, 17, 17/2.
oprostitev plačila sodnih taks - oprostitev plačila sodne takse otroka - premoženjsko stanje prosilca - premoženjsko stanje staršev - materialni položaj
Plačilo sodnih taks sodi v preživninsko obveznost staršev. Ker mladoletne otroke zastopajo starši, je razumljivo, da so dolžni kriti s tem povezane stroške, kot so sodne takse, prvenstveno iz otrokovega premoženja, če to ne zadošča, pa iz lastnega premoženja.
ZDR-1 člen 10, 10/6, 89, 89/1, 89/1-1, 112, 112/1, 170.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - član sveta delavcev
V 1. odstavku 112. člena ZDR-1 je določeno, da delodajalec članu sveta delavcev ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi brez soglasja sveta delavcev. Obveznost delodajalca za pridobitev takega soglasja je določena tudi v primeru odpovedi iz poslovnega razloga, razen če član sveta delavcev odkloni ponujeno ustrezno zaposlitev pri delodajalcu. Navedeno pomeni, da bi toženka soglasje potrebovala, če bi tožnik odklonil ponujeno ustrezno zaposlitev. Glede na to, da je prvostopno sodišče ugotovilo, da je bila odpoved podana iz poslovnega razloga, da je toženka istočasno ponudila tožniku v podpis drugo zaposlitev za ustrezno delovno mesto in da je tožnik ponujeno zaposlitev sprejel, je pravilen zaključek, da soglasje sveta delavcev ni bilo potrebno.
Zaradi prenosa del na druga delovna mesta je bilo delovno mesto tožnikov ukinjeno, ker je prenehala potreba po delu tožnikov pod pogoji pogodbe o zaposlitvi. Toženka je spremenila pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, ukinila delovno mesto voznik reševalec, na novo pa (med drugim) sistemizirala delovno mesto voznik reševalec II. Pogodbo o zaposlitvi za to delovno mesto je ponudila tudi tožnikoma. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je toženka tožnikoma zakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi prenehanja potrebe po delu tožnikov pod pogoji iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi iz ekonomskih, organizacijskih, strukturnih in tem podobnih razlogov, skladno s 1. alinejo 1. odstavka 89. člena ZDR-1.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Kljub temu, da odpoved omenja, da je tožnik kupcem zaradi napačnega ravnanja z odkupljenim materialom omogočil pridobitev premoženjske koristi, v zvezi s tem ni pomembno to, da tožnik ni imel namena sebi ali komurkoli drugemu pridobiti premoženjsko korist. Bistveno je, da je tožena stranka, nato pa tudi sodišče prve stopnje, ugotovila tožnikove nepravilnosti pri ravnanju z odkupljenim materialom, pri čemer sodišče niti ni sledilo očitku iz odpovedi o tožnikovem naklepnem ravnanju, saj je v zvezi s kršitvami ugotovilo hudo malomarnost. Nerelevantna je torej pritožbena navedba, da tožena stranka ni dokazala tožnikove naklepne kršitve delovnih obveznosti.
pristop k dolgu - izpolnitev obveznosti - plačilo terjatve
Res je po 432. členu OZ za pristop k dolgu, ko stopi tretji v zavezo poleg dolžnika, potrebna pogodba med upnikom in tretjim, s katero se ta upniku zavezuje, da bo izpolnil njegovo terjatev od dolžnika. Čeprav je iz zapisa izjave z dne 28. 2. 2012 videti, kot da jo je toženec podal enostransko, pa ni mogoče spregledati dejstva, da je se je tožnik s to izjavo očitno strinjal. Pritožbeni pomisleki o pravni naravi toženčeve izjave z dne 28. 2. 2012 zato niso utemeljeni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00009340
OZ člen 173, 179, 180, 180/1, 181, 182, 953. ZPP člen 318.
zamudna sodba - dejansko stanje - sistem afirmativne litiskontestacije - denarna odškodnina - pasivna legitimacija - zavarovanje pred odgovornostjo - izključitev odgovornosti - nepremoženjska škoda - odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti očeta - nerojeni otrok - odmera višine odškodnine - premoženjska škoda - denarna renta
Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje je pravico do odškodnine za nepremoženjsko škodo iz naslova duševnih bolečin zaradi smrti očeta priznati tudi v času škodnega dogodka še nerojenemu otroku pod pogojem, da se rodi živ.
ZDru-1 člen 1, 1/1, 1/2, 9, 9/1, 9/1-4, 14. URS člen 42.
lovsko društvo - izključitev člana iz lovske družine - izpodbijanje odločitev organov društva - pravila lovske družine - verbalni napad - žalitev - kršitev pravil - kršitev kodeksa - disciplinski postopek - disciplinska sankcija - načelo sorazmernosti
Ker je tožnik, ki je lovec, drugega lovca žalil in mu rekel, da je buldog, da naj ga pogledajo, da se slini kot buldog in da bi bilo treba poklicati zavetišče, je upravičena sankcija opomin, ne pa tudi izključitev iz lovske družine.
Izključitev člana iz lovske družine je najhujša disciplinska sankcija in mora biti pridržana le za hujše kršitve, takšne, ki vplivajo na odnose v celotnem društvu.
ZDR-1 člen 4, 13, 13/2, 17, 17/4, 18, 118, 200, 200/1.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 29 o prisilnem ali obveznem delu člen 2, 4, 5.
Status samozaposlenih in status delavca v delovnem razmerju se ne izključujeta. Tudi v primeru, če samozaposleni opravlja delo na podlagi pogodb civilnega prava, pri čemer obstajajo elementi delovnega razmerja, velja določba 13. člena ZDR-1 (oziroma ustrezno enaka določba ZDR) o domnevi delovnega razmerja v primeru obstoja elementov delovnega razmerja.
Med elementi delovnega razmerja, ki so opredeljeni v 4. členu ZDR (prostovoljna vključitev delavca v organiziran delovni proces delodajalca, delo za plačilo, osebno delo, nepretrgano opravljanje dela, delo po navodilih in nadzorom delodajalca), razen izjemoma, ni odločilna volja za sklenitev takšnega razmerja, temveč je v zvezi z voljo delavca odločilna le prostovoljna vključitev v organizirani delovni proces delodajalca, kar pomeni da delavec dela v organizacijsko opredeljenem in urejenem delovnem procesu, kakor je tožnica pri toženi stranki.
Do škodnega dogodka je prišlo, ker je delavec samovoljno odšel v gozd na potrebo, čeprav je imel zagotovljeno možnost uporabe sanitarij na Železniški postaji, posledično pa ni podana odškodninska odgovornost njegovega delodajalca.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - javni zavod - dejavnost vzgoje in izobraževanja
Sodišče prve stopnje tudi v novem sojenju pri presoji očitanih kršitev ni upoštevalo okoliščine, da je treba težo kršitve delovnih obveznosti presojati predvsem z vidika delovnega okolja, v katerem so bile storjene.Tožena stranka je javni zavod, ustanovljen za varstvo, vzgojo in izobraževanje predšolskih otrok, za presojo očitanih ravnanj pa je ključno, da zaposleni pri toženi stranki izvajajo vzgojni proces.
sodno varstvo posesti - motenje posesti - spor zaradi motenja posesti - rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti - prekluzivni rok - zavrženje prepozne tožbe - motilno ravnanje - subjektivne okoliščine - dokazna ocena
Ker je tožnik izvedel za motilno ravnanje pred 22. 2. 2015, je 30-dnevni rok za vložitev tožbe do 23. 3. 2015 že potekel. Odločitev sodišča, ki je tožbo zavrglo kot prepozno, je glede na navedeno pravilna.