zaznamba izvršbe po uradni dolžnosti – izbris zaznambe izvršbe – načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka – načelo vrstnega reda
Pritožbene navedbe o nepotrebnosti zemljiškoknjižnega postopka z zaznambo izvršbe po uradni dolžnosti zaradi že predlagane ustavitve izvršilnega postopka so za zemljiškoknjižni postopek neupoštevne. O zaznambi izvršbe in izbrisu zaznambe izvršbe zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti, ko od izvršilnega sodišča prejme ustrezne listine in obvestila, pri čemer mora upoštevati načelo formalnosti in vrstnega reda vpisov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0056687
ZOR člen 200, 200/2, 201, 201/3, 376, 376/1, 377, 390, 482. ZTSPOZ člen 1. ZPP člen 70, 72, 73.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO plus - pogodbena odškodninska odgovornost - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - odškodninska terjatev za škodo povzročeno s kaznivim dejanjem - duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti bližnjega - posredni oškodovanci - izločitev sodnika - zastaranje - zavrženje tožbe zaradi nepristojnosti
Zavarovanje AO plus krije odgovornost za tisti del škode, ki jo povzroči voznik sam, tovrstna pogodbeno dogovorjena odškodninska odgovornost zavarovalnice pa ima različno pravno in dejansko podlago kot zahtevek za plačilo odškodnine od povzročitelja in zavarovalnice, ki odgovarja zanj. Zato izplačilo na podlagi AO plus zavarovanja ne pomeni, da morebitne razlike, za katero odgovarja povzročitelj, oškodovanec ne bi mogel uveljavljati od njega ali zavarovalnice, ki odgovarja zanj, četudi je to ista zavarovalnica.
Ker je bil kazenski postopek zoper tretjetoženca absolutno zastaran, je s tem trenutkom nastopilo tudi zastaranje tožnikove terjatve, razen če zastaranje ni nastopilo po določbah o zastaranju odškodninske terjatve.
Zastaranje tožbenega zahtevka za plačilo odškodnine zaradi duševnih bolečin zaradi posebno težke invalidnosti bližnjega je mogoče vezati le na obstoj posebno težke invalidnosti. Ta terjatev ni enaka terjatvi oškodovanca, saj gre za različne pravne podlage. Relevantno je le, ali je posebno težka invalidnost bližnjega dejansko podana, ne glede na to, ali jo je bilo ob zaključku zdravljenja možno pričakovati.
URS člen 22, 23. ZPP člen 108, 108/1, 116, 116/1, 337, 337/1, 261, 282, 282/5.
predloga za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude naroka za glavno obravnavo – upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje – dokazno breme – nepopolna vloga – pravica do izjavljanja – pravica do sodnega varstva – sodba na podlagi stanja spisa
Pri izpolnjevanju pravice do izjavljanja je potrebno pri vrnitvi v prejšnje stanje tehtati tudi ustavno pravico do sodnega varstva (23. člen Ustave RS).
sposobnost biti stranka v pravdnem postopku – smrt tožene stranke pred vložitvijo tožbe – zavrženje tožbe – subjektivna sprememba tožbe
Tožba zoper osebo, ki je umrla že pred njeno vložitvijo, ni dopustna in jo je treba zavreči. Pomanjkanja procesne predpostavke sposobnosti biti stranka ni mogoče odpraviti z nobenim ukrepom, saj jo fizična oseba izgubi s smrtjo. Tožeča stranka sicer lahko predlaga nadaljevanje pravde z dediči prvotno tožene stranke. V smislu identitete strank gre pri dedičih za drugo osebo, kot je bila prvotno tožena. S tem gre za subjektivno spremembo tožbe. Če do nje pod pogoji iz 178. člena ZPP pride, pa nastane novo procesno razmerje (med novimi strankami) in se ne vzpostavi oziroma obnovi prvotno (med prvotnimi strankami). Zato subjektivna sprememba tožbe z dediči na strani umrle tožene stranke ne pomeni odprave pomanjkljivosti v smislu 1. odst. 87. člena ZPP, ki bi jo bilo sodišče dolžno zahtevati od tožeče stranke.
ZPP člen 245, 245/1, 254, 254/2, 254/3, 339, 339/2, 339/2-8.
dokazi in izvajanje dokazov – izvedenci – postavitev drugega izvedenca – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Mnenje, ki ga je podal izvedenec medicinske stroke, ni „nedorečeno“, pač pa strokovno, temeljito in jasno. Za toženca je neugodno. Ker pa tožnik ni ponudil ustreznega razloga, zakaj bi bilo treba dokaz z izvedencem opraviti z več kot enim, z zavrnitvijo njegovega predloga prvostopenjsko sodišče ni zagrešilo kršitve po 8. točki 2. odst. 339. člena ZPP.
Ker tožeča stranka ni takoj uveljavljala kršitve postopka po 8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, to je takoj po zavrnitvi njenega dokaznega predloga, se na to ne more več sklicevati šele v pritožbi.
Od razdrtja dalje pogodba ne velja več. Ker je pogodba razdrta po samem zakonu, pogodbi zvesta stranka ne more zahtevati od sodišča, da razveljavi pogodbo. Oblikovalnega upravičenja za razdrtje namreč nima sodišče, temveč ga ima stranka.
Po pozivu sodišča je tožeča stranka že na naroku predložila kopijo podpisane najemne pogodbe, na kateri temelji tožbeni zahtevek, naslednji dan pa še original te pogodbe s pri notarju overjenimi podpisi pogodbenikov. Tako je odpravila pomanjkljivost, zaradi katere je sodišče prve stopnje ocenilo, da tožba ni bila sklepčna. Torej so bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe po 318. členu ZPP in pritožba utemeljeno opozarja na prekoračitev pooblastil sodišča, ko je dokazno ocenjevalo prvotno in na novo v spis vloženo listino.
Med oporočnim dedičem in zakonitima dedičema je spor o dejstvih v zvezi z vračunavanjem daril, ki ga zapuščinsko sodišče ne more rešiti samo. Zapuščinski postopek mora prekiniti in dediče napotiti na pravdo.
pogodba o dosmrtnem preživljanju – ničnost pogodbe – nedopusten nagib
Zapustnik lahko za časa svojega življenja prosto razpolaga s svojim premoženjem, lahko ga sam v celoti potroši, ga odtuji, podari itd., pri sklepanju pogodbenih razmerij pa lahko svobodno izbira pogodbenega partnerja. Tako ravnanje ni v nasprotju z nobenim moralnim načelom. Zapustnik je omejen le pri nekaterih svojih razpolaganjih in le do določenega obsega, namreč s tem, ko z oporoko ali z neodplačno pogodbo s svojim premoženjem lahko razpolaga tako, da ne poseže v nujne deleže nujnih dedičev. Če bodisi z oporoko bodisi z darili poseže v nujni dedni delež, se tako razpolaganje glede na določbe ZD ne upošteva.
Tožnica gradi svojo zahtevo na razveljavitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju, sklenjene v obliki notarskega zapisa ter na ugotovitev neveljavnosti vknjižbe ter vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, zgolj na trditvi, da je pogodba o dosmrtnem preživljanju v resnici odplačna pogodba ter da je bila sklenjena očitno le z namenom, da bi se obšla zakonska določila glede njenega dedovanja. Takšna tožba pa ni sklepčna, saj tožnica niti ne trdi niti ne dokazuje, da je bil prikrajšan njen nujni dedni delež po pokojnem očetu, zaradi sklenitve sporne pogodbe o dosmrtnem preživljanju kot domnevno simuliranega pravnega posla.
uporaba varnostnega pasu - vožnja z vinjenim voznikom - soprispevek oškodovanca – valorizacija plačane odškodnine
Ob ugotovljenih okoliščinah, da je tožnica v lokal prišla skupaj s povzročiteljem nesreče in da je tožnica videla, da je voznik tisti večer pil alkoholne pijače, bi se, preden je prisedla v avtomobil, morala prepričati, ali je voznik sposoben za vožnjo ali ne, saj je obstajala velika verjetnost, da temu ni tako. Ob le povprečni skrbnosti bi glede na okoliščine morala ugotoviti, da je voznik pod vplivom alkohola. Če tega ni ugotovila, kot sama zatrjuje, je ravnala malomarno. Njen soprispevek je ocenjen v višini 20 %.
Sodišče prve stopnje je ob upoštevanju določbe 168. člena OZ odločilo o višini odškodnine po cenah na dan sodne odločbe, saj se na ta način zagotavlja ohranitev realne vrednosti prisojene odškodnine. Ker se valorizira denarna obveznost tožene stranke, je potrebno valorizirati tudi delno plačilo, saj se le tako medsebojne pravice in obveznosti izenačijo.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0056689
SPZ člen 49, 95, 95/2, 96/1, 96/2. ZOR člen 73. OZ člen 190, 198, 346. ZPN člen 5. ZPP člen 185, 254, 337/1.
varstvo lastninske pravice – uporabnina – uporaba tuje nepremičnine – pravni položaj nedobrovernega posestnika – pridobitev lastninske pravice na nepremičninah – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – oblika pogodbe o prenosu nepremičnin – realizacija pogodbe - izpolnitev pogodbe, ki ji manjka oblika – sprememba tožbe – zastaranje zvišanega zahtevka
Kadar tožnik uveljavlja zahtevek na plačilo uporabnine na podlagi lastninske pravice, je treba primarno uporabiti določbe o stvarnopravnih reparacijah (95. in 96. čl. SPZ). Nedobroverni posestnik je dolžan lastniku vrniti vse plodove, tudi tiste, ki jih ni obral (2. odst. 96. čl. SPZ). Tožniku gre tako korist, ki bi jo (lahko) dosegel, če njegovih nepremičnin ne bi (neupravičeno) zasedal toženec in ne zgolj korist, ki jo toženec dejansko ima.
ZPP člen 180. Odlok o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih člen 1. Uredba o oblikovanju najemnin v neprofitnih stanovanjih člen 1.
Izrek sodbe mora biti konkretiziran tako, da bo predstavljal ustrezen izvršilni naslov: da bo izvršilnemu sodišču v postopku morebitne izvršbe nedvomno (in brez nadaljnjega pravnega sklepanja!) razvidno, kaj je obveznost, ki jo je treba izvršiti.
ugovor zoper sklep o izvršbi - izvršba na nepremičnine - predlog za oprostitev plačila sodne takse - predlagatelj je fizična oseba
Stališče prvostopenjskega sodišča, da glede na določbo 105.a člena ZPP, kjer ugovor zoper sklep o izvršbi ni izrecno naveden kot vloga, za katero mora biti plačana sodna taksa, dolžnik oprostitve ni upravičen predlagati, je namreč napačno. Dolžnik v obravnavanem primeru nastopa kot fizična oseba, zoper njega kot fizično osebo je bil izdan tudi izvršilni naslov, zato omejitev iz 3. odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah – ZST-1 ne pride v poštev.