V zvezi z obrazložitvijo odločitve o višini priznanih pravdnih stroških je treba upoštevati dejstvo, da gre za odločanje o stranski terjatvi ter da je sodišče v obrazložitvi izpodbijane sodbe navedlo, katere stroške je tožeči stranki priznalo in katere zavrnilo. Obrazložitev same odmere stroškov po posamičnih postavkah, torej po njihovi višini, pa v sodbi ni nujno potrebna, če je sodišče odmero pregledano opravilo, in sicer tako, da je mogoč njen preizkus, že v samem stroškovniku, ki je sestavni del sodnega spisa.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084404
OZ člen 346, 349, 349/1, 365, 369, 369/4, 403, 1012, 1019, 1019/3, 1019/4, 1034, 1034/1, 1034/2, 1034/3. ZPP člen 154, 154/1.
gospodarska pogodba – kreditna pogodba – poroštvo – solidarni porok – zastaranje – zastaralni rok – terjatve iz gospodarskih pogodb – pretrganje zastaranja – stečajni postopek nad glavnim dolžnikom – priglasitev terjatve v stečajnem postopku – končanje stečajnega postopka – odgovor na pritožbo – stroški postopka – argumentiran odgovor na pritožbo – povrnitev stroškov odgovora na pritožbo
V obravnavanem primeru glavna obveznost izvira iz gospodarske (kreditne) pogodbe. Poroštvena obveznost deli usodo gospodarske pogodbe ne glede na to, ali je porok fizična oseba ali gospodarski subjekt. Zakon za poroštva h gospodarskim pogodbam določa domnevo solidarnosti (četrti odstavek 1019. člena OZ). Po ugotovitvah sodišča prve stopnje se je tudi v obravnavanem primeru toženec zavezal kot porok in plačnik – k solidarnemu poroštvu (tretji odstavek 1019. člena OZ). Pri presoji zastaralnih rokov za glavnega dolžnika in poroka je treba zato upoštevati triletni zastaralni rok za terjatve iz gospodarskih pogodb (prvi odstavek 349. člena OZ).
Po tretjem odstavku 1034. člena OZ pretrganje zastaranja terjatve nasproti glavnemu dolžniku, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, učinkuje nasproti poroku le, če je bilo zastaranje pretrgano zaradi kakšnega upnikovega dejanja pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, opravljenega, da se ugotovi, zavaruje ali izterja terjatev zoper glavnega dolžnika. Tudi to je bila v obravnavanem primeru nesporno. Ugotovljeno je s pravočasno priglasitvijo terjatve v stečajni postopek nad glavnim dolžnikom (365. člen OZ).
Ugovor zastaranja je pravilno zavrnjen. Predlog za izvršbo je bil vložen pred potekom triletnega roka po končanju stečajnega postopka.
PRAVO DRUŽB – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0075294
ZGD-1 člen 623, 623/4, 623/6. OZ člen 134, 134/1, 183. ZPP člen 154, 154/1, 154/2.
izčlenitev – odškodnina zaradi okrnitve ugleda pravne osebe – zahtevek za prenehanje s kršitvijo osebnostnih pravic – aktivna legitimacija – višina odškodnine – pravdni stroški – dva toženca imata istega pooblaščenca – en stroškovnik
Z izčlenitvijo družbe preide na novo družbo le tisti del premoženja prenosne družbe, ki je določen z delitvenim načrtom, ter pravice in obveznosti prenosne družbe v zvezi s tem premoženjem. Nova družba, kot univerzalni pravni naslednik, tudi vstopi le v pravna razmerja, ki so povezana s tem premoženjem.
Odškodnina, zaradi okrnitve ugleda in dobrega imena družbe, ne spada med pravice družbe iz te dejavnosti. Gre za pravico, nastalo zaradi protipravnega ravnanja drugo tožene stranke, ki s samim opravljanjem dejavnosti ni povezana.
Že sam očitek kaznivega dejanja objektivno predstavlja poseg v osebnostne pravice osebe, na katero se nanaša (v obravnavanem primeru pa pomeni tudi okrnitev ugleda in dobrega imena pravne osebe, saj je ta oseba njen zakoniti zastopnik – kar je obrazložilo že sodišče prve stopnje). Zato že samo dejstvo, da je drugi toženec takšne očitke podal (čeprav bi se moral zavedati, da ti niso resnični), zadošča za prisojo vsaj določene pravične denarne odškodnine. Če pa tožnica ob tem navede in dokaže še dodatno konkretizirane posledice, ki jih je izjava povzročila, to lahko vpliva na višino odškodnine.
Dosojeni znesek mora biti zadosten v smislu preprečevanja nadaljnjih ravnanj tožene stranke (in je torej z njim zadoščeno preventivnemu namenu), obenem pa dovolj visok, da tožeči stranki nudi zadoščenje.
S svojo izjavo je drugi toženec tožeči stranki povzročil škodo, na kar dejstvo, da je njen delničar in naj bi zato povzročil škodo (tudi) lastnemu premoženju, nima nikakršnega vpliva.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – LASTNINJENJE – DRUŠTVA
VSL0082270
SPZ člen 9, 27, 28, 43, 43/2, 44, 44/2, 269. ZPP člen 8, 226. ZLNDL člen 1, 1/2. ZDru člen 37. ZSpo člen 64.
priposestvovanje nepremičnine – trajanje priposestvovanja – dobra vera posestnika – domneva dobre vere – posest – vidna posest – lastninjenje nepremičnin – kmetijska zemljišča – družbena lastnina – športno društvo – prenehanje društva – predložitev listine – dokazna ocena
Stranka mora sama predložiti listino, na katero se sklicuje v dokaz svojih navedb. V konkretnem primeru tožnik ni navedel oziroma izkazal, da listine, ki naj bi se nahajala pri državnem organu, ni mogel dobiti.
Za sporno nepremičnino je ključen trenutek uveljavitev ZSpo. Od takrat dalje je namreč začelo teči priposestvovanje sporne nepremičnine, ki pa se do 7. 8. 2006, ko je tožnik po lastnih navedbah ugotovil, da gre za neskladje med katastrsko in posestno mejo (dobrovernost tožnika je takrat prenehala), še ni izteklo.
Posest mora biti navzven vidna na ta način, da lahko povprečni zemljiškoknjižni lastnik ugotovi, da si nepremičnino lasti tretji in da lahko uveljavlja svoja lastninsko pravna upravičenja oziroma da ima možnost preprečiti vzpostavljanje pogojev za pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem.
pogodba o operativnem leasingu – poroštvo – solidarno poroštvo – obveznost glavnega dolžnika – razveza pogodbe – pavšalna odškodnina – škoda – pozitiven pogodbeni interes – vrednost stvari ob razdrtju pogodbe
Pogodbeni dogovor o načinu obračuna obveznosti tožene stranke predstavlja vnaprej dogovorjen izračun pozitivnega pogodbenega interesa tožeče stranke, torej premoženja, ki bi ji pripadalo, če bi bila pogodba v celoti izpolnjena. Pravilno je sodišče prve stopnje tudi pojasnilo, da odškodninska sankcija, ki je bila pogodbeno dogovorjena za primer predčasne razveze pogodbe po krivdi leasingojemalca, ni v nasprotju s slovenskim pravnim redom.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071247
OZ člen 1012, 1019, 1019/3. ZPP člen 82, 83, 228.
pogodba o kreditu – odstop od pogodbe o kreditu – solidarno poroštvo – neznano prebivališče oziroma prebivališče v tujini – postavitev začasnega zastopnika – pravica do izjavljanja – pravica do učinkovitega sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja – zavrnitev dokaza – objektivna nemožnost zaslišanja stranke
Sklep o postavitvi začasnega zastopnika je bil izdan in je ostal v veljavi, v skladu z določbami 82. člena ZPP, zato tožencu ni bila kršena pravica do izjavljanja pred sodiščem in je sodišče prve stopnje upravičeno dalo prednost pravici tožnice do učinkovitega sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja in tožencu postavilo začasnega zastopnika.
ZFPPIPP člen 400, 400/4, 400/5. ZPP člen 337, 337/1.
osebni stečaj - odpust obveznosti dolžnika - dolžina preizkusne dobe - pritožbene novote
Trditve, da je dolžnik dolžan preživljati mladoletnega sina, dolžnik v svojem predlogu ni podal, zato predstavljajo te navedbe v pritožbi nedopustno pritožbeno novoto, ki je pritožbeno sodišče ne more upoštevati. Poleg tega pa so tudi pritožbene navedbe v tej smeri povsem nekonkretizirane in tudi nepodprte z dokazi.
končni seznam preizkušenih terjatev - nevložitev pritožbe - pravnomočnost sklepa - ugovor zaradi ureditve pravice do enakega obravnavanja upnikov - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - procesna legitimacija za vložitev pritožbe
Inštitut upnikovega ugovora zaradi kršitve pravice do enakega obravnavanja upnikov se lahko pojmovno uporabi le tedaj, ko upravitelj, drug upnik ali upniški odbor posega v njegovo pravico do enakega obravnavanja (prvi odstavek 128.a člena ZFPPIPP). Tudi pod predpostavko, da bi prišlo do takšne kršitve, bi moral upnik najprej v postopku z rednimi pravnimi sredstvi zase doseči pravno korist. Sicer bi lahko prišlo do obida pravnih sredstev. Upnik bi, čeprav ni izčrpal rednega pravnega sredstva, poizkušal zase doseči tisti položaj v postopku, do katerega bi imel možnost priti v pritožbenem postopku.
ZPP člen 186, 190, 190/1, 207, 207/2, 339, 339/2, 339/2-11, 339/2-14. SPZ člen 99. OZ 395, 395/1.
zaščita pred vznemirjanjem – negatorna tožba – sosporništvo – navadno sosporništvo – stečaj stranke – pravne posledice začetka stečajnega postopka – prekinitev postopka – odtujitev stvari med pravdo – relevančna teorija – prilagoditev tožbenega zahtevka – sprememba tožbe – okoliščine, nastale po vložitvi tožbe – privolitev tožene stranke
V obravnavani zadevi sta bili toženi dve stranki - gre za pasivno sosporništvo. Pravda bi se lahko za toženi stranki rešila na različna načina, zato ne gre za enotno, temveč za navadno sosporništvo. V tem primeru se lahko postopek prekine zgolj glede sospornika, nad katerim je bil začet stečajni postopek, ne pa tudi glede drugega sospornika. Nikakršnih materialnopravnih zadržkov ni, da se postopek ne bi nadaljeval zoper prvo toženo stranko. Upnik lahko v primeru solidarne obveznosti izpolnitev zahteva v celoti od kogar hoče. Prekinitev postopka zoper drugo toženo stranko zato ni ovira, da se postopek ne bi nadaljeval zoper prvo toženo stranko.
Če bo sodišče ugotovilo, da je bil nagib pravnega prednika tožnikov za sklenitev pogodbe za brezplačno uporabo stanovanja do toženkine smrti skupno življenje s toženko, in je bil ta nagib navzven razviden tudi toženki, in je nato z razpadom njune zveze odpadel, bo tožnikov zahtevek na izročitev stanovanja v neposredno posest tožnikoma utemeljen.
OZ člen 131. ZDR člen 184, 184/1. ZPP člen 7, 212.
odškodninska odgovornost delodajalca – mobbing – šikaniranje – protipravnost ravnanja – vzročna zveza – teorija o adekvatni vzročnosti – dokazovanje – dejansko stanje
Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom prvostopenjske sodbe o pomanjkanju pravno relevantne vzročne zveze, kot jo zatrjuje tožnica, tudi ob pravilnem upoštevanju teorije o adekvatni vzročnosti. Po tej teoriji je treba upoštevati tiste vzroke, ki po rednem teku stvari praviloma oziroma zelo verjetno pripeljejo do škodne posledice. Tožena stranka kot delodajalka tožnice odgovarja le za tisti vzrok, ki ga je bilo mogoče pričakovati glede na normalen tek stvari oziroma ne odgovarja za nastop škodne posledice, nastale v nepričakovanih okoliščinah. Tudi ob upoštevanju ugotovitev izvedenca, da je tožnica v letih 2008 do 2010 ponovno podoživljala stresno situacijo iz leta 2006, ko je doživljala odpoved pogodbe o zaposlitvi kot zanjo izredno krivično, pa ponovne psihične reakcije tožnice po vrnitvi na delo v letu 2008, ki so posledica njene osebnostne strukture in številnih bolezenskih težav, ni mogla pričakovati.
ZOR člen 1083, 1087. OZ člen 34. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
bančna garancija – garancija za vračilo avansa – odvisna bančna garancija – neodvisna bančna garancija – garancija „brez ugovora“ – pojem „avtomatično zniževanje garancije“ – zloraba pravic iz garancije – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – nejasna obrazložitev – obrazložitev je sama s seboj v nasprotju
Določitev nedokumentarnih pogojev v neodvisni bančni garanciji pripelje do njene akcesornosti. Po presoji pritožbenega sodišča pritožba tak sklep sodišča prve stopnje utemeljeno napada. Navedena določba se, po presoji pritožbenega sodišča, nanaša na določitev predmeta obveznosti, v zvezi s čimer je treba upoštevati, da je obveznost banke denarna obveznost, ki mora biti v garanciji določena ali določljiva. Kaj pomeni oziroma kako poteka avtomatično zniževanje ni z ničemer obrazloženo, tega iz besedila garancije same ni mogoče razbrati. Predmet obveznosti je bil torej določen (34. člen OZ) glede garancijskega zneska v (najvišji) višini 120.000,00 EUR, med tem ko glede „avtomatičnega zmanjšanja“ predmet obveznosti ni niti določen, niti določljiv, saj v garanciji niso bila navedena merila, po katerih bi bil določljiv.
Materialnopravno zmotna je odločitev o povrnitvi upnikovih stroškov odgovora na ugovor. Neobrazloženega ugovora sodišče prve stopnje niti ne bi smelo vročati upniku v odgovor. Pri tem je odgovor na ugovor smiseln le, če lahko vpliva na vsebinsko drugačno odločitev, kar pa tukaj ni bil primer. Odgovor ne bi v ničemer izboljšal položaja upnika v postopku, saj je bila zavrnitev ugovora posledica neustrezne procesne aktivnosti dolžnika, ki v ugovoru ni podal nobenega pravno upoštevnega ugovornega razloga. V takšni situaciji ne gre za upnikove potrebne stroške, ki jih je dolžnik dolžan povrniti upniku (a contrario peti odstavek 38. člena ZIZ), zato jih upnik krije sam.
neupravičena obogatitev - prikrajšanje zaradi nudene nege in pomoči
Po prenehanju partnerske zveze tožnica ni upravičena do plačila za običajno pomoč in oskrbo, ki jo je sinovi partnerki nudila v trajanju partnerske zveze z njenim sinom.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0079560
OZ člen 2, 3, 15, 40, 50, 56, 82, 82/1, 103, 116, 117, 330, 330/2. ZPP člen 212, 285. ZMZPP člen 12, 12/1, 12/2.
prosto urejanje obligacijskih razmerij - fiduciarna pogodba - začasen prenos lastninske pravice - pomanjkanje zakonske ureditve - trditveno in dokazno breme glede obstoja posla - opcijska upravičenja - delnice - nakupna opcija - navidezna pogodba - vsebina tujega prava - priče - iura novit curia - obvestilo o tujem pravu - diplomatska pot - sklepčnost tožbe - materialno procesno vodstvo - trditve nasprotne stranke - pravica do odškodnine - izbira sankcije - škoda zaradi neizpolnitve - razveza pogodbe - domneva o popolnosti listine - posebna oblika - volja strank
Fiduciarna pogodba ni oblika navidezne pogodbe. Na podlagi fiduciarne pogodbe prenosnik (fiduciant) na pridobitelja (fiduciarja) začasno prenese lastninsko pravico na stvari, slednjega pa veže obligacijskopravna zaveza iz takega posla, da pod dogovorjenimi pogoji lastninsko pravico prenese nazaj na fiducianta. Tovrstni posli so praviloma veljavni zaradi možnosti udeležencev, da prosto urejajo medsebojna obligacijska razmerja, če to ne nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom. Ker zakonsko (tipsko) fiduciarni posli niso urejeni, da bi se ob odsotnosti drugačnega dogovora ob upoštevanju dispozitivne narave zakonskih določb uporabljala zakonska ureditev, se morajo stranke o vseh sestavinah teh poslov sporazumeti same. Sodišče prve stopnje je zato zmotno uporabilo materialno pravo, ko je fiduciarno pogodbo štelo kot obliko navidezne pogodbe.
Vsebine tujega prisilnega prava (v konkretnem primeru, da preseganje praga 5 % imetništva delnic posameznega imetnika v ciljni družbi nasprotuje moldavskim prisilnim predpisom) ni mogoče ugotavljati s pričami, kot da bi šlo za ugotavljanje pravno relevantnih dejstev, kar je storilo sodišče prve stopnje v konkretnem primeru. Tudi za pravna pravila tujega prava velja načelo iura novit curia in jih mora sodišče ugotoviti po uradni dolžnosti. Sodišče zato vsebino tujega prava ugotavlja tako, da zahteva obvestilo o tujem pravu od ministrstva, pristojnega za pravosodje, tj. po diplomatski poti.
Kljub temu, da ima v skladu s 103. členom OZ pogodbi zvesta stranka v vsakem primeru pravico do odškodnine, je pojavna oblika škode odvisna od izbire sankcije v skladu s tem določilom. Pri izpolnitvenem zahtevku (v konkretnem primeru zahtevku tožeče stranke na izročitev delnic) škodo predstavlja tisti primanjkljaj, ki je posledica zamude z izpolnitvijo. Medtem ko pri prenehanju pogodbe odškodnina pogodbi zvesti stranki krije tisto, kar ji je bilo zagotovljeno s pogodbo (škoda zaradi neizpolnitve). Iz trditvene podlage tožbe je mogoče (smiselno) razbrati, da tožeča stranka uveljavlja škodo zaradi neizpolnitve - izgubljeni zaslužek, ki bi ga pridobila s prodajo delnic svojemu izbranemu kupcu. Ker je predpostavka za uveljavljanje škode zaradi neizpolnitve prav razveza pogodbe, katere uresničitve pa tožeča stranka niti ni zatrjevala, je tožba tudi po tej plati nesklepčna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL0085839
ZZVZZ člen 1, 1/2, 45, 45/1, 63, 63/1, 63/2, 69, 69/1. OZ člen 12.
obvezno zdravstveno zavarovanje - dogovor o programu storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja - financiranje zdravstvenega varstva in zdravstvene nege - sklep Vlade RS - koncesijska pogodba - predmet koncesijske pogodbe - storitve institucionalnega varstva v domovih za starejše - kršitev pogodbe - zagotovitev finančnih sredstev - plačilo storitev - odškodninska odgovornost - odgovornost države - protipravnost - trditveno in dokazno breme
Sklep Vlade RS iz drugega odstavka 63. člena ZZVZZ le dopolnjuje dogovor, vendar ne pomeni izvršilnega predpisa Vlade, ki bi kot takšen določal pravice in obveznosti partnerjev v zdravstvu.
Sredstva, pridobljena s prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje, niso sredstva, s katerimi razpolaga in jih upravlja država, temveč ZZZS, ki je samostojni pravni subjekt.
Ni utemeljeno sklepanje tožeče stranke, da je Vlada RS oziroma Ministrstvo za zdravje RS dolžno zagotoviti sredstva, saj za to ni nobene pravne podlage. Takšna obveznost ne izhaja niti iz ZZVZZ niti iz koncesijske pogodbe.
Vlada RS v skladu z drugim odstavkom 63. člena ZZVZZ odloči dokončno in ni predvideno sodno varstvo v smislu preverjanja odločitve glede ustreznosti programov in pravilnosti določene cene, s katero Vlada nadomesti (manjkajočo) voljo partnerjev v javnem zdravstvu. Sodna praksa je zavzela stališče, da o vplivu odločitve Vlade iz drugega odstavka 63. člena ZZVZZ na pogodbeno ceno oziroma pogodbeno razmerje z ZZZS, če je ta pogodba sklenjena, odloča redno sodišče v okviru uveljavljenih zahtevkov.
pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje lastninske pravice – dobra vera – gradnja na tujem svetu – gradnja na tujem zemljišču – dobra vera graditelja – dokazna ocena – načelo proste presoje dokazov – obseg dokaznega bremena – odgovor na odgovor na pritožbo
V našem civilnem postopku velja načelo proste presoje dokazov (glej 8. člen ZPP), kar pomeni, da nobenemu dokazu (vnaprej oziroma načeloma) dokazne vrednosti ni moč odreči in da nima nobena vrsta (skupina) dokazov (vnaprej oziroma načeloma) večje dokazne vrednosti od druge. Ker je prvotožnikovo izpovedbo očitno ocenilo kot prepričljivo, je iz tega razloga trditvam tožnikov tudi upravičeno sledilo. V tej smeri zato ni bilo potrebnih nobenih „dodatnih“ dokazov (in sicer listin ali prič), kot to (napačno) meni pritožba. Velja poudariti, da je obseg („teža“) dokaznega bremena zmeraj (so)odvisna od konkretnosti (kakovosti) ugovornih trditev nasprotne stranke.
Prvotožnik pa je na drugi strani ob zaslišanju na naroku dne 17.5.2013 natančno izpovedal, kdaj naj bi se začela graditi nova hiša (oziroma prizidek k stari hiši) ter koliko časa in kako se je gradila. Iz njegove izpovedbe jasno izhaja ne le, da se je ta gradila zanju z drugotožnico, ampak tudi, da je bila pri tem njuna udeležba (tako fizična/delovna kot finančna) v vseh ozirih ključna. Glede prispevkov svojega očeta in brata (ki ju izpostavlja pritožba) je prepričljivo povedal, da sta pomagala na samem začetku in da je bila njuna pomoč „zgolj“ fizična. Skratka šlo je za pomoč, ki tako glede na svoj časovni kot vsebinski okvir očitno ni bila bistvena.
KZ člen 47, 47/2, 47/2-2, 48, 48/1, 48/2, 110, 110/3. KZ-1 člen 53, 55, 55/1.
izrek enotne kazni – vštetje že prestane kazni – pogojni odpust s prestajanja kazni zapora – storitev novega kaznivega dejanja – preklic pogojnega odpusta – asperacijsko pravilo – zavrnitev pritožbe
Po izrecni določbi tretjega odstavka 110. člena KZ sodišče ob preklicu pogojnega odpusta vzame kot določen tisti del prej izrečene kazni, ki je obsojenec še ni prestal, in nato izreče enotno kazen po določbah 47. in drugega odstavka 48. člena KZ.
V primeru preklica pogojne obsodbe ne pride v poštev uporaba določbe prvega odstavka 48. člena KZ, na katero se pritožba neuspešno sklicuje.
prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev vdove na pravdo – denarna sredstva na zapustnikovih bančnih računih – skupno premoženje – manj verjetna pravica – domneva lastninske pravice
Vdova ni pojasnila, iz česa oziroma iz katerih virov (kakšnega dela) so bila privarčevana ta sredstva. Tega ni pojasnila niti hči (ki priznava vdovin izločitveni zahtevek). Le če bi konkretno izkazala (za verjetno), da ta denarna sredstva izvirajo iz njenega, zapustnikovega ali njunega skupnega dela (kamor sodijo tudi prejemki enega ali drugega, ki so rezultat dela, npr. plača ali pokojnina), bi bilo mogoče šteti njeno pravico za verjetnejšo in na pravdo napotiti vnukinjo.