ZDen člen 62, 62/1, 64, 64/1. ZUP člen 66, 71, 71/3.
denacionalizacija - pravočasna zahteva - odškodnina - zaslišanje priče
Nedvoumo izhaja, da mora vlagatelj zahteve za denacionalizacijo določno navesti, katero premoženje naj se mu vrne, zato po presoji sodišča tega ne more ugotavljati upravni organ na podlagi predloženih zemljiškoknjižnih izpiskov. Zato zgolj k zahtevi za denacionalizacijo predloženi izpisek za vl. 62 k.o. ... ne pomeni, da je vlagateljica pravočasno zahtevala vse, v tem vložku podržavljene nepremičnine kot zmotno meni prvostopenjski organ.
Zaslišanje priče na ustni obravnavi je temeljno pravilo, ker se samo tako stranki omogoči takojšnje in neposredno izpodbijanje njenih navedb ter postavljanje dodatnih vprašanj, s katerimi se lahko pripomore k razjasnitvi dejanskega stanja. Pridobitev pisne izjave priče je možna, če uradna oseba presodi, da to "dovoljuje narava zadeve", to pa pomeni praviloma le tedaj, kadar (nobena) stranka temu ne nasprotuje. V takem primeru mora odločitev obrazložiti, kar je toženka opustila.
COVID-19 - nadomestilo plače - začasno čakanje na delo - plačilo davkov in prispevkov - pomanjkljiva obrazložitev
Pravna podlaga, na kateri temelji sprejeta odločitev, v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni navedena niti ni odločitev glede na konkretno in relevantno pravno podlago obrazložena, zato obrazložitev izpodbijanega sklepa ni v skladu z določbo 214. člena ZUP, kar predstavlja bistveno pomanjkljivost izpodbijanega sklepa, ki onemogoča preizkus njegove zakonitosti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).
V primeru, kot je predmetni, ko ima tožena stranka med dokazi po uradni dolžnosti pridobljene podatke iz evidenc FURS o stanju na dan 13. 7. 2020, potrdilo FURS stanju na dan 27. 7. 2020 in trditev tožnice, da še ni imela neplačanih obveznosti, bi morala tožena stranka v postopku reševanja pritožbe in ob upoštevanju 7. in 9. člena ZUP, ugotoviti kaj dejansko pomeni s strani tožnice predloženo uradno potrdilo FURS o podatkih iz uradnih evidenc glede na podatke pridobljene z vpogledom organa prve stopnje v uradno evidenco FURS.
pravica do udeležbe v postopku - načelo kontradiktornosti - pogoji za izdajo soglasja - razširitev tožbenega zahtevka - stranski intervenient - kršitev materialnega prava
Glede pogojev preselitve obstoječe lekarne ali podružnice lekarne ZLD-1 nima posebnih določb, vendar ne gre za pravno praznino, saj je z ustreznimi metodami razlage mogoče ugotoviti potrebno ravnanje v teh primerih. Glede na naravo dejavnosti in iz samih predpisanih zahtev, ki jih mora posamezna lekarna ali podružnica lekarne izpolnjevati, da pridobi dovoljenje za opravljanje dejavnosti, namreč jasno izhaja, da se posamezno dovoljenje izda za točno določeno lokacijo. Posledično to pomeni, da je treba tudi za preselitev lekarne ali podružnice lekarne znotraj ene občine izpeljati enak postopek kot za ustanovitev lekarne.
Iz Odloka izhaja, da v Občini Grosuplje lekarniško dejavnost izvaja tudi prizadeta stranka kot drug javni zavod, ki izpolnjuje zakonsko določene pogoje za opravljanje lekarniške dejavnosti (4. člen Odloka) in ne kot javni zavod, ki ga ustanovi občina (prvi odstavek 3. člena Odloka). ZLD-1 pa v prvem odstavku 123. člena izrecno določa, da lahko samo lekarne in podružnice lekarn, ki na dan uveljavitve ZLD-1 izvajajo lekarniško dejavnost, le to izvajajo še naprej ne glede na določbe prvega odstavka 9. (ustanovitev lekarne) in prvega odstavka 10. člena (ustanovitev podružnice lekarne) ZLD-1. Ta prehodna določba ureja le zatečeno stanje zadev in omogoča nadaljnje delovanje že delujočih lekarn in podružnic lekarn ter se ne razteza tudi na ustanavljanje novih lekarn ali novih podružnic lekarn, oziroma, glede na predhodno navedeno, tudi ne na morebitne spremembe lokacij lekarn in podružnic lekarn, za katere veljajo enaka pravila kot za novo ustanovitev lekarne. Zato za obravnavani primer določba 123. člena ZLD-1 ni uporabljiva.
Gre za situacijo iz tretjega odstavka 10. člena ZLD-1, ki določa, da izda dovoljenje za poslovanje podružnice lekarne občina, na območju katere se podružnica lekarne ustanovi, na podlagi predhodnega mnenja Lekarniške zbornice Slovenije in soglasja ministrstva. Ker je tožena stranka izpodbijano soglasje izdala na napačni pravni podlagi je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo (4. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1) ter zadevo vrnilo organu ponoven postopek (tretji odstavek 64. člena ZUS-1).
javni poziv - nepopolna vloga - poziv za dopolnitev vloge - obrazložitev odločbe
34.a člen ZPOP-1, na katerega se sklicuje tožena stranka v odgovoru na tožbo, ne izključuje uporabe določb ZUP. Tretji odstavek 34.a člena ZPOP-1 dopušča spremembo vloge do odločitve o dodelitvi sredstev, zato bi bilo nekonsistentno, da bi zakon dopuščal vsebinsko spremembo vloge, medtem ko bi bila formalna pomanjkljivost izvzeta. Kolikor je tožena stranka štela, da je obravnavana vloga nepopolna oziroma nerazumljiva, bi morala tožena stranka v skladu z določbami prvega odstavka 67. člena ZUP od tožnika v roku petih delovnih dni zahtevati, da pomanjkljivosti odpravi, in ji določiti rok, v katerem mora vlogo popraviti. Ker tožena stranka ni ravnala tako, s tem tožeči stranki ni omogočila, da bi popravila oziroma dopolnila vlogo, ki bi se, če bi bile pomanjkljivosti pravilno odpravljene, na podlagi petega odstavka 68. člena ZUP lahko štela za pravočasno in popolno vlogo, o kateri bi tožena stranka mogla meritorno odločati.
Po presoji sodišča si tožnik z vložitvijo upravnega spora ne more izboljšati svojega pravnega položaja. Upravni spor lahko sproži oseba, ki v tej obliki sodnega varstva varuje svoj lastni pravni položaj. Oseba, ki ne uveljavlja lastne prizadetosti (v pravici ali pravni koristi) in upravni spor za njeno varstvo ni potreben, za sprožitev upravnega spora nima procesne legitimacije.
Z izpodbijano odločitvijo kljub temu, da so bili prvostopenjski in drugostopenjski upravni akti vročeni njemu, ni bilo poseženo v sfero tožnikovih pravno varovanih pravic in koristi, saj je tudi v upravnem postopku nastopal (zgolj) kot pooblaščenec svoje stranke. Zato po presoji sodišča ob upoštevanju vsega zgoraj povedanega tožnik za tožbo ne izkazuje niti pravnega interesa niti ustrezne procesne legitimacije.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - gradnja nezahtevnega objekta - skladnost gradnje s prostorskim aktom
Po 23. točki 3. člena GZ novogradnja predstavlja gradnjo, katere posledica je novozgrajen objekt ali prizidava. V tem primeru nesporno ni šlo za novozgrajen objekt, temveč za prizidavo oziroma dozidavo obstoječega objekta, to je industrijske stavbe – delavnice.
ZDoh-2 člen 37, 37/1, 37/1-4, 43, 43/3. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 7.
akontacija dohodnine - prispevki za socialno varnost - napotitev na delo v tujini - napoteni delavec - stroški v zvezi z delom - kraj opravljanja dela - terenski dodatek - dejanski stroški
Tožnik davčnemu organu ni predložil nobenega potnega naloga oz. druge verodostojne knjigovodske listine, iz katere bi bilo razvidno od kdaj do kdaj so napoteni delavci prenočevali izven kraja svojega običajnega prebivališča in izven sedeža delodajalca. V primeru napotenih delavcev na delo v tujino se šteje, da se kraj opravljanja dela v tujini upošteva kot sedež delodajalca, kot običajno prebivališče delavcev pa se upošteva trenutno prebivališče delavca v tujini, ki je najbližje mestu opravljanja dela. Do neobdavčenega terenskega dodatka je upravičen v tujino napoteni delavec le, če ga delodajalec napoti iz kraja, kamor je delavec napoten, v drug kraj.
Davčni organ je boniteto obračunal na podlagi tožnikovih blagajniških prejemkov, blagajniških izdatkov in prejetih računov za nočitve in nato evidentirane stroške preračunal na posameznega napotenega delavca tožnika po predloženih seznamih. Ker je tožnik zvezi s povračili stroškov nočitev napotenih delavcev na delo v tujino davčnemu organu predložil ustrezno dokumentacijo za določitev višine bonitete, tudi po presoji sodišča davčni organ višine teh stroškov ni odmeril na podlagi tretjega odstavka 43. člena ZDoh-2, marveč po dejanskih stroških v višini, ki je izhajala iz tožnikovih evidenc in knjigovodskih listin.
davčna izvršba - odpis davčnega dolga - pogoji za odpis davčnega dolga - globa za prekršek - stroški izvršbe - povprečni mesečni dohodek
Skladno z določbo drugega odstavka 110. člena ZDavP-2 se določbe o odpisu, delnem odpisu, odlogu in obročnem plačevanju davka ne uporabljajo za globe, stroške postopka o prekršku ter druge denarne nedavčne obveznosti, razen če zakon določa drugače.
ZGO-1 člen 197. GZ člen 118. Zakon o splošnem upravnem postopku (1965) člen 9, 146, 146/1, 146/2, 146/3, 146/4, 251.
gradbeno dovoljenje - ustna obravnava - zaslišanje priče - pravica do izjave - načelo zaslišanja strank
Prvostopenjski organ se v izpodbijani odločbi na letalske posnetke ni oprl, iz česar izhaja, da je toženka z ugotavljanjem predhodno predstavljenih dejstev in okoliščin dopolnjevala postopek (251. člen ZUP), tožniku pa bi morala omogočiti, da se o tem izjavi. Prvostopenjski organ je zaslišanja prič izvedel izven ustne obravnave in brez prisotnosti tožnika, o njih pa napravil zapisnike, s katerimi tožnika ni seznanil. S tem, da so bila zaslišanja prič izvedena, kot tudi z vsebino izpovedi prič, je bil tožnik seznanjen šele z izpodbijano odločbo. Na izpovedi prič je prvostopenjski organ tudi oprl izpodbijano odločbo, saj je tudi na podlagi teh ugotavljal za zadevo odločilno dejstvo stanja spornega objekta na dan 31. 12. 1967. Prvostopenjski organ je s tem kršil tožnikove pravice iz 146. člena ZUP, vključno s tožnikovo pravico do izjave.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev BPP - pritožba - dan vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - po dnevu vložitve prošnje nastali stroški
V obravnavanem primeru je tožnik dne 7. 5. 2021 vložil prošnjo za dodelitev BPP za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep tukajšnjega sodišča I U 18/2021-14 z dne 22. 4. 2021. Organ za BPP je ugotovil, da so stroški pravnega svetovanja, sestava in vložitev pritožbe nastali pred vložitvijo prošnje za dodelitev BPP, saj je bila pritožba zoper navedeni sklep tukajšnjega sodišča vložena že dne 28. 4. 2021, torej pred dnevom, ko je bila vložena prošnja za dodelitev BPP. To pomeni, da glede na drugi odstavek 11. člena ZBPP, organ za BPP ni imel podlage, da bi tožniku odobril BPP, saj gre za dejanje, ki je bilo že opravljeno pred samo vložitvijo prošnje.
zavarovalništvo - dovoljenje za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja - odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja - pogoji za odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti
Toženka je ugotovila, da je tožnica v postopku pregleda poslovanja podajala neresnične podatke, informacije ali poročila, ki ne izkazujejo dejanskega stanja o vsebini in/ali številu primerov aktivnosti, ki so jih izvajali ZZ, da je huje kršila 545. člena ZZavar-1 ter da je sistematično huje kršila dobre poslovne običaje.
Sodišče pritrjuje tožnici, da v izpodbijani odločbi niso navedena dejstva, kdo naj bi kdaj katerega zavarovalca večkrat in ponavljajoče iskal, obiskoval in se dogovarjal za termine, takšna dejstva ne izhajajo niti iz zapisnika.
elektronske komunikacije - spor med operaterjem in uporabnikom - naročniška pogodba - odstop od pogodbe
Iz opisanega povzetka dejanj v postopku po presoji sodišča izhaja, da je toženka pod točko 1 izreka odločila o (za tožnika spornem) zahtevku v celoti, torej, da se tožniku z analogno programsko shemo, kjer so bili ukinjeni vsi tuji in (kot jih tožnik poimenuje) uporabni programi, omogoči prehod na digitalno programsko shemo brez vezave, torej je odločila (glede na tožnikove sklepne navedbe v tožbi) o tožnikovem statusu starega naročnika v zvezi s prehodom iz analogne sheme v digitalno shemo.
spor med operaterjem in uporabnikom - naročniško razmerje za storitve mobilne telefonije - plačilo storitev mobilne telefonije in prenosa podatkov
TAP datoteka (ang. Transferred Account Procedures) je izvorni zapis o opravljenem prometu, generiran neposredno iz centrale operaterja, ki nastane brez posega človeškega faktorja, v njem pa so zabeležene vse storitve naročnika v omrežju drugega operaterja, tudi prenos podatkov, vključno z obsegom in časom oprave te storitve in omrežjem operaterja, v katerem so bile opravljene. Tudi po oceni sodišča gre za dokaz z visoko stopnjo verodostojnosti, (še) zlasti ob odsotnosti kakršnihkoli drugih dokazov, ki bi izkazovali nasprotno.
ZUP člen 9, 82, 154, 154/1, 158. ZGO-1 člen 63, 63/1, 65, 65/1.
gradbeno dovoljenje - ustna obravnava - načelo zaslišanja strank
Tožnika sta ob vpogledu v upravni spis zadeve zahtevala tudi preslikavo (kopiranje) dela dokumentacije. To pravico tožnikoma (kot stranskima udeležencema v upravnem postopku) daje prvi odstavek 82. člena ZUP, upravni organ pa jima jo je z vztrajanjem, da je glede dela dokumentov možen zgolj vpogled v spis, ne pa tudi njihova preslikava, kršil.
Ob prejemu kopij zahtevane dokumentacije (ne glede na predhodni pregled upravnega spisa) sta se tožnika upravičeno zanašala, da so te istovetne izvirniku spisovne dokumentacije v zadevi, na tej predpostavki pa sta se tudi pripravila na ustno obravnavo. V položaju, ko se je na slednji izkazalo, da prejete kopije niso istovetne izvirniku dokumentacije, je upravni organ s tem, ko je ustno obravnavo (ob nasprotovanju tožnikov) kljub temu izvedel, nedopustno posegel v pravico tožnikov, da kot stranska udeleženca uveljavita in zavarujeta svoje pravice v postopku, ter kršil njuno pravico do izjave.
Tožnika sta imela za predložitev dokazov v zvezi z njunim nasprotovanjem gradnji dejansko na razpolago največ 8 dni. Tako omogočen rok je bistveno krajši, kot ga je za primernega v zadevi štel in določil že prvostopenjski organ (sam ta je določil 15-dnevni rok za predložitev dokazov), zato sodišče ugotavlja, da je bilo tudi z omogočitvijo takšnega (prekratkega) roka kršena pravica tožnikov, da se (učinkovito) izjavita o zahtevkih in navedbah strank z nasprotnim interesom (9. člen ZUP).
ZKGZ člen 8, 8/1, 9, 9/1, 9/1-1, 23, 23/1, 23/1-1.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije - zbornični prispevek - odmera zborničnega prispevka - plačilo zborničnega prispevka - katastrski dohodek - obvezno članstvo - sprememba zakona - napačna uporaba materialnega prava
Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka odločitev, da je tožnik glede na doseženi katastrski dohodek obvezni član Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in s tem zavezanec za plačilo zborničnega prispevka za leto 2018, nepravilno sprejela na podlagi prvega odstavka 9. člena ZKGZ, kot je bil v veljavi le do dne 17. 3. 2008 in ga zato ni dopustno uporabiti za odločanje o zborničnem prispevku za leto 2018.
ZIUPDV člen 2, 8, 8/4, 12, 12/1. ZUTD člen 28, 28/1.
COVID-19 - interventni ukrepi - začasno čakanje na delo - nadomestilo plače - bistvena kršitev določb postopka - neobrazložen sklep
Določbe drugega dela ZIUPDV, naslovljenega ''Začasni ukrepi'', ki urejajo tudi ukrep povračila nadomestila plače, omogočajo kombiniranje različnih ukrepov in posledično sofinanciranje upravičenih stroškov iz različnih virov, seveda z upoštevanjem omejitev, po katerih skupni znesek financiranja ne sme preseči nadomestila za stroške plač posameznega delavca in drugih zakonskih omejitev.
V navedeni zadevi je sporno vprašanje, ali je izbrani ponudnik izpolnjeval razpisni pogoj, da je poskusno obratovanje projekta 180 dni. S tem v zvezi ugotavlja, da je sicer v terminskem planu izbranega ponudnika res naveden v dveh točkah podatek o 130 dnevih (točki 6.3 in 6.3.1), vendar pa je poleg tega podatka podano datumsko obdobje od 31. 10. 2021 do 28. 4. 2022, kar znaša 180 dni, to pa ustreza zahtevam javnega naročila. Poleg tega je tudi v točki 3 navedeno poskusno obratovanje v obdobju 180 dneh in tudi iz grafičnega prikaza je razvidno, da znaša poskusno obratovanje 180 dni. Zato po presoji sodišča ni nobenega dvoma o tem, da je izbrani ponudnik v ponudbi pravilno navedel, da bo poskusno obratovanje trajalo 180. Zato se sodišče glede na zgoraj navedeno ne more strinjati s tožbenimi navedbami, da naj bi bila ponudba notranje neskladna, saj je treba obravnavati terminski plan kot konsistentno celoto, v povezavi s povsem logičnimi pojasnili izbranega ponudnika, zakaj je pri dveh točkah naveden podatek 130 dni. Splošno znano dejstvo je, da obdobje od 31. 10. 2021 do 28. 4. 2022 znaša 180 koledarskih dni in tega ni treba posebej dokazovati. Ker je izbrani ponudnik povsem logično pojasnil, zakaj je pri dveh točkah naveden podatek 130 dni, saj je krajše obdobje, kjer gre za številčno vrednost, zapisano tudi pri drugih točkah, kar je tudi tožena stranka ugotovila, ponudbe ni možno šteti kot notranje neskladne.
ZNB člen 22, 23, 24, 25. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
obvezno cepljenje otrok - opustitev obveznega cepljenja - komisija za cepljenje - strokovno mnenje - vsebina strokovnega mnenja - pomanjkljivo strokovno mnenje - obrazložitev odločbe - pojasnilna dolžnost - pravica do izjave - bistvena kršitev določb postopka
Vrhovno sodišče RS je v sklepu št. X Ips 326/2009 z dne 16. 9. 2010, ki mu je sledila tudi sodna praksa Upravnega sodišča RS (I U 1684/2019, I U 1349/2019, I U 1348/2019, I U 1324/2019 in druge), pojasnilo, da ima mnenje Komisije naravo izvedenskega mnenja, z vsebino mnenja pa je treba starše seznaniti. Komisija mora torej obširno, natančno, celovito in strokovno odgovoriti na vse razloge, ki jih stranka navaja v predlogu za opustitev obveznega cepljenja. Pojasnilna dolžnost, ki zavezuje Komisijo, namreč zahteva, da svoje strokovno mnenje na ustrezen način obrazloži, četudi so ugovori staršev laične narave. Pomanjkljivo strokovno mnenje Komisije zato ne more biti zadostna podlaga za izdajo upravne odločbe, v kateri se je organ dolžan opredeliti do vseh relevantnih navedb stranke.
ZDavP-2 člen 269, 269/2. ZDoh-2 člen 113, 113/1, 113/2, 113/4, 114, 116.
dohodnina - odmera dohodnine - država obdavčitve - uveljavljanje olajšave - načelo enakosti pred zakonom - nerezident
Načeloma je država članica rezidentstva tista, ki je dolžna davčnemu zavezancu odobriti vse davčne ugodnosti, povezane z njegovim osebnim in družinskim položajem. Ta država lahko namreč, razen izjemoma, najbolje presodi osebno davčno sposobnost tega davčnega zavezanca, ki izhaja iz upoštevanja vseh njegovih dohodkov ter njegovega osebnega in družinskega položaja, ker je v tej državi središče njegovih osebnih in premoženjskih interesov. Samo okoliščina, da je nerezident na ozemlju države članice prejel dohodke pod pogoji, ki so bolj ali manj enaki tistim, ki so določeni za rezidente te države, torej ne zadostuje za to, da bi bil njegov položaj objektivno primerljiv s položajem teh rezidentov. Da bi se lahko ugotovila taka objektivna primerljivost, je nujno tudi, da temu nerezidentu, ker prejema znatni del dohodkov zunaj ozemlja države članice nerezidentstva, ta država ne more dodeliti ugodnosti, ki izvirajo iz upoštevanja celote njegovih dohodkov ter njegovega osebnega in družinskega položaja.
razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - javna korist - obstoj javne koristi - služnost v javno korist - ustanovitev služnosti v javno korist - zavrženje tožbe
Toženka je v I. točki izreka izpodbijanega sklepa ugotovila, da je izkazana javna korist za razlastitev predmetnih nepremičnin, ki v naravi predstavljata sestavni del že zgrajene javne poti. V tem delu sklepa je toženka ne le v obrazložitvi presojala javno korist za razlastitev, ampak obstoj le-te ugotovila v izreku izdanega akta. Sprejela je torej odločitev o izkazanosti javne koristi, čeprav bi to sodilo v razloge (po izvedenem ugotovitvenem postopku v drugi fazi postopka izdane) odločbe o razlastitvi. Vsebina I. točke izreka izpodbijanega sklepa tako presega zakonski okvir sklepa o uvedbi razlastitvenega postopka iz 200. člena ZUreP-2, zato v tem delu učinek izreka izpodbijanega sklepa ni nujno zgolj procesni, ampak ima lahko tudi širše materialnopravne učinke. V delu, v katerem izpodbijani akt presega okvir procesnega sklepa o uvedbi razlastitvenega postopka in naznanila zakonskih posledic takšnega sklepa, zoper katerega pritožba ni dopustna, ima zato tožnica zoper akt toženke pravico vložiti pritožbo v upravnem postopku.