Z vročitvijo začne odpoved učinkovati, podana pa ni šele, ko je delavcu vročena, ampak običajno prej. Če datum podaje odpovedi ni sporen, se šteje, da je odpoved podana z dnem, ki je naveden v odpovedi, če je sporen, pa ga mora delodajalec dokazati v skladu z dokaznim bremenom iz 82. člena ZDR. Vrhovno sodišče je glede datuma podaje odpovedi – kadar je ta sporen - zavzelo stališče, da je podana takrat, ko je iz delodajalčevih ravnanj razvidna namera, da naj odpoved, ki jo je sicer že sestavil, učinkuje.
Sodišče druge stopnje je spremenilo sodbo sodišča prve stopnje in je svojo odločitev oprlo na dejstva in dokaze, ki so bili navedeni v nasprotju s četrtim odstavkom 286. člena ZPP. S tem je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe. Od vprašanja pravočasnosti podane odpovedi je namreč odvisna utemeljenost tožbenega zahtevka.
dopuščena revizija - podjemna pogodba - neposredni zahtevki podizvajalcev do naročnika - cesija terjatve glavnega izvajalca do naročnika - ločitvena pravica
Revizija se dopusti glede vprašanja, kako v okoliščinah konkretnega primera status ločitvenega upnika in cesija terjatve glavnega izvajalca vplivata na presojo ugovora tožene stranke, da so podizvajalci pred izvedbo cesije nanjo (to je na naročnico) že naslovili zahtevke na podlagi 631. člena OZ.
povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - napotitev na zdravljenje v tujino - izčrpane možnosti zdravljenja - poseben obrazec
Obrazec S2/E112 se izda v primeru, kadar zavarovanec izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do načrtovanega zdravljenja v tujini v skladu s 44a. členom ZZVZZ (izčrpane možnosti zdravljenja v Sloveniji), ali pa pravice do načrtovanega zdravljenja v drugi državi članici EU, EGP ali Švicarski konfederaciji v skladu s 44b. členom ZZVZZ in Uredbo ES št. 883/2004 (preseganje najdaljše dopustne čakalne dobe ali preseganje razumnega časa). Če niso izpolnjeni zakonski pogoji, tožena stranka tega obrazca ne sme izdati, ne glede na višino stroškov zdravstvenih storitev in tudi, če teh sploh ni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00010512
OZ člen 125, 293, 316. ZPlaSS člen 5, 59. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - izvršba na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet - sklep o izvršbi - čas plačila - poslovanje prek POS terminala - plačilna kartica - prenehanje terjatve - pobot
Revizija se dopusti glede vprašanj,
- ali se sklep o izvršbi na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet razteza tudi na plačila, ki jih organizacija za plačilni promet prejme po vročitvi sklepa o izvršbi za dolžnika iz naslova poslovanja s plačilnimi karticami preko POS terminalov, in
- ali je imela banka v okoliščinah konkretnega primera pravico do pobota svojih terjatev do komitenta iz naslova Kreditnih pogodb z nasprotnimi terjatvami komitenta, ki temeljijo na Pogodbi o izvajanju plačilnega prometa s plačilnimi karticami (t. j. s plačili preko POS terminala).
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - vzpostavitev delovnega razmerja za nazaj - zaposlitev pri drugem delodajalcu
Revizija se dopusti glede naslednjih vprašanj:
-ali je drugostopenjsko sodišče dolžno upoštevati navedbe tožeče stranke o sklenitvi pogodbe o zaposlitvi z drugim delodajalcem po vložitvi tožbe in pred zaključkom glavne obravnave na prvi stopnji,
-ali drugostopenjsko sodišče lahko ugotovi, da delovno razmerje tožeči stranki še vedno traja tudi za čas veljavnosti pogodbe o zaposlitvi z drugim delodajalcem?
ZP-1 člen 27, 27/1, 156, 156-4.. ZCes-1 člen 30, 30/6, 30/8-4. 31, 31/6, 31/8-4.
kršitev materialnih določb zakona - stek - navidezni idealni stek - odnos konsumpcije - načelo inkluzije - kršitev cestnoprometnih predpisov - predmet pravnega varstva
Vrhovno sodišče ugotavlja, da med zakonskima opisoma obravnavanih prekrškov odnos konsumpcije ni podan. Primerjava zakonskih opisov prekrškov pokaže, da sta kršitvi in s tem obravnavani kriminalni količini tako različni ena od druge, da prekrivanje obeh kriminalnih količin sploh ni mogoče.
Med obravnavanima prekrškoma prav tako ni podan odnos inkluzije. Obravnavana prekrška sta po teži enakovredna, zato zaključek, da bi bila kriminalna količina prekrška zaradi prekoračitve največje dovoljene osne obremenitve vozila v primerjavi s prekoračitvijo največje dovoljene mase vozila nebistvena oziroma izredno majhnega pomena, ni mogoč.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VS00011266
ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - upravičenec do dodelitve neprofitnega stanovanja - najem stanovanja - tržna najemnina - subvencioniranje najemnine - obveznosti države
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je Republika Slovenija dolžna subvencionirati najemnikom tržnih stanovanj, ki so upravičenci za dodelitev neprofitnega stanovanja, 50 % subvencije, obračunane od zneska v višini neprofitnega dela najemnine.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - spor v zvezi s stečajnim postopkom
ZPP v 63. členu določa, da je za sojenje v sporih, ki nastanejo med stečajnim postopkom ali v zvezi s stečajnim postopkom, izključno krajevno pristojno sodišče, ki vodi stečajni postopek. Iz te določbe izhaja, da isto (okrožno) sodišče vodi stečajni postopek in odloča v sporih v zvezi s tem postopkom. Posplošena navedba tožeče stranke, da naj bi se sodeča sodnica in sodnica, ki vodi stečajni postopek, poznali, bili kolegici, tudi ne predstavlja okoliščine, ki bi vzbujala dvom v objektivno nepristranskost sojenja.
delegacija pristojnosti - prenos pristojnosti - lažja izvedba postopka
Glede na prebivališče tožnika in zakonitih zastopnikov toženke (ki so predlagani za zaslišanje v tem sporu) ter njihovih pooblaščencev bo postopek mogoče hitreje in z manjšimi stroški izvesti pred drugim sodiščem.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zloraba poslovnega razloga - ukinitev delovnega mesta - reorganizacija
S sistemizacijo delovnega mesta pomočnika direktorja za finančno računovodsko službo ni prišlo zgolj do formalnega preimenovanja delovnega mesta vodje FRS - vodja II, ki ga je zasedala tožnica, temveč do drugačne organizacije del pri toženki. Po izvedeni reorganizaciji se na nobenem od delovnih mest ne opravljajo dela in naloge delovnega mesta vodja FRS - vodja II na enak način kot pred spremembo sistemizacije. Toženka je torej spremenila dotedanji način dela tako, da je potreba po opravljanju dela pod pogoji pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto vodja FRS - vodja II dejansko prenehala.
Reorganizacija dela ne pomeni nujno, da določenega dela ni več, temveč je lahko organizirano na drugačen način, prerazporejeno na druga delovna mesta.
pokojninska osnova - odmera - odločba Ustavnega sodišča - ponovna odmera - učinek za naprej
Na podlagi odločbe Ustavnega sodišča je ponovna odmera omogočena tudi v primerih, v katerih v času njenega sprejema niso bile izpolnjene procesne predpostavke za uveljavitev izrednih pravnih sredstev po splošnih procesnih pravilih, torej ne glede na to, koliko časa je preteklo od dokončnosti odločbe o priznanju in odmeri pravice do pokojnine. Glede učinkovanja nove odločbe je Ustavno sodišče določilo uporabo tretjega odstavka 183. člena ZPIZ-2, po katerem nova odločba učinkuje za naprej.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - RAZLASTITEV - URBANIZEM
VS00011354
ZPP člen 286b, 339, 339/2-8, 339/2-14. URS člen 33. Ustava Socialistične Federativne Republike Jugoslavije (1974) člen 81. Ustava Republike Slovenije (1974) člen 98. ZSZ člen 10, 10/1, 10/2, 12, 13, 13/1, 13/2, 13/3, 15, 15/1, 15/2, 15/3, 16, 17, 19, 20, 20/1. ZOR člen 360, 360/1, 361, 371, 388. ZRPPN člen 49, 51, 51/1, 51/2. ZUN člen 5, 27. ZUreP člen 31, 42, 43. Zakon o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (1980) člen 130, 132, 136.
razlastitev - lastninska pravica na nepremičnini - stavbno zemljišče - območja stavbnih zemljišč - stroški za urejanje stavbnih zemljišč - prostorski izvedbeni akt - podlage za sprejem zazidalnega načrta - samoupravni sporazum - postopek pred premoženjskopravnim organom - prednostna pravica uporabe - odškodnina zaradi razlastitve - nadomestilo - obligacijskopravni tožbeni zahtevek - zastaranje terjatve - začetek teka zastaralnega roka - pretrganje zastaranja - trditveno in dokazno breme - prekluzija
Četudi je zahtevek za plačilo odškodnine nastal zaradi izgube lastnine, nima stvarnopravne, temveč obligacijskopravno naravo. Njegov namen namreč ni v varstvu lastninske pravice, ki je z razlastitvijo že prenehala, temveč v pridobitvi nadomestila, s katerim bo prizadetemu lastniku omogočena pridobitev stvari oziroma pravice iste vrednosti, kot mu je bila odvzeta. Gre torej za obligacijski zahtevek, ki zastara po pravilih ZOR o zastaranju terjatev.
S predlogom za izplačilo odškodnine, podanim pred upravnim organom, do pretrganja zastaranja ni prišlo, saj ta o višini odškodnine ni bil pristojen odločati, temveč je bil pristojen le za vodenje postopka za sklenitev sporazuma o odškodnini. Določitev odškodnine je bila v izključni pristojnosti sodišča. Predlagateljica je imela možnost sodno uveljaviti svoj zahtevek, pravico do sodnega varstva pa je pridobila z iztekom trimesečnega roka za sporazumno določitev odškodnine pred upravnim organom, saj je drugi odstavek 51. člena ZRPPN jasno določal, da se lahko po izteku tega roka razlaščeni lastnik obrne neposredno na sodišče. Tudi z zahtevo za priznanje prednostne pravice uporabe za gradnjo zastaranje odškodninskega zahtevka ni bilo pretrgano.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - nepravdni postopek - predsednik okrožnega sodišča kot stranka v postopku pred okrajnim sodiščem - organizacijska enota - zavrnitev predloga
Okoliščina, da je okrajno sodišče organizacijska enota okrožnega sodišča, se nanaša samo na nekatere vidike organizacijskega poslovanja sodišča, glede bistvenega, to je glede sojenja, pa sta obe sodišči popolnoma samostojni in neodvisni, kar velja tudi za sodnike enega in drugega sodišča.
KZ-1 člen 228. ZKP člen 372, 372-1.. KZ-1 člen 228, 228/1.
poslovna goljufija - kršitev kazenskega zakona - preslepitev - zakonski znaki - konkretizacija zakonskih znakov
Uvodoma je treba poudariti, da obravnavani opis dejanja ni povsem primerljiv z opisom dejanja v zadevi I Ips 93283/2010. V omenjeni zadevi je bilo namreč opisano golo dejstvo, da se je obsojenec s predstavnikom oškodovane družbe dogovoril za poslovno sodelovanje in med izvajanjem pogodb obljubljal redno plačilo.
V obravnavani zadevi lažna obljuba, navedena v izreku sodbe, ne vsebuje dodatnega opisa zmote oškodovanca oziroma koristi, ki si jo je v posledici neresnične obljube pridobila obsojenka. Na podlagi opisa dejanja je mogoče sklepati le, da se je obsojenkina lažna obljuba nanašala na dotlej nastali dolg v višini 30.696,93 EUR. Pri tem pa ni razvidno, da bi si obsojenka zaradi svojih neresničnih obljub pridobila korist, ki bi se kazala v pridobljenih storitvah, dajatvah ali nadaljnjem poslovnem sodelovanju. Obsojenka namreč zgolj z lažnimi obljubami glede že nastalega dolga, oškodovanca ni mogla spraviti v zmoto.
Iz izvedenskega mnenja Komisije z dne 29. 12. 2017 izhaja, da je arterijska hipertenzija pogosta kronična bolezen, ki je dostopna medikamentnemu zdravljenju. Tako obtoženčevo zdravstveno stanje, ki zahteva dolgoročno in večinoma doživljenjsko zdravljenje, pri katerem je ključno njegovo sodelovanje, sicer predstavlja omejitev za sodelovanje v sodnem postopku, pri čemer ne gre za okoliščino, ki bi obtožencu onemogočala oziroma znatno oteževala udeležbo na narokih za glavno obravnavo. Tako razlog, ki bi prevladal nad okoliščinami za določitev Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu kot pristojnega sodišča, ni podan.
V skladu z določbo prvega odstavka 731. člena Obligacijskega zakonika (OZ) je shranjevalec dolžan hraniti stvar kot svojo lastno, če gre za odplačno hrambo pa kot dober gospodarstvenik oziroma kot dober gospodar. Iz navedene določbe jasno izhaja, da mora biti shranjevalec natančno seznanjen s stvarmi, ki jih jemlje v hrambo ter njihovimi lastnostmi. Shranjevalec mora stvar, ki jo vzame v hrambo, varovati, način varovanja pa je odvisen od lastnosti stvari, ki je izročena v hrambo.
V konkretnem primeru so imeli najemodajalci pravico in dolžnost pregledati stvari, ki so jih po volji obsojenca, ki je sobo zapustil brez pojasnila in v njej pustil svojo prtljago, sprejeli v hrambo. V obsojenčevi potovalni torbi bi se lahko nahajale stvari, ki bi bile neprimerne za hrambo, v njej bi lahko bile pokvarljive ali celo nevarne stvari, za katere najemodajalci ne bi mogli prevzeti odgovornosti. Najemodajalci torej obsojenčeve prtljage niso pregledali z namenom, da bi posegli v obsojenčevo zasebnost oziroma, da bi v njej iskali predmete kaznivega dejanja (ti so bili najdeni naključno), temveč zato, da bi se seznanili z vsebino prtljage, ki so jo sprejeli v hrambo. Obsojenec se torej ni mogel zanašati na svojo pravico do zasebnosti prtljage, ki jo je brez pojasnila pustil pri najemodajalcih, saj je moral, kot vsak drug razumen človek pričakovati, da se bodo najemodajalci seznanili s stvarmi, ki jih sprejemajo v hrambo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00010953
ZKP člen 420, 427.. KZ-1 člen 22, 22/1, 22/2, 22/3.
zahteva za varstvo zakonitosti - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev - silobran - prekoračeni silobran - sorazmernost med intenzivnostjo napada in obrambe - bistveno zmanjšana prištevnost - psihično stanje
Ni sporno, da naj bi tisti, ki se pred napadom brani, racionalno uporabil sredstva obrambe, kar pa ne more pomeniti, da naj bi napadeni uporabil le takšno sredstvo, za katero ni niti gotovo, da bo učinkovito za odvrnitev napada. Napad in obramba morata biti istočasna, kar je ugotovljeno v pravnomočni sodbi, to pa tudi ne pomeni, da ni dovoljena obramba zoper napad, ki neposredno grozi, ko obstaja objektivna možnost, da bo napadena oseba dejansko napadena, zato je odločilna presoja intenzivnosti napada in kakšne posledice za napadenega v dani situaciji bi takšen napad lahko imel in kakšno obrambo bi zahteval.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00010064
OZ člen 179. URS člen 42.
dopuščena revizija - osebnostna pravica - pravica do združevanja - članstvo v lovski družini - pravno priznana škoda - odškodnina za nepremoženjsko škodo
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali pravica do združevanja sodi med osebnostne pravice in kot takšna predstavlja podlago za uveljavljanje pravno priznane škode.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - stalno bivališče dolžnika - krajevna pristojnost
Za presojo pristojnosti, ki se ravna po prebivališču toženca, je tako odločilen podatek, ki ga upnik navede v tožbi ali, kot v tem primeru, v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Krajevna pošta, ki je navedena v predlogu za izvršbo, je pošta 9220 Lendava.