stečajni upravitelj - pravica do pritožbe - procesna legitimacija - položaj in pristojnosti upravitelja
Sodišče druge stopnje ne more vsebinsko obravnavati pritožbe, ki jo je vložila oseba, ki te pravice ni imela. Ker ni podana legitimacija upravitelja za pritožbo, jo je že sodišče prve stopnje pravilno zavrglo brez meritornega obravnavanja.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - USTAVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DAVKI - IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL0075321
URS člen 121, 125. OZ člen 15, 131, 131/1. ZASP člen 130, 130/1, 146, 157, 157/6, 168, 168/1. ZIZ člen 38, 38/5, 62, 62/2. ZPreZP-1 člen 3, 3/1, 6, 6/1, 6/2. ZDDV-1 člen 3, 3/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 13. Skupni sporazum za določitev višine nadomestil za javno priobčitev fonogramov na prireditvah razvedrilne narave, na katerih javna priobčitev fonogramov ni ključnega pomena člen 4, 5, 6, 8, 8/1. ZOdvT tarifna številka 6007.
sorodne pravice - pravice proizvajalcev fonogramov - prireditve razvedrilne narave - prireditev s časovnimi presledki - nadomestilo za uporabo fonogramov - skupni sporazum - višina nadomestila - tarifa - razlikovanje med uporabniki - izpodbijanje dejanskega stanja - izvršilni postopek - potrebni stroški - povrnitev stroškov pooblaščenca - DDV - povrnitev stroškov opomina
Če stranka predvaja fonograme brez predhodne prijave in naknadne predložitve sporeda, se uporabi tarifa iz 5. člena Skupnega sporazuma za določitev višine nadomestil za javno priobčitev fonogramov na prireditvah razvedrilne narave, na katerih javna priobčitev fonogramov ni ključnega pomena.
Fotografije same po sebi niso primeren dokaz za oceno števila obiskovalcev že zato, ker prikazujejo zgolj trenutno število obiskovalcev v času nastanka posnetka, ne pa tudi celotnega števila obiskovalcev na celotni prireditvi, ki je trajala več ur.
prepoved vstopa v stanovanje ter zadrževanja in približevanja nepremičnini – nesuspenzivnost ugovora zoper izrečeni ukrep – predlog za odlog zavarovanja – neuporabljivost instituta odloga izvršbe v postopku po ZPND – vročitev predloga za odlog izvršbe
Upoštevaje namen zakona in samo naravo odločanja po ZPND ter zgoraj pojasnjeno specialno ureditev bi odlog izvršbe/zavarovanja izničil učinek sprejete odločitve po ZPND. Odlog izvršbe je tipičen izvršilni institut, ki v postopkih po ZPND ni uporabljiv.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – LASTNINJENJE – DRUŠTVA
VSL0082270
SPZ člen 9, 27, 28, 43, 43/2, 44, 44/2, 269. ZPP člen 8, 226. ZLNDL člen 1, 1/2. ZDru člen 37. ZSpo člen 64.
priposestvovanje nepremičnine – trajanje priposestvovanja – dobra vera posestnika – domneva dobre vere – posest – vidna posest – lastninjenje nepremičnin – kmetijska zemljišča – družbena lastnina – športno društvo – prenehanje društva – predložitev listine – dokazna ocena
Stranka mora sama predložiti listino, na katero se sklicuje v dokaz svojih navedb. V konkretnem primeru tožnik ni navedel oziroma izkazal, da listine, ki naj bi se nahajala pri državnem organu, ni mogel dobiti.
Za sporno nepremičnino je ključen trenutek uveljavitev ZSpo. Od takrat dalje je namreč začelo teči priposestvovanje sporne nepremičnine, ki pa se do 7. 8. 2006, ko je tožnik po lastnih navedbah ugotovil, da gre za neskladje med katastrsko in posestno mejo (dobrovernost tožnika je takrat prenehala), še ni izteklo.
Posest mora biti navzven vidna na ta način, da lahko povprečni zemljiškoknjižni lastnik ugotovi, da si nepremičnino lasti tretji in da lahko uveljavlja svoja lastninsko pravna upravičenja oziroma da ima možnost preprečiti vzpostavljanje pogojev za pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem.
Ploščice same po sebi niso nevarne, če pa postanejo nevarne, kadar so mokre, je treba ugotoviti, ali je bil kdo malomaren (kriv), da je do te mokrote prišlo oz. da ni poskrbel, da se jo pobriše.
Odločanje o zahtevku oziroma terjatvi iz naslova vlaganj je po odločitvi zakonodajalca v pristojnosti upravnega organa, saj je zakonodajalec postavil odločanje o pravicah, ki izvirajo iz vlaganj v podržavljeno premoženje, ki so bila opravljena do uveljavitve ZDen, v upravno pristojnost. Odločanje o zahtevku oziroma terjatvi iz naslova teh vlaganj in s tem tudi o pravici oziroma o imetništvu pravice do povrnitve teh vlaganj torej ni v pristojnosti sodišča.
Ker je bilo o zavrnitvi zahteve za vpis spremembe ustanoviteljev že odločeno s sklepom višjega sodišča, pritožniki s to pritožbo ne morejo doseči ponovnega preizkušanja pravilnosti in zakonitosti sklepa registrskega sodišča Srg 2015/27684 z dne 9.7.2015.
Izbris opravljenega vpisa registrskega sodišča na podlagi tretjega odstavka 40. člena ZSReg, ni odločanje o zahtevku za vpis, zato gre lahko v konkretnem primeru smiselno le za „vprašanje postopka“, o katerem se odloči z odredbo (tretji odstavek 12. člena ZSReg). Zoper odredbo pa ni dovoljena posebna pritožba (drugi odstavek 14. člena ZSReg).
USTAVNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0081411
URS člen 27. ZFPPIPP člen 399, 339-1, 402, 408, 409, 409/1, 410. KZ-1 člen 34, 211, 211/1.
osebni stečaj – odpust obveznosti – učinkovanje sklepa o odpustu obveznosti – dodatne naloge in pristojnosti upravitelja med preizkusnim obdobjem – ugovor proti odpustu obveznosti – ovire za odpust obveznosti – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu – kaznivo dejanje proti premoženju – goljufija – poskus goljufije – domneva nedolžnosti – zavrnitev predloga za odpust obveznosti – ustavitev postopka odpusta obveznosti
Odpust obveznosti je pravni institut, na podlagi katerega postane dolžnik prost določenih obveznosti do upnikov brez njihovega soglasja, vendar le, če uspešno prestane preizkusno dobo, ki mu jo določi sodišče v sklepu o začetku postopka odpusta obveznosti. Med preizkusnim obdobjem dobi dolžnik dodatne obveznosti, stečajni upravitelj pa dodatne naloge in pristojnosti, predvsem mora opravljati nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti dolžnika.
Pravnomočna sodba še ni razveljavljena, obsodba na dan izdaje sklepa pa tudi ni bila izbrisana iz kazenske evidence. Zato predstavlja oviro za odpust obveznosti.
ZAVAROVALNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071226
OZ člen 112, 118, 964, 1050, 1055. ZPP člen 285.
zahtevek za plačilo škode iz zavarovanja odgovornosti zavarovanca – odgovornost zavarovalnice – ustni dogovor udeležencev prometne nesreče o kritju stroškov – poravnava – ugovor sklenjene pogodbe – res transacta – uveljavljanje čezmernega prikrajšanja pri poravnavi – materialno procesno vodstvo
Ker se je tožnik dogovoril z zavarovancem tožene stranke, da vsaka stranka krije svojo škodo, je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da sta stranki sklenili dogovor. Gre za poravnavo, saj sta vsaka vzajemno popustili in s tem odpravili negotovost in določili svoje vzajemne pravice in obveznosti (1050. člen OZ). Gre za res transacto, ki veže obe pravdni stranki. Ker je tožena stranka to dokazala, tožnik pa vztraja na plačilu škode od zavarovalnice, je sodišče pravilno zahtevo zavrnilo (953. člen OZ).
poškodba vratne hrbtenice – povrnitev škode – nepremoženjska škoda – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti
Tožnik ni upravičen do denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Že iz trditvene podlage tožnika izhaja, da tožnik zatrjuje začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti pri delu v službi, pri športnih aktivnostih, med vožnjo z avtomobilom, ki so trajale v času zdravljenja oziroma do tri mesece od škodnega dogodka. Tožnik gradi tezo, da iz razloga, ker so te nevšečnosti trajale nekaj časa po končanem zdravljenju, je upravičen do odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Te nevšečnosti so bile tožniku že priznane v okviru odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti tekom zdravljenja.
ZTLR člen 27, 28, 29. ZSR(66) člen 8, 9. SZ člen 112, 115, 117, 123.
pridobitev lastninske pravice – pogodba o prenosu lastninske pravice – priposestvovanje – dobroverna lastniška posest – pravni naslov – dovoljenje za izdelavo stanovanja – družbena lastnina – gradnja na tujem svetu – skupna gradnja – stanovanjska pravica – lastninjenje – privatizacija stanovanj
Tožnika v postopku nista zatrjevala, da bi z družbo (takrat družbeno pravno osebo) sklenila kakšno od pogodb o prenosu lastninske pravice, kot tudi ne, da bi bilo z omenjeno družbo dogovorjeno, da bo imel njun vložek v nepremičnino stvarnopravne posledice ter bosta z izgradnjo stanovanja, garaž in lop na teh delih nepremičnine pridobila lastninsko pravico. To pa tudi ne bi bilo mogoče. Omenjeno dovoljenje za izdelavo stanovanja je namreč treba presojati v kontekstu takratnih družbenih razmer oziroma ureditve lastninsko pravnih razmerij.
Glede na defenicijo dobroverne lastniške posesti je izključeno, da bi bil posestnik, ki ne more izkazati pravnega naslova za svojo posest, lahko dobroveren.
Tožnika na prostorih v zgradbi, na kateri je imela pravico uporabe družbeno pravna oseba in sta jih adaptirala v stanovanje nista mogla pridobiti lastninske pravice, pridobila pa sta stanovanjsko pravico. Ta je predstavljala pravni naslov za njuno uporabo stanovanja. Pravne osebe, ki so imele pravico uporabe na družbenih stanovanjih, so postale z dnem uveljavitve SZ lastnice teh stanovanj in zavezanke v postopkih za denacionalizacijo. To hkrati pomeni, da bi tožnika pridobila pravico do privatizacije stanovanja ali pa pravico do sklenitve najemne pogodbe. Očitno pa nobene od navedenih pravic nista uveljavljala.
EKČP člen 8, 10, 10/2. URS člen 34, 35, 39. KZ-1 člen 158, 158/1, 158/2, 158/3.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime – razžalitev – absolutno javna oseba – dolžnost trpeti kritiko – meje dopustnega izražanja – objektivna žaljivost zapisa – tehtanje ustavnih pravic – svoboda izražanja – osebno dostojanstvo – varstvo osebnostnih pravic – osebni napad na zasebnega tožilca – namen zaničevanja – pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja – sredstva javnega obveščanja – izražanje vrednostnih sodb – dokaz resničnosti – sovražni govor – spodbujanje rasizma – sodna praksa ESČP – svoboda medijev – novinarsko delo – zavrnitev pritožbe – potrditev sodbe
Toleranca kritike t.i. absolutne javne osebe mora biti višja v primerjavi z drugimi posamezniki. Vodilni član politične stranke je dolžan trpeti tudi javno kritiko, ki meri na to, da njegova ravnanja v zasebnem življenju nasprotujejo stališčem politične opcije, ki ji pripada.
Kljub navedenemu je pravilno stališče sodišča prve stopnje, ki je po opravljenem tehtanju obtoženčeve pravice do svobodnega izražanja in pravic zasebnega tožilca do obstoja dostojanstva ter varstva osebnostnih pravic, vključno s pravico do časti in dobrega imena, presodilo, da je obtoženi prekomerno (protipravno) posegel v ustavne pravice zasebnega tožilca.
Objavljeni prispevek preide na raven osebnega napada, iz njega veje izključni namen sramotitve oziroma zaničevanja. Zapis vsebuje posmehljive in objektivno žaljive oznake ter sarkastično opisovanje domnevnih homoseksualnih spolnih izkušenj zasebnega tožilca.
PRAVO DRUŽB – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0075294
ZGD-1 člen 623, 623/4, 623/6. OZ člen 134, 134/1, 183. ZPP člen 154, 154/1, 154/2.
izčlenitev – odškodnina zaradi okrnitve ugleda pravne osebe – zahtevek za prenehanje s kršitvijo osebnostnih pravic – aktivna legitimacija – višina odškodnine – pravdni stroški – dva toženca imata istega pooblaščenca – en stroškovnik
Z izčlenitvijo družbe preide na novo družbo le tisti del premoženja prenosne družbe, ki je določen z delitvenim načrtom, ter pravice in obveznosti prenosne družbe v zvezi s tem premoženjem. Nova družba, kot univerzalni pravni naslednik, tudi vstopi le v pravna razmerja, ki so povezana s tem premoženjem.
Odškodnina, zaradi okrnitve ugleda in dobrega imena družbe, ne spada med pravice družbe iz te dejavnosti. Gre za pravico, nastalo zaradi protipravnega ravnanja drugo tožene stranke, ki s samim opravljanjem dejavnosti ni povezana.
Že sam očitek kaznivega dejanja objektivno predstavlja poseg v osebnostne pravice osebe, na katero se nanaša (v obravnavanem primeru pa pomeni tudi okrnitev ugleda in dobrega imena pravne osebe, saj je ta oseba njen zakoniti zastopnik – kar je obrazložilo že sodišče prve stopnje). Zato že samo dejstvo, da je drugi toženec takšne očitke podal (čeprav bi se moral zavedati, da ti niso resnični), zadošča za prisojo vsaj določene pravične denarne odškodnine. Če pa tožnica ob tem navede in dokaže še dodatno konkretizirane posledice, ki jih je izjava povzročila, to lahko vpliva na višino odškodnine.
Dosojeni znesek mora biti zadosten v smislu preprečevanja nadaljnjih ravnanj tožene stranke (in je torej z njim zadoščeno preventivnemu namenu), obenem pa dovolj visok, da tožeči stranki nudi zadoščenje.
S svojo izjavo je drugi toženec tožeči stranki povzročil škodo, na kar dejstvo, da je njen delničar in naj bi zato povzročil škodo (tudi) lastnemu premoženju, nima nikakršnega vpliva.
V zvezi z obrazložitvijo odločitve o višini priznanih pravdnih stroških je treba upoštevati dejstvo, da gre za odločanje o stranski terjatvi ter da je sodišče v obrazložitvi izpodbijane sodbe navedlo, katere stroške je tožeči stranki priznalo in katere zavrnilo. Obrazložitev same odmere stroškov po posamičnih postavkah, torej po njihovi višini, pa v sodbi ni nujno potrebna, če je sodišče odmero pregledano opravilo, in sicer tako, da je mogoč njen preizkus, že v samem stroškovniku, ki je sestavni del sodnega spisa.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084404
OZ člen 346, 349, 349/1, 365, 369, 369/4, 403, 1012, 1019, 1019/3, 1019/4, 1034, 1034/1, 1034/2, 1034/3. ZPP člen 154, 154/1.
gospodarska pogodba – kreditna pogodba – poroštvo – solidarni porok – zastaranje – zastaralni rok – terjatve iz gospodarskih pogodb – pretrganje zastaranja – stečajni postopek nad glavnim dolžnikom – priglasitev terjatve v stečajnem postopku – končanje stečajnega postopka – odgovor na pritožbo – stroški postopka – argumentiran odgovor na pritožbo – povrnitev stroškov odgovora na pritožbo
V obravnavanem primeru glavna obveznost izvira iz gospodarske (kreditne) pogodbe. Poroštvena obveznost deli usodo gospodarske pogodbe ne glede na to, ali je porok fizična oseba ali gospodarski subjekt. Zakon za poroštva h gospodarskim pogodbam določa domnevo solidarnosti (četrti odstavek 1019. člena OZ). Po ugotovitvah sodišča prve stopnje se je tudi v obravnavanem primeru toženec zavezal kot porok in plačnik – k solidarnemu poroštvu (tretji odstavek 1019. člena OZ). Pri presoji zastaralnih rokov za glavnega dolžnika in poroka je treba zato upoštevati triletni zastaralni rok za terjatve iz gospodarskih pogodb (prvi odstavek 349. člena OZ).
Po tretjem odstavku 1034. člena OZ pretrganje zastaranja terjatve nasproti glavnemu dolžniku, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, učinkuje nasproti poroku le, če je bilo zastaranje pretrgano zaradi kakšnega upnikovega dejanja pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, opravljenega, da se ugotovi, zavaruje ali izterja terjatev zoper glavnega dolžnika. Tudi to je bila v obravnavanem primeru nesporno. Ugotovljeno je s pravočasno priglasitvijo terjatve v stečajni postopek nad glavnim dolžnikom (365. člen OZ).
Ugovor zastaranja je pravilno zavrnjen. Predlog za izvršbo je bil vložen pred potekom triletnega roka po končanju stečajnega postopka.
ZPP člen 186, 190, 190/1, 207, 207/2, 339, 339/2, 339/2-11, 339/2-14. SPZ člen 99. OZ 395, 395/1.
zaščita pred vznemirjanjem – negatorna tožba – sosporništvo – navadno sosporništvo – stečaj stranke – pravne posledice začetka stečajnega postopka – prekinitev postopka – odtujitev stvari med pravdo – relevančna teorija – prilagoditev tožbenega zahtevka – sprememba tožbe – okoliščine, nastale po vložitvi tožbe – privolitev tožene stranke
V obravnavani zadevi sta bili toženi dve stranki - gre za pasivno sosporništvo. Pravda bi se lahko za toženi stranki rešila na različna načina, zato ne gre za enotno, temveč za navadno sosporništvo. V tem primeru se lahko postopek prekine zgolj glede sospornika, nad katerim je bil začet stečajni postopek, ne pa tudi glede drugega sospornika. Nikakršnih materialnopravnih zadržkov ni, da se postopek ne bi nadaljeval zoper prvo toženo stranko. Upnik lahko v primeru solidarne obveznosti izpolnitev zahteva v celoti od kogar hoče. Prekinitev postopka zoper drugo toženo stranko zato ni ovira, da se postopek ne bi nadaljeval zoper prvo toženo stranko.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL0085839
ZZVZZ člen 1, 1/2, 45, 45/1, 63, 63/1, 63/2, 69, 69/1. OZ člen 12.
obvezno zdravstveno zavarovanje - dogovor o programu storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja - financiranje zdravstvenega varstva in zdravstvene nege - sklep Vlade RS - koncesijska pogodba - predmet koncesijske pogodbe - storitve institucionalnega varstva v domovih za starejše - kršitev pogodbe - zagotovitev finančnih sredstev - plačilo storitev - odškodninska odgovornost - odgovornost države - protipravnost - trditveno in dokazno breme
Sklep Vlade RS iz drugega odstavka 63. člena ZZVZZ le dopolnjuje dogovor, vendar ne pomeni izvršilnega predpisa Vlade, ki bi kot takšen določal pravice in obveznosti partnerjev v zdravstvu.
Sredstva, pridobljena s prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje, niso sredstva, s katerimi razpolaga in jih upravlja država, temveč ZZZS, ki je samostojni pravni subjekt.
Ni utemeljeno sklepanje tožeče stranke, da je Vlada RS oziroma Ministrstvo za zdravje RS dolžno zagotoviti sredstva, saj za to ni nobene pravne podlage. Takšna obveznost ne izhaja niti iz ZZVZZ niti iz koncesijske pogodbe.
Vlada RS v skladu z drugim odstavkom 63. člena ZZVZZ odloči dokončno in ni predvideno sodno varstvo v smislu preverjanja odločitve glede ustreznosti programov in pravilnosti določene cene, s katero Vlada nadomesti (manjkajočo) voljo partnerjev v javnem zdravstvu. Sodna praksa je zavzela stališče, da o vplivu odločitve Vlade iz drugega odstavka 63. člena ZZVZZ na pogodbeno ceno oziroma pogodbeno razmerje z ZZZS, če je ta pogodba sklenjena, odloča redno sodišče v okviru uveljavljenih zahtevkov.
popravek – objava popravka – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje – zavrženje revizije – zamuda roka – krivda stranke – krivda pooblaščenca
Krivda odvetnika je izenačena s krivdo stranke. Da bivši odvetnik v konkretni zadevi ni ravnal s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, ko je bodisi menil, da revizija zoper navedeni sklep ni možna bodisi je ni želel vložiti, o tem pa stranke ni obvestil, temveč ji je zatrjeval, da je v zadevi možno vložiti le še ustavno pritožbo, ne more biti dvoma. Posledice zamude opraviti pravno dejanje – vložiti revizijo, mora po povedanem nositi tožnica, čeprav je ni zakrivila.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0079560
OZ člen 2, 3, 15, 40, 50, 56, 82, 82/1, 103, 116, 117, 330, 330/2. ZPP člen 212, 285. ZMZPP člen 12, 12/1, 12/2.
prosto urejanje obligacijskih razmerij - fiduciarna pogodba - začasen prenos lastninske pravice - pomanjkanje zakonske ureditve - trditveno in dokazno breme glede obstoja posla - opcijska upravičenja - delnice - nakupna opcija - navidezna pogodba - vsebina tujega prava - priče - iura novit curia - obvestilo o tujem pravu - diplomatska pot - sklepčnost tožbe - materialno procesno vodstvo - trditve nasprotne stranke - pravica do odškodnine - izbira sankcije - škoda zaradi neizpolnitve - razveza pogodbe - domneva o popolnosti listine - posebna oblika - volja strank
Fiduciarna pogodba ni oblika navidezne pogodbe. Na podlagi fiduciarne pogodbe prenosnik (fiduciant) na pridobitelja (fiduciarja) začasno prenese lastninsko pravico na stvari, slednjega pa veže obligacijskopravna zaveza iz takega posla, da pod dogovorjenimi pogoji lastninsko pravico prenese nazaj na fiducianta. Tovrstni posli so praviloma veljavni zaradi možnosti udeležencev, da prosto urejajo medsebojna obligacijska razmerja, če to ne nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom. Ker zakonsko (tipsko) fiduciarni posli niso urejeni, da bi se ob odsotnosti drugačnega dogovora ob upoštevanju dispozitivne narave zakonskih določb uporabljala zakonska ureditev, se morajo stranke o vseh sestavinah teh poslov sporazumeti same. Sodišče prve stopnje je zato zmotno uporabilo materialno pravo, ko je fiduciarno pogodbo štelo kot obliko navidezne pogodbe.
Vsebine tujega prisilnega prava (v konkretnem primeru, da preseganje praga 5 % imetništva delnic posameznega imetnika v ciljni družbi nasprotuje moldavskim prisilnim predpisom) ni mogoče ugotavljati s pričami, kot da bi šlo za ugotavljanje pravno relevantnih dejstev, kar je storilo sodišče prve stopnje v konkretnem primeru. Tudi za pravna pravila tujega prava velja načelo iura novit curia in jih mora sodišče ugotoviti po uradni dolžnosti. Sodišče zato vsebino tujega prava ugotavlja tako, da zahteva obvestilo o tujem pravu od ministrstva, pristojnega za pravosodje, tj. po diplomatski poti.
Kljub temu, da ima v skladu s 103. členom OZ pogodbi zvesta stranka v vsakem primeru pravico do odškodnine, je pojavna oblika škode odvisna od izbire sankcije v skladu s tem določilom. Pri izpolnitvenem zahtevku (v konkretnem primeru zahtevku tožeče stranke na izročitev delnic) škodo predstavlja tisti primanjkljaj, ki je posledica zamude z izpolnitvijo. Medtem ko pri prenehanju pogodbe odškodnina pogodbi zvesti stranki krije tisto, kar ji je bilo zagotovljeno s pogodbo (škoda zaradi neizpolnitve). Iz trditvene podlage tožbe je mogoče (smiselno) razbrati, da tožeča stranka uveljavlja škodo zaradi neizpolnitve - izgubljeni zaslužek, ki bi ga pridobila s prodajo delnic svojemu izbranemu kupcu. Ker je predpostavka za uveljavljanje škode zaradi neizpolnitve prav razveza pogodbe, katere uresničitve pa tožeča stranka niti ni zatrjevala, je tožba tudi po tej plati nesklepčna.
USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080023
URS člen 15, 22, 35, 39, 39/1. OZ člen 131, 131/1, 179. ZIntPK člen 12, 12/1, 12/1-4, 12/1-8, 12/1-12, 13, 18, 18/1, 18/2. ZPP člen 7, 8, 212, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15.
odškodninska odgovornost – kršitev osebnostnih pravic – izključitev protipravnosti – pravica do zasebnosti in osebnostnih pravic – svoboda izražanja – kolizija ustavnih pravic – načelo sorazmernosti – relativno javna oseba – nosilec javne funkcije – splošni interes javnosti – izpolnjevanje zakonskih dolžnosti – premoženjska škoda – nepremoženjska škoda – denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice
Vse, kar je zapisano v obravnavanem besedilu, se nanaša na tožnikovo opravljanje javne funkcije. Zapisano je s strani tožene stranke kot nosilca javne funkcije v izvajanju njenih zakonskih nalog. V zapisu ni vrednostnih sodb, pač pa le povzetek ugotovljenega dejanskega stanja (ugotovitve suma korupcijskih dejanj s podatki in razlogi, na katerih temelji), ter predlogi ukrepov.
Omenjanje korupcije je lahko za tožnika neprijetno. Vendar je protipravnost izključena, kadar se kdo o kom žaljivo izrazi v resni kritiki pri izpolnjevanju uradne dolžnosti, brez zaničevalnega namena.