zaznamba izvršbe po uradni dolžnosti – izbris zaznambe izvršbe – načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka – načelo vrstnega reda
Pritožbene navedbe o nepotrebnosti zemljiškoknjižnega postopka z zaznambo izvršbe po uradni dolžnosti zaradi že predlagane ustavitve izvršilnega postopka so za zemljiškoknjižni postopek neupoštevne. O zaznambi izvršbe in izbrisu zaznambe izvršbe zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti, ko od izvršilnega sodišča prejme ustrezne listine in obvestila, pri čemer mora upoštevati načelo formalnosti in vrstnega reda vpisov.
Ob pravilni ugotovitvi prvostopenjskega sodišča, da do delnega umika tožbe ni prišlo zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka, je materialnopravno pravilno razlogovanje sodišča, da je dolžan stroške postopka glede umaknjenega dela tožbenega zahtevka nositi tožnik.
Pri izračunu višine odmerjene takse bo moralo prvostopenjsko sodišče upoštevati, da je tožena stranka sklep sodišča izpodbijala le deloma, in sicer le glede odločbe o stroških. V takem primeru se kot podlaga za plačilo takse za pravno sredstvo vzame le vrednost izpodbijanega dela (4. odstavek 25. člena ZST).
ZPP člen 245, 245/1, 254, 254/2, 254/3, 339, 339/2, 339/2-8.
dokazi in izvajanje dokazov – izvedenci – postavitev drugega izvedenca – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Mnenje, ki ga je podal izvedenec medicinske stroke, ni „nedorečeno“, pač pa strokovno, temeljito in jasno. Za toženca je neugodno. Ker pa tožnik ni ponudil ustreznega razloga, zakaj bi bilo treba dokaz z izvedencem opraviti z več kot enim, z zavrnitvijo njegovega predloga prvostopenjsko sodišče ni zagrešilo kršitve po 8. točki 2. odst. 339. člena ZPP.
Ker tožeča stranka ni takoj uveljavljala kršitve postopka po 8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, to je takoj po zavrnitvi njenega dokaznega predloga, se na to ne more več sklicevati šele v pritožbi.
Od razdrtja dalje pogodba ne velja več. Ker je pogodba razdrta po samem zakonu, pogodbi zvesta stranka ne more zahtevati od sodišča, da razveljavi pogodbo. Oblikovalnega upravičenja za razdrtje namreč nima sodišče, temveč ga ima stranka.
Po pozivu sodišča je tožeča stranka že na naroku predložila kopijo podpisane najemne pogodbe, na kateri temelji tožbeni zahtevek, naslednji dan pa še original te pogodbe s pri notarju overjenimi podpisi pogodbenikov. Tako je odpravila pomanjkljivost, zaradi katere je sodišče prve stopnje ocenilo, da tožba ni bila sklepčna. Torej so bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe po 318. členu ZPP in pritožba utemeljeno opozarja na prekoračitev pooblastil sodišča, ko je dokazno ocenjevalo prvotno in na novo v spis vloženo listino.
Obrazložitev utemeljenosti tožbenega zahtevka z navedbo pravno odločilnih dejstev in sklicevanjem na točno določene listine v spisu, katere potrjujejo obstoj ugotovljenih dejstev, je v primeru, kot je obravnavani, ko je sodišče odločilo na podlagi listin v spisu, ki jih tožena stranka le pavšalno izpodbija, zadostna.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0056689
SPZ člen 49, 95, 95/2, 96/1, 96/2. ZOR člen 73. OZ člen 190, 198, 346. ZPN člen 5. ZPP člen 185, 254, 337/1.
varstvo lastninske pravice – uporabnina – uporaba tuje nepremičnine – pravni položaj nedobrovernega posestnika – pridobitev lastninske pravice na nepremičninah – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – oblika pogodbe o prenosu nepremičnin – realizacija pogodbe - izpolnitev pogodbe, ki ji manjka oblika – sprememba tožbe – zastaranje zvišanega zahtevka
Kadar tožnik uveljavlja zahtevek na plačilo uporabnine na podlagi lastninske pravice, je treba primarno uporabiti določbe o stvarnopravnih reparacijah (95. in 96. čl. SPZ). Nedobroverni posestnik je dolžan lastniku vrniti vse plodove, tudi tiste, ki jih ni obral (2. odst. 96. čl. SPZ). Tožniku gre tako korist, ki bi jo (lahko) dosegel, če njegovih nepremičnin ne bi (neupravičeno) zasedal toženec in ne zgolj korist, ki jo toženec dejansko ima.
ZPP člen 180. Odlok o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih člen 1. Uredba o oblikovanju najemnin v neprofitnih stanovanjih člen 1.
Izrek sodbe mora biti konkretiziran tako, da bo predstavljal ustrezen izvršilni naslov: da bo izvršilnemu sodišču v postopku morebitne izvršbe nedvomno (in brez nadaljnjega pravnega sklepanja!) razvidno, kaj je obveznost, ki jo je treba izvršiti.
pogodba o dosmrtnem preživljanju – ničnost pogodbe – nedopusten nagib
Zapustnik lahko za časa svojega življenja prosto razpolaga s svojim premoženjem, lahko ga sam v celoti potroši, ga odtuji, podari itd., pri sklepanju pogodbenih razmerij pa lahko svobodno izbira pogodbenega partnerja. Tako ravnanje ni v nasprotju z nobenim moralnim načelom. Zapustnik je omejen le pri nekaterih svojih razpolaganjih in le do določenega obsega, namreč s tem, ko z oporoko ali z neodplačno pogodbo s svojim premoženjem lahko razpolaga tako, da ne poseže v nujne deleže nujnih dedičev. Če bodisi z oporoko bodisi z darili poseže v nujni dedni delež, se tako razpolaganje glede na določbe ZD ne upošteva.
Tožnica gradi svojo zahtevo na razveljavitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju, sklenjene v obliki notarskega zapisa ter na ugotovitev neveljavnosti vknjižbe ter vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, zgolj na trditvi, da je pogodba o dosmrtnem preživljanju v resnici odplačna pogodba ter da je bila sklenjena očitno le z namenom, da bi se obšla zakonska določila glede njenega dedovanja. Takšna tožba pa ni sklepčna, saj tožnica niti ne trdi niti ne dokazuje, da je bil prikrajšan njen nujni dedni delež po pokojnem očetu, zaradi sklenitve sporne pogodbe o dosmrtnem preživljanju kot domnevno simuliranega pravnega posla.
uporaba varnostnega pasu - vožnja z vinjenim voznikom - soprispevek oškodovanca – valorizacija plačane odškodnine
Ob ugotovljenih okoliščinah, da je tožnica v lokal prišla skupaj s povzročiteljem nesreče in da je tožnica videla, da je voznik tisti večer pil alkoholne pijače, bi se, preden je prisedla v avtomobil, morala prepričati, ali je voznik sposoben za vožnjo ali ne, saj je obstajala velika verjetnost, da temu ni tako. Ob le povprečni skrbnosti bi glede na okoliščine morala ugotoviti, da je voznik pod vplivom alkohola. Če tega ni ugotovila, kot sama zatrjuje, je ravnala malomarno. Njen soprispevek je ocenjen v višini 20 %.
Sodišče prve stopnje je ob upoštevanju določbe 168. člena OZ odločilo o višini odškodnine po cenah na dan sodne odločbe, saj se na ta način zagotavlja ohranitev realne vrednosti prisojene odškodnine. Ker se valorizira denarna obveznost tožene stranke, je potrebno valorizirati tudi delno plačilo, saj se le tako medsebojne pravice in obveznosti izenačijo.
Če sodna taksa za pritožbo, ki jo vloži odvetnik, ni plačana, sodišče izda nalog in določi dodatni rok za plačilo. 105a čl. ZPP je namreč lex specialis v razmerju do 108. čl. ZPP, ki določa, da se nepopolna vloga odvetnika zavrže.
sposobnost biti stranka v pravdnem postopku – smrt tožene stranke pred vložitvijo tožbe – zavrženje tožbe – subjektivna sprememba tožbe
Tožba zoper osebo, ki je umrla že pred njeno vložitvijo, ni dopustna in jo je treba zavreči. Pomanjkanja procesne predpostavke sposobnosti biti stranka ni mogoče odpraviti z nobenim ukrepom, saj jo fizična oseba izgubi s smrtjo. Tožeča stranka sicer lahko predlaga nadaljevanje pravde z dediči prvotno tožene stranke. V smislu identitete strank gre pri dedičih za drugo osebo, kot je bila prvotno tožena. S tem gre za subjektivno spremembo tožbe. Če do nje pod pogoji iz 178. člena ZPP pride, pa nastane novo procesno razmerje (med novimi strankami) in se ne vzpostavi oziroma obnovi prvotno (med prvotnimi strankami). Zato subjektivna sprememba tožbe z dediči na strani umrle tožene stranke ne pomeni odprave pomanjkljivosti v smislu 1. odst. 87. člena ZPP, ki bi jo bilo sodišče dolžno zahtevati od tožeče stranke.
Po prejemu tožničine vloge z dne 16.1.2009, v kateri je tožnica navedla, da toženec zagotovo živi na naslovu, navedenem v tožbi, in sicer v skupnem stanovanju s tožnico, pošte pa ne dviguje ter v dokaz svojih trditev predlagala svoje zaslišanje in po potrebi poizvedbe pri Upravni enoti I., je sodišče vloženo tožbo zavrglo. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da bi upoštevaje navedeno dejansko stanje sodišče prve stopnje moralo postopati po določbi 8. člena Zakona o prijavi prebivališča (ZPPreb) in sprožiti postopek ugotavljanja toženčevega dejanskega prebivališča.