KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00010353
KZ-1 člen 249, 249/1, 249/2. ZKP člen 167, 167/1.
preiskava - kaznivo dejanje davčne zatajitve - utemeljen sum - pravni standard - stopnja verjetnosti - dokazi za utemeljen sum - presoja verodostojnosti
Sodišče prve stopnje je namreč določno navedlo dejstva in dokaze, ki kažejo na zadostno stopnjo verjetnosti, da je obdolženka izpolnila objektivne znake kaznivih dejanj, ki so predmet zahteve za preiskavo (15. do 22. točka sklepa).
ZZZDR člen 12, 12/1, 51, 51/1, 51/2. ZPP člen 8, 163, 163/4, 325, 325/1, 326, 326/4, 327. ZOdv člen 17, 17/5, 20. ZBPP člen 26, 30, 30/6, 46, 46/1, 46/3.
obstoj življenjske skupnosti - obstoj izvenzakonske skupnosti - obstoj izvenzakonske skupnosti po razvezi zakonske zveze - skupno bivanje izvenzakonskih partnerjev - nevzdržne razmere za skupno bivanje - ekonomska skupnost - medsebojna čustvena navezanost partnerjev - intimni odnosi - razpad zunajzakonske skupnosti - skupno premoženje - posebno premoženje - delež na skupnem premoženju - razdelitev skupnega premoženja - dokazna ocena
Med tožnico in tožencem ni bilo notranje, čustvene povezanosti, ne spoštovanja, naklonjenosti, medsebojnega zaupanja in pogovora, niti nista imela intimnih odnosov oz. skupne postelje. Njuno fizično sobivanje je bilo (lahko) sicer navzven zaznavno dejstvo (notornost), a brez kvalitete partnerskega odnosa v smislu zunajzakonske skupnosti. Ni bilo stalnosti, predvidljivosti in kontinuiranosti. Skupno bivanje je bilo nevzdržno in posledica dejstva, da tožnica (s sinom) ni imela kam iti. Z njune strani ni bilo zavestne, voljne, intimne partnerske odločitve za kontinuiran obstoj zakonski zvezi vsebinsko primerljive življenjske skupnosti.
sklep o končni razdelitvi - pridobitev procesne legitimacije upnika - končna razdelitev - ugovor proti načrtu razdelitve - nedovoljena pritožba
Pritožnik trdi, da je terjatev nanj prešla šele 13. 10. 2017, kar je po poteku roka za ugovor proti načrtu končne razdelitve. Zato pravočasnega ugovora ni mogel vložiti. Pri tem pa pritožnik spregleda, da bi takšen ugovor nedvomno lahko vložil prejšnji imetnik terjatve, družba A.
Upnik, ki ugovora proti načrtu končne razdelitve ni vložil, sklepa o končni razdelitvi ne more izpodbijati iz razlogov, ki bi jih lahko navajal že v ugovoru zoper končni načrt končne razdelitve.
Prav to pa je tudi bistvo obravnavanega kaznivega dejanja po prvem odstavku 310. člena KZ-1, ki je podano takrat, ko si storilec samovoljno vzame svojo pravico ali pravico, za katero (zmotno) misli, da mu pripada in tega ne stori po redni poti (npr. preko policije, sodišča,...). Zato ne drži izvajanje pritožbe, da dejanska zmota opravičuje ravnanje obdolženca, ker je zmota o pravici, za katero je obdolženec mislil, da mu gre, sestavni del krivde oziroma subjektivnega odnosa obdolženca do pravice, ki si jo je samovoljno vzel. Iz tega razloga tudi ni mogoče pritrditi pritožbi, ko zatrjuje, da obdolženec ni ravnal z direktnim naklepom. Zmota o pravici namreč ne izključuje naklepnega ravnanja obdolženca, kot to poskuša prepričati pritožba.
zaslišanje stranke - zaslišanje priče - trditveno breme - relevanten dokaz
Sodišče prve stopnje je izvedbo obeh dokazov z zaslišanjem zakonitega zastopnika in priče S. zavrnilo, saj je tožeča stranka dokazala, da je storitev res opravila. Po pravilih o trditvenem in dokaznem bremenu je bilo sedaj na toženi stranki, da zatrjuje in dokaže, da dokazi tožeče stranke ne izkazujejo tega in predloži dokaze, ki bi njene trditve potrdili.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00011052
ZDR člen 33, 43, 184.. ZVZD-1 člen 5, 12, 12/1, 12/2, 12/3, 19, 25.. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 153, 153/1, 153/2, 171, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - objektivna odgovornost - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine - soprispevek - padec z višine - nevarna dejavnost - premoženjska škoda
Tožnik (policist) je padel z višine več kot 3 m. Do padca in posledične poškodbe je prišlo, ker se je pri sestopu s tovornega vozila na višini 3 m zamaknila letev. Pritrditi je treba oceni sodišča prve stopnje, da je tožnik opravljal delo, ki je v danih okoliščinah pomenilo nevarno dejavnost. Opravljanje dela, pri katerem med sestopom lahko pride do padca z višine več kot 3 m, pomeni opravljanje nevarne dejavnosti, zaradi česar se v skladu s 149. členom OZ šteje, da škoda, ki je nastala v zvezi z nevarno dejavnostjo, izvira iz te dejavnosti, razen če se dokaže, da ta ni bila vzrok.
Tožnik bi se kot povprečno usposobljen delavec moral toženo stranko oziroma nadrejene pred vzpenjanjem opozoriti na to, da lestev ni ustrezna in je zato ne more uporabiti. Za obstoj oškodovančevega prispevka k škodi ni potrebno naklepno ali hudo malomarno ravnanje. Zadostuje že nižja stopnja krivde. Ko je tožnik ocenil, da obstaja verjetnost prisotnosti prebežnikov v tovornem vozilu, bi moral preveriti varnost lestve ter o svojih ugotovitvah obvestiti nadrejeno osebo, česar pa ni storil. Tožnik se je zavedal neuporabnosti lestve, ki jo je imel na razpolago, pa ni zahteval njenega popravila ali zamenjave oziroma, ni odklonil dela. Ravnal je neskrbno. Zato je k nastali škodi prispeval do višine 10 %.
ZFPPIPP člen 122, 122/1, 122/1-2, 122/1-2(2), 400, 400/2, 405, 405/2, 405/2-2, 406, 406/1-1, 406/3. ZIZ člen 19, 19/4, 42, 42/2.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - neutemeljeno izdano potrdilo o izvršljivosti - pravilna vročitev - ugovor proti odpustu obveznosti - osebna vročitev - vročanje ugovora - odločitev o ugovoru - možnost seznanitve - pravica do dostopa do sodišča - ustavno skladna razlaga
Za postopek razveljavitve neutemeljenega potrdila o pravnomočnosti se uporablja drugi odstavek 42. člena ZIZ, ki se nanaša na razveljavitev neutemeljenega potrdila o izvršljivosti. Pravnomočnost je namreč nujni pogoj izvršljivosti sodnih odločb, kadar ni posebej določena nesuspenzivnost rednega pravnega sredstva. Glede na navedeno mora sodišče pri odločanju o predlogu za razveljavitev klavzule pravnomočnosti presoditi, ali je bila sodna odločba strankam pravilno vročena in ali je postala pravnomočna. V kolikor ti pogoji niso izpolnjeni mora neutemeljeno izdano potrdilo o pravnomočnosti razveljaviti.
Stečajnemu dolžniku je treba sklep o ugovoru proti odpustu obveznosti, iz 1. točke prvega odstavka 406. člena ZFPPIPP, osebno vročiti.
Ustavno skladna je taka razlaga določbe iz 2. alineje 2. točke prvega odstavka 122. člena ZFPPIPP, po kateri se o predlogu za začetek postopka odpusta obveznosti ne odloča zgolj s sklepom iz drugega odstavka 400. člena ZFPPIPP, temveč tudi s sklepom iz 1. točke prvega odstavka 406. člena ZFPPIPP, s katerim sodišče, ob odločanju o ugovoru zoper odpust obveznosti, postopek odpusta obveznosti ustavi in predlog za odpust obveznosti zavrne. Na podlagi navedenega je torej treba stečajnemu dolžniku vročiti sklep o ugovoru zoper odpust obveznosti, s katerim se ustavi postopek odpusta obveznosti in zavrne predlog za odpust obveznosti.
URS člen 54, 54/1. ZZZDR člen 102, 106, 106/5. ZPP člen 421, 421/4.
roditeljska pravica - spremenjene razmere - ukinitev stikov - odklanjanje stikov s strani otroka - odvzem pravice do stikov z otrokom - sposobnost otroka, da izrazi svoje mnenje - pravica otroka, da izrazi svoje mnenje
Ker deklica na travmatičen način odklanja stike, kar je posledica očetovega ravnanja, je utemeljen poseg v njegovo starševsko pravico na način, da se mu odvzame pravica do stikov z mladoletnim otrokom.
Upravnik od etažnih lastnikov lahko izterjuje stroške na pogodbeni podlagi, torej, če ima za to posebno pooblastilo, sicer pa le, če je stroške založil iz lastnih sredstev.
vzpostavitev etažne lastnine - udeleženci postopka za vzpostavitev etažne lastnine - pravni naslov - zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine - pasivnost udeleženca - posamezni del stavbe
Ker pridobitelj enega od posameznih delov stavbe v postopku vzpostavitve etažne lastnine lastninske pravice ni uveljavil, je lastninska pravica na tem delu vpisana na dosedanjega zemljiškoknjižnega lastnika.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00009651
ZIZ člen 52, 52/1, 64, 64/1, 64/5, 81, 81/3, 87, 87/1, 87/2, 99, 99/2. SPZ člen 128, 128/1, 130, 136, 137/1, 137/2, 170, 171, 171/1, 171/2, 171/3, 171/4, 172, 174, 174/2. Uredba o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin (2004) člen 11, 11/1, 11/4.
ugovor tretjega - neposestna zastavna pravica na premičninah - pravica, ki preprečuje izvršbo - identifikacija premičnin - stroj - nastanek zastavne pravice - rubež premičnin - vpis zastavne pravice - sprememba lokacije - prenehanje zastavne pravice - prednostna poplačilna pravica - vrstni red poplačila - faza izvršilnega postopka - zahteva za odpravo nepravilnosti pri opravi izvršbe - pravni interes
(Neposestna) zastavna pravica na premičnini ne predstavlja pravice, ki bi preprečevala izvršbo, in to ne glede na čas nastanka te pravice.
Obstoj neposestne zastavne pravice na premičnini že po sami naravi stvari ne more biti odvisen od lokacije, na kateri se premičnina nahaja.
Ali je bila zarubljena premičnina, na kateri ima zastavni upnik prednostno poplačilno pravico, in kje se v tem postopku zarubljena premičnina sedaj dejansko nahaja, bo postalo pravno pomembno šele v primeru dejanske prodaje zarubljene premičnine oziroma ob razdelitvi kupnine od prodane premičnine.
ZIZ člen 53, 53/2, 58, 58/4, 61, 61/2, 62, 62/2. OZ člen 779, 779/2, 779/3. ZOdv člen 11, 11/2, 16, 16/2, 18, 59, 59/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 16, 16/2.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor - konkretizirane trditve - odvetniško zastopanje - mandatna pogodba - neopravljene storitve - znižanje plačila zaradi nekvalitetno opravljenih del - višina obveznosti - negativno dejstvo - predlaganje dokazov - dokazno breme
Dolžnik je dovolj konkretizirano nasprotoval svoji obveznosti plačila odvetniških storitev upniku, ker te niso bile opravljene kvalitetno oziroma ker sploh niso bile opravljene, poleg tega pa je oporekal tudi višini izterjevane obveznosti. Ker zatrjevana ugovorna razloga predstavljata t.i. negativni dejstvi, dolžniku v zvezi z njima ni bilo treba predlagati oziroma predložiti nobenega dokaza.
Ker prisilna prodaja nepremičnine, v kateri dolžnica živi s hčerko, nedvomno predstavlja hud poseg v položaj dolžnice, je pri zastavljenem vprašanju sorazmernosti potrebno tehtati med položajem upnika in njegovo pravico do poplačila ter položajem dolžnice in posegom v njene pravice. V konkretnem primeru je pri tem tehtanju bistveno, da je dolžnica v notarskem zapisu soglašala, da se terjatev upnika zavaruje z vknjižbo hipoteke na predmetni nepremičnini, kot je tudi soglašala z neposredno izvršljivostjo notarskega zapisa. Dolžnica je že ob sklenitvi notarskega zapisa prostovoljno pristala, da se zapadla in neplačana terjatev poplača iz predmetne nepremičnine in dopustila prodajo nepremičnine. Na te posledice je dolžnica prostovoljno pristala in z njimi lahko računala.
plača - nadomestilo plače - funkcionar - prenehanje funkcije - župan - lokalna skupnost - občinski svet
Sodišče prve stopnje je izhajalo iz napačne materialnopravne podlage, da je o obstoju tožnikove pravice do nadomestila plače že pravnomočno odločeno s strani mandatno-volilne komisije. Sodišče prve stopnje je spregledalo, da se Upravno sodišče RS in Vrhovno sodišče RS v upravnem sporu doslej sploh ni ukvarjalo z vprašanjem, ali je odločba mandatno-volilne komisije po svoji vsebini zakonita oziroma ali je tožnik do vtoževanega nadomestila glede na določila ZFDO upravičen. Nobeno od navedenih sodišč o tem vprašanju ni izdalo odločitve. Iz sklepa Vrhovnega sodišča RS I Up 21/2017 z dne 5. 4. 2017 izhaja le, da (aktualni) župan glede na določila ZLS ne more začeti sodnega postopka zaradi nezakonitosti vseh posameznih odločitev občinskega sveta oziroma njenih komisij in odborov kot delovnih teles, ampak se njegovo pooblastilo nanaša na odločitve v lokalnih zadevah javnega pomena, kamor pa odločanje o pravici do nadomestila plače po prenehanju funkcije župana ne sodi. To pa ne pomeni, da župan kot varuh zakonitosti v lokalni skupnosti ne more preprečiti izvršitve nezakonite odločitve občinskega sveta in njegovih delovnih teles, le aktivne legitimacije za kaj takega nima. To lahko stori v postopku pred sodiščem, ko kot zakoniti zastopnik občine "opravičuje" svoje ravnanje, da noče izvršiti oziroma da ni podlage za izvršitev odločbe mandatno‑volilne komisije.
Odvetnica je pravilno zastopala toženko v postopku pred sodiščem prve stopnje. V primeru, ko so pooblaščenci organizirani kot odvetniška družba, so za zastopanje pooblaščeni vsi družbeniki te družbe, če pa so organizirani kot odvetniška pisarna, so za zastopanje pooblaščeni tudi zaposleni v takšni odvetniški pisarni.
Podpis vlagatelja, ki nima pooblaščenca, se mora nahajati na koncu pisne vloge, medtem ko je podpis pooblaščenca, zlasti pa odvetnika, običajno v rubrumu, pod navedbo pooblaščenca, skupaj z odtisnjenim žigom odvetnika ali stranke - pravne osebe.
Dejstvo, da isto sodišče odloča v več postopkih, kjer je udeležen tožnik (civilni, kazenski), ne izkazuje pristranskosti sojenja v posameznih postopkih.
Članki niso objektivno žaljivi in iz njih ni mogoče zaznati senzacionalističnega poročanja, uporabe slabšalnih besed in zvez ali negativne vrednostne ocene tožnika. Toženka ob pisanju člankov tudi ni navajala, da je tožnik kriv očitanih mu kaznivih dejanj. Zgolj povzela je dogajanje na narokih v kazenskem postopku. V člankih je uporabljala pogojnik in povprečen bralec ni mogel zaključiti, da je tožnik kaznivo dejanje storil.
zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - ogrožanje življenja in zdravja - razlogi sklepa - pomanjkljivi razlogi - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje navaja, da pritožnica ni zmožna sodelovati pri manj omejujočih oblikah zdravljenja, saj da glede na psihično stanje ni sposobna razumeti svojega stanja. Ker naj bi to zdravljenje (kot ugotavlja sodišče prve stopnje) potekalo v obliki jemanja ustreznih zdravil, ni ustrezno (konkretno) pojasnjeno, zakaj to kljub njenemu trenutnemu psihičnemu stanju ne bi moglo enako uspešno potekati v manj prisilni (to je "milejši") obliki.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršba na uveljavitev nedenarne terjatve - vezanost na izvršilni naslov - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - izvršljivost izreka - parcelacija nepremičnin - izvršljivost sklepa o izvršbi - prehod terjatve na novega upnika - javna ali po zakonu overjena zasebna listina - dokazno pravilo
Sodba zaradi izvedbe parcelacije ni postala neizvršljiva, vendar pa je v danem primeru dovoljena izvršba na neobstoječi parceli, kar bi lahko pomenilo, da je neizvršljiv sam sklep o izvršbi. Do vpisa novih parcel in izbrisa prejšnje namreč ni prišlo šele po izdaji sklepa o izvršbi, temveč pred vložitvijo predloga za izvršbo v tej zadevi. Upniki bi tako že v predlogu za izvršbo morali zahtevati izvršbo na novo vpisanih parcelah. Z odgovorom na ugovor te pomanjkljivosti upniki niso mogli odpraviti.
Skladno z načelom stroge formalne legalitete je izvršilno sodišče vezano na izvršilni naslov tudi kar se tiče upravičencev za izpolnitev terjatve. ZIZ za odstop od načela stroge formalne legalitete glede upravičencev zahteva tako ustrezno trditveno podlago kot kvalificirano listino (gre za dokazno pravilo) ter v zvezi s tem v ugovornem postopku ni mogoče uporabiti pravila o neprerekanih trditvah. Če torej pogoji za dovolitev izvršbe v korist nekaterih drugih upnikov niso izpolnjeni, je treba predlog za izvršbo v razmerju do njih zavrniti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00009295
OZ člen 132, 168, 168/3. ZPP člen 7, 212, 285.
zakupna pogodba - zakup nepremičnine - kmetijska zemljišča - odstop od zakupne pogodbe - predčasen odstop od pogodbe - povrnitev premoženjske škode - pravica do povrnitve škode - pogodbena odškodninska odgovornost - odškodnina iz naslova izgubljenega dobička - bodoča škoda - izgubljeni dobiček - ugotovitev obsega izgubljenega dobička - višina izgubljenega dobička - višina škode - preteklo poslovanje - trditvena podlaga - trditveno breme - materialno procesno vodstvo - vmesna sodba
Sodna praksa je pri ugotavljanju višine izgubljenega dobička zavzela stališče, da se v primeru, ko se je tožeča stranka že pred škodnim dogodkom ukvarjala z enako dejavnostjo, obseg izgubljenega dobička ugotavlja na podlagi podatkov o preteklem poslovanju. Tožnik sicer ni navedel, kakšen prihodek in dobiček je ustvaril v obdobju izvajanja zakupne pogodbe, pomanjkljiv je tudi izračun o vrednosti kmetijske pridelave v letu 2006, saj vsebuje le informativni podatek o čistem dohodku, ne pa tudi o stroških poslovanja in drugih stroških, da bi bil mogoč izračun dobička. Vendar je po stališču revizijskega sodišča potrebno upoštevati, da je bil tožnik kmetovalec, ki je večino pridelka prodajal sam na tržnici ali ga je vozil direktno strankam. Zato je navedeno stališče sodne prakse prestrogo in je treba pritrditi pritožbi, da je tožnik z navedbami v tožbi in na glavni obravnavi zadostil trditvenemu bremenu glede višine odškodnine iz naslova izgubljenega dobička.
Tožena stranka tožnikove pogojne odstopne izjave ni sprejela. Ne glede na razloge za takšno ravnanje tožnika (zdravstveni razlogi ali želja po spremembi kulture nasadov zaradi izboljšanja poslovanja), je dejstvo, da je bila tožnikova izjava le pogojna in že zato ni vplivala na obstoj zakupne pogodbe in višino pričakovanega izgubljenega zaslužka. Tudi sicer bi odločanje o tem, ali bi tožniku škoda nastala zaradi predčasnega prenehanja zakupne pogodbe, ker naj bi sam želel od nje odstopiti že pred tem, po presoji pritožbenega sodišča nasprotovalo pravnomočni vmesni sodbi, ki zajema celotno podlago zahtevka, tudi ugotovitev nastanka škode, zako da se v nadaljnjem postopku presoja le dejstva, ki so povezana z ugotavljanjem višine škode.
JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00009074
OZ člen 631. ZJN-2 člen 4, 4/6. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju (2007) člen 5.
Ne Zakon o javnem naročanju v verziji, ki je vključevala novelo ZJN-2A in ki je veljal v času objave javnega razpisa ter sklenitve zadevne pogodbe o oddaji javnega naročila, ne na njegovi podlagi sprejeta Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju, nista uvedla neposrednih obveznih plačil podizvajalcem mimo pogojev iz 631. člena OZ, ki sicer pomeni izjemo od pravila, da pogodba ustvarja pravice in obveznosti le za pogodbeni stranki.
Trditveno in dokazno breme glede vseh pogojev je na tožeči stranki kot podizvajalki. Ti pogoji v obravnavanem primeru niso kumulativno izpolnjeni, saj tožena stranka v času, ko je tožeča stranka od nje zahtevala plačilo zadevnih del, glavnemu izvajalcu ni več dolgovala ničesar.
Tožeča stranka sicer zatrjuje, da je tožena stranka za neplačila glavnega izvajalca vedela že pred zadnjim plačilom, saj naj bi se na tedenskih sestankih, na katerih je bil prisoten tudi predstavnik tožene stranke, podizvajalci pritoževali zaradi neplačil glavnega izvajalca, vendar pa navedeno po presoji pritožbenega sodišča nikakor ne more predstavljati konkretnega zahtevka tožeče stranke na podlagi 631. člena OZ.
Glede na to, da sta tožena stranka in glavni izvajalec v pogodbo o oddaji javnega naročila z dne 17.11.2009 vključili uporabo pravil o javnem naročanju ter pravil OZ, tudi zadevna pogodba ne more določati neposrednih obveznih plačil podizvajalcu mimo pogojev iz 631. člena OZ.
Zahtevek po 631. členu OZ ima pravno naravo zakonite cesije.