Ker tožeča stranka ni takoj uveljavljala kršitve postopka po 8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, to je takoj po zavrnitvi njenega dokaznega predloga, se na to ne more več sklicevati šele v pritožbi.
Od razdrtja dalje pogodba ne velja več. Ker je pogodba razdrta po samem zakonu, pogodbi zvesta stranka ne more zahtevati od sodišča, da razveljavi pogodbo. Oblikovalnega upravičenja za razdrtje namreč nima sodišče, temveč ga ima stranka.
URS člen 22, 23. ZPP člen 108, 108/1, 116, 116/1, 337, 337/1, 261, 282, 282/5.
predloga za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude naroka za glavno obravnavo – upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje – dokazno breme – nepopolna vloga – pravica do izjavljanja – pravica do sodnega varstva – sodba na podlagi stanja spisa
Pri izpolnjevanju pravice do izjavljanja je potrebno pri vrnitvi v prejšnje stanje tehtati tudi ustavno pravico do sodnega varstva (23. člen Ustave RS).
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0056689
SPZ člen 49, 95, 95/2, 96/1, 96/2. ZOR člen 73. OZ člen 190, 198, 346. ZPN člen 5. ZPP člen 185, 254, 337/1.
varstvo lastninske pravice – uporabnina – uporaba tuje nepremičnine – pravni položaj nedobrovernega posestnika – pridobitev lastninske pravice na nepremičninah – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – oblika pogodbe o prenosu nepremičnin – realizacija pogodbe - izpolnitev pogodbe, ki ji manjka oblika – sprememba tožbe – zastaranje zvišanega zahtevka
Kadar tožnik uveljavlja zahtevek na plačilo uporabnine na podlagi lastninske pravice, je treba primarno uporabiti določbe o stvarnopravnih reparacijah (95. in 96. čl. SPZ). Nedobroverni posestnik je dolžan lastniku vrniti vse plodove, tudi tiste, ki jih ni obral (2. odst. 96. čl. SPZ). Tožniku gre tako korist, ki bi jo (lahko) dosegel, če njegovih nepremičnin ne bi (neupravičeno) zasedal toženec in ne zgolj korist, ki jo toženec dejansko ima.
ZPP člen 180. Odlok o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih člen 1. Uredba o oblikovanju najemnin v neprofitnih stanovanjih člen 1.
Izrek sodbe mora biti konkretiziran tako, da bo predstavljal ustrezen izvršilni naslov: da bo izvršilnemu sodišču v postopku morebitne izvršbe nedvomno (in brez nadaljnjega pravnega sklepanja!) razvidno, kaj je obveznost, ki jo je treba izvršiti.
Če sodna taksa za pritožbo, ki jo vloži odvetnik, ni plačana, sodišče izda nalog in določi dodatni rok za plačilo. 105a čl. ZPP je namreč lex specialis v razmerju do 108. čl. ZPP, ki določa, da se nepopolna vloga odvetnika zavrže.
vročanje pisanj – obvestilo o poskusu vročitve – poštni predalčnik
Po določbah 142. člena ZPP bi moral vročevalec najprej poskušati vročiti sodbo odvetniku po določbah 138. člena ZPP in če to ni možno, pustiti v predalčniku odvetniku obvestilo, naj bo določen dan ob določeni uri na svojem delovnem mestu, da sprejme pisanje. Šele na to bi prišlo v poštev, da pisanje pusti v predalčniku.
Obrazložitev utemeljenosti tožbenega zahtevka z navedbo pravno odločilnih dejstev in sklicevanjem na točno določene listine v spisu, katere potrjujejo obstoj ugotovljenih dejstev, je v primeru, kot je obravnavani, ko je sodišče odločilo na podlagi listin v spisu, ki jih tožena stranka le pavšalno izpodbija, zadostna.
Ob pravilni ugotovitvi prvostopenjskega sodišča, da do delnega umika tožbe ni prišlo zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka, je materialnopravno pravilno razlogovanje sodišča, da je dolžan stroške postopka glede umaknjenega dela tožbenega zahtevka nositi tožnik.
Pri izračunu višine odmerjene takse bo moralo prvostopenjsko sodišče upoštevati, da je tožena stranka sklep sodišča izpodbijala le deloma, in sicer le glede odločbe o stroških. V takem primeru se kot podlaga za plačilo takse za pravno sredstvo vzame le vrednost izpodbijanega dela (4. odstavek 25. člena ZST).
Med oporočnim dedičem in zakonitima dedičema je spor o dejstvih v zvezi z vračunavanjem daril, ki ga zapuščinsko sodišče ne more rešiti samo. Zapuščinski postopek mora prekiniti in dediče napotiti na pravdo.
Po pozivu sodišča je tožeča stranka že na naroku predložila kopijo podpisane najemne pogodbe, na kateri temelji tožbeni zahtevek, naslednji dan pa še original te pogodbe s pri notarju overjenimi podpisi pogodbenikov. Tako je odpravila pomanjkljivost, zaradi katere je sodišče prve stopnje ocenilo, da tožba ni bila sklepčna. Torej so bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe po 318. členu ZPP in pritožba utemeljeno opozarja na prekoračitev pooblastil sodišča, ko je dokazno ocenjevalo prvotno in na novo v spis vloženo listino.
sposobnost biti stranka v pravdnem postopku – smrt tožene stranke pred vložitvijo tožbe – zavrženje tožbe – subjektivna sprememba tožbe
Tožba zoper osebo, ki je umrla že pred njeno vložitvijo, ni dopustna in jo je treba zavreči. Pomanjkanja procesne predpostavke sposobnosti biti stranka ni mogoče odpraviti z nobenim ukrepom, saj jo fizična oseba izgubi s smrtjo. Tožeča stranka sicer lahko predlaga nadaljevanje pravde z dediči prvotno tožene stranke. V smislu identitete strank gre pri dedičih za drugo osebo, kot je bila prvotno tožena. S tem gre za subjektivno spremembo tožbe. Če do nje pod pogoji iz 178. člena ZPP pride, pa nastane novo procesno razmerje (med novimi strankami) in se ne vzpostavi oziroma obnovi prvotno (med prvotnimi strankami). Zato subjektivna sprememba tožbe z dediči na strani umrle tožene stranke ne pomeni odprave pomanjkljivosti v smislu 1. odst. 87. člena ZPP, ki bi jo bilo sodišče dolžno zahtevati od tožeče stranke.
Po prejemu tožničine vloge z dne 16.1.2009, v kateri je tožnica navedla, da toženec zagotovo živi na naslovu, navedenem v tožbi, in sicer v skupnem stanovanju s tožnico, pošte pa ne dviguje ter v dokaz svojih trditev predlagala svoje zaslišanje in po potrebi poizvedbe pri Upravni enoti I., je sodišče vloženo tožbo zavrglo. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da bi upoštevaje navedeno dejansko stanje sodišče prve stopnje moralo postopati po določbi 8. člena Zakona o prijavi prebivališča (ZPPreb) in sprožiti postopek ugotavljanja toženčevega dejanskega prebivališča.