prekinitev zapuščinskega postopka – oporočno dedovanje – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – spor o vsebini oporoke – obseg podedovanega premoženja
Ker je med dedinjama spor o vsebini oporoke, je sodišče prve stopnje pravilno ravnalo, ko je postopek prekinilo in dedinjo napotilo na pravdo. Pravilno je napotilo na pravdo tisto dedinjo, katere pravico ocenjuje za manj verjetno. Manj verjetna je pravica dedinje, ki trdi, da ji zapustnica zapušča še vse ostale nepremičnine, katerih ni navedla v oporoki.
Tožnik je zahteval ugotovitev, da za sprejem sklepa, s katerim je razrešen s funkcije člana uprave (agencije), niso bili podani razlogi za razrešitev. Sodišče prve stopnje je v tem delu tožbo pravilno zavrglo, saj ne gre za t. i. vmesni ugotovitveni zahtevek iz tretjega odstavka 181. člena ZPP, temveč zgolj za ugotovitev dejstva, glede česar pa tožnik nima pravnega interesa.
Ker je bilo o tožnikovi razrešitvi pravnomočno odločeno, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja pri toženi stranki, za ugotovitev obstoja delovnega razmerja do dne sodne razveze pogodbe o zaposlitvi, reparacijo in priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja za to obdobje, vključno s plačilom denarnega nadomestila po 118. členu ZDR-1.
Sodišče prve stopnje je tožniku pravilno prisodilo odpravnino na podlagi 2. člena aneksa št. 1 k pogodbi o zaposlitvi, v kateri je bilo določeno, da pripada tožniku v primeru predčasne razrešitve odpravnina v višini petine povprečne mesečne bruto plače, kot jo je prejemal do svoje razrešitve, za vsak polni mesec, ki je ostal do izteka dobe imenovanja na položaj. Vendar pa je pri odmeri odpravnine upoštevalo tožnikovo osnovno plačo, brez dodatka za delovno dobo. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in sodbo v izpodbijanem delu spremenilo tako, da je ustrezno zvišalo znesek odpravnine.
ZPP člen 7, 153, 212, 243, 244, 249, 252. OZ člen 131, 132.
izgubljeni dobiček - višina škode - trditveno in dokazno breme - izvedenec - razrešitev izvedenca - postavitev drugega izvedenca - predujem - nagrada in stroški izvedenca
Trditveno in dokazno breme za višino škode je na tožeči stranki, ki zatrjuje, da ji je škoda nastala. V zvezi s pravilnostjo predpostavk za izračun višine škode je imela tožena stranka številne obrazložene in utemeljene pripombe, ki so se nanašale zlasti na dejanski obseg izvajanja dejavnosti, na vsebino poslovnega izida družbe A. ter na osnovne normativne zahteve za zagon in opravljanje dejavnosti. Zato bi morala tožeča stranka svoje navedbe ustrezno dopolniti in zanje predlagati tudi ustrezne dokaze. Tožeča stranka namreč zmotno meni, da je na njej zgolj trditveno in dokazno breme glede prihodkov od izvajanja dejavnosti, na toženi stranki pa naj bi bilo trditveno in dokazno breme glede odhodkov. Škodo, glede katere je dokazno in trditveno breme na tožeči stranki, namreč predstavlja izgubljeni dobiček, torej razlika med prihodki in odhodki.
Sodišče opusti izvedbo dokaza, če znesek, ki je potreben za stroške, ni založen v roku, ki ga je določilo. V tem primeru sodišče glede na vse okoliščine po svojem prepričanju presodi, kakšen pomen ima to, da stranka ni založila predujma. Povzeta določba ureja pravila v zvezi s plačevanjem predujma, ne pa pravil za končno porazdelitev stroškov med strankama. Upoštevanje morebitne krivde za nastanek stroškov je predmet odločitve o pravdnih stroških, zato za odločitev, kdo mora založiti predujem, ni pomembno.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nezakonitost odpovedi - zagovor
Ker je bila tožniku podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi še pred vročitvijo vabila na zagovor, ki je vsebovalo tudi opis očitanih kršitev, je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi že iz tega razloga nezakonita.
Pri predpravdnem pobotanju stranka ugovarja tožbenemu zahtevku s tem, da navaja dejstva v smeri, da je terjatev, ki se uveljavlja s tožbo, ugasnila. Pri procesnem pobotu pa gre za uveljavljanje nasprotnega zahtevka v obrambne namene, zato veljajo pravila o litispendenci lahko le glede procesne izjave stranke, s katero se uveljavlja procesno pobotanje. Pri predpravdnem pobotanju takšnega zahtevka ni (gre zgolj za materialni ugovor v smeri ugasle terjatve po tožbi), kar pomeni, da v konkretnem primeru niso podani pogoji za eventualno kopičenje nasprotnih zahtevkov v obrambne namene.
kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška – prekršek, storjen pri opravljanju tehničnega pregleda – znaki prekrška – odločba o prekršku – opis prekrška – zahteva za sodno varstvo
Bistven očitek obravnavanega prekrška je, da pri opravi tehničnega pregleda ni bila opravljena identifikacija vozila oziroma pri identifikaciji vozila niso bile ugotovljene spremembe na vozilu. Da so bile na vozilu spremembe, je v nadaljevanju opisa prekrška konkretizirano z navedbo, da so bile na vozilu izvedene predelave in je bilo vozilo predelano 1.7.2012, na dan izvedbe tehničnega pregleda 21.5.2013 pa postopek odobritve predelave ni bil izveden, saj je bil izveden kasneje šele 10.6.2013, potrdilo o skladnosti pa je bilo izdano šele 11.6.2013. Okoliščina, da kontrolorju v času izvedbe tehničnega pregleda ni bilo poznano poročilo o predelavi št. 1, ki ga je izdala K. I. d.o.o., ni pravno relevantno, saj je z navedbo tega poročila v opisu obravnavanega prekrška le konkretizirano (pojasnjeno), da je bila v času izvedbe tehničnega pregleda predelava vozila izvedena, kar pa pri identifikaciji vozila pri izvedbi tehničnega pregleda ni bilo ugotovljeno, pa bi moralo, če bi bila identifikacija izvedena v skladu s Pravilnikom o tehničnih pregledih motornih in priklopnih vozil.
obveznost plačila - razlike v plači - plačilo po dejanskem delu - vojska
Delavec je upravičen do plačila po dejanskem delu, če je formalno razporejen na eno formacijsko dolžnost, dejansko pa opravlja vsa dela in naloge oziroma pretežen del nalog druge formacijske dolžnosti. Tožnica v spornem obdobju, ko je bila razporejena na formacijsko dolžnost „administrator V“, ni opravljala nalog oziroma vsaj pretežnega dela nalog druge formacijske dolžnosti, to je vojaške dolžnosti „administrator“ oziroma kasneje „vojak administrator“, saj ni opravljala tipičnih vojaških nalog ter ni nosila uniforme, prav tako se ni udeleževala pohodov in športnih dni, razen pohodov in športnih dni, katerih se je udeleževala večina civilnih oseb prostovoljno. Vojaške osebe so bile podvržene preverjanju in usposabljanju (rokovanje z orožjem, poznavanje vojaške taktike in ostalih vojaških znanj), čemur pa tožnica ni bila. Glede na to, da je tožnica v celotnem obdobju opravljala dela in naloge civilne dolžnosti „administrator V“, na katero je bila tudi formalno razporejena in ni opravljala vojaških nalog, je tožnica za delo, ki ga je opravljala, prejela ustrezno plačilo. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo zahtevek tožnice za izplačilo razlike v plači za sporno obdobje.
ZPP v 105.a členu določa, da mora biti ob vložitvi pritožbe plačana sodna taksa. Sodna taksa mora biti plačana najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse. V nalogu sodišče stranko opozori na posledice neplačila sodne takse iz 3. odstavka tega člena. Če v roku iz prejšnjega odstavka tega člena taksa ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena. Ker tožena stranka na poziv sodišča prve stopnje ni pravočasno plačala sodne takse za pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje, je sodišča prve stopnje utemeljeno štelo, da je bila pritožba umaknjena in je postopek ustavilo (ZPP člen 105a).
Ker tožena stranka sodne takse za pritožbo ni plačala v 15-dnevnem roku, niti ni v tem roku zaprosila za oprostitev ali odlog plačila takse, je sodišče prve stopnje pritožbo zoper zamudno sodbo pravilno štelo za umaknjeno.
denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - prenehanje pravice - delo na črno - pravnomočnost odločbe
Po 10. alineji 1. odstavka 65. člena ZUTD zavarovancu oz. uživalcu preneha pravica do nadomestila za brezposelnost z dnem ugotovitve organa prve stopnje, da obstaja razlog iz 8. alineje 1. odstavka 129. člena ZUTD, ki določa, da zavod preneha voditi osebo v evidenci brezposelnih oseb, če ugotovi, da dela oziroma je delala, ali je oziroma je bila zaposlena na črno. Tožnik je bil iz evidence brezposelnih oseb brisan zaradi dela na črno, ugotovljenega s pravnomočno upravno odločbo, kar ima za posledico tudi prenehanje pravice do nadomestila za brezposelnost. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik uveljavljal odpravo upravnih odločb tožene stranke in priznanje pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost za sporno obdobje.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0053526
ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 18. ZIZ člen 15, 40c, 41, 41/4, 100. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 22, 22-5.
izvršba na podlagi verodostojne listine - pristojnost za izvršbo na podlagi verodostojne listine - pristojnost slovenskega sodišča - predlog za izvršbo - navedbe v predlogu za izvršbo - oprava poizvedb z vpogledom v elektronsko dosegljive evidence - prebivališče dolžnika - izvršba na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet - sredstva izvršbe - sprememba sredstev izvršbe
Upnik je ob vložitvi predloga za izvršbo kot dolžnikov naslov navedel Ljubljana, in tako v navedbah predloga za izvršbo ni bilo nobenega podatka, ki bi nakazoval, da gre za razmerje z mednarodnim elementom. Pristojnost se presodi na podlagi navedb v predlogu za izvršbo, zato se je potrebno zanesti na podatke, ki jih je upnik navedel v predlogu za izvršbo.
Upnik je vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, pristojnost za izvršbo na podlagi verodostojne listine pa je urejena v 40.c členu ZIZ.
SPZ člen 48, 48/2, 48/3. ZTLR člen 24, 25, 26. ZZZDR člen 58, 58/2, 59.
skupno premoženje – vlaganja v nepremičnino zunajzakonskega partnerja – izostanek dogovora o skupni gradnji – gradnja na tujem svetu – superficies solo cedit – obligacijskopravne posledice – terjatev do posebnega premoženja – povečanje vrednosti nepremičnine – neupravičena pridobitev
Stvarnopravni zakonik je dosledno uveljavil načelo superficies solo cedit, zato določb o pridobitvi lastninske pravice z vlaganji ni več mogoče uporabiti. Vsaka prirast tako pripade zakoncu/izvenzakonskemu partnerju, ki je lastnik nepremičnine, v skupno premoženje pa spada terjatev do posebnega premoženja tega zakonca v višini vlaganj, ki so bila izvedena iz skupnih sredstev v času zakonske zveze/izvenzakonske skupnosti.
Vlaganja zakoncev/izvenzakonskih partnerjev v času zakonske zveze/izvenzakonske skupnosti je treba presojati na podlagi določb ZZZDR o premoženjskih razmerjih med zakonci, ne pa na podlagi določb Obligacijskega zakonika o neupravičeni obogatitvi. Zahtevek za vrnitev vlaganj (v obliki fizične pomoči, pa tudi plačil), ki so bila opravljena v času izvenzakonske skupnosti, je treba obravnavati z vidika pravice do izplačila deleža vlaganj po 59. členu ZZZDR. V takšnih primerih bi moralo sodišče oceniti, koliko se je vrednost nepremičnine povečala zaradi del in plačil, nastalih v času trajanja izvenzakonske skupnosti (tako tožničinih kot toženčevih), in nato ugotoviti, kolikšni so deleži pravdnih strank na tej povečani vrednosti.
OZ člen 174, 179, 179/1. ZPP člen 286b. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 5 – 9, 18, 18/2.
povrnitev premoženjske škode – tuja pomoč – mesečna renta – odrgnine – poškodbe glave – zlom – pretres možganov – bergle – dolgotrajno zdravljenje – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – povrnitev nepremoženjske škode – dokazni predlog „kot do sedaj“ – stroški postopka – pooblaščenec, ki ni odvetnik – prevoz z avtobusom
Pomemben je končni znesek odškodnine za celotno nepremoženjsko škodo in ne le zneski za posamezno obliko te škode.
Dokazni predlog tožnika v zvezi s trditveno podlago glede razširitve tožbenega zahtevka „kot do sedaj“ je tudi nesubstanciran, saj tožnik ne pove v zvezi s konkretno katerim dejstvom predlaga izvedbo posameznega dokaznega predloga.
V skladu z drugim odstavkom 18. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku se pooblaščencem, ki niso odvetniki, potrebni izdatki, ki obsegajo povrnitev potnih stroškov, odmerijo v skladu z določbami 5. do 9. člena tega Pravilnika. V slednjih je določeno, da obsegajo potni stroški stroške za prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi oziroma stroške za prevožene kilometre z lastnim prevoznim sredstvom, pri čemer se stroški za prevožene kilometre povrnejo samo za pot, na kateri ne vozi javno prevozno sredstvo.
primarni tožbeni zahtevek – ugotovitev neobstoječe pogodbe – podredni tožbeni zahtevek – razveljavitev pogodbe – pogodba o ustanovitvi dosmrtne služnosti stanovanja – navidezna pogodba – izročitev zneska kot protidajatev za uživanje stanovanja – spremenjene okoliščine – nevzdržnost skupnega bivanja
Teh okoliščin (torej zatrjevanega poslabšanja odnosov v zvezi s posledično izgubo namena sklenjene pogodbe), tudi če bi bile v postopku na prvi stopnji ustrezno (to je pravočasno, konkretno in celostno) zatrjevane in izkazane (pa kot rečeno, temu ni tako) glede na naravo (vsebino) med pravdnimi strankami sklenjene služnostne pogodbe oziroma sobivanja v isti hiši, ki ga je predvidevala, po mnenju pritožbenega sodišča objektivno (oziroma upoštevaje objektivizirane standarde pričakovanega (dolžnega) skrbnega ravnanja ob sklepanju pogodbe) samih po sebi ni moč opredeliti kot nepričakovanih oziroma takšnih, glede katerih se tožnica že ob sklenitvi pogodbe ne bi mogla ustrezno zaščititi. Zato zahtevku na razvezo (razveljavitev) tudi iz tega razloga ne bi bilo moč ugoditi (glej drugi odstavek 112. člena OZ).
lastnost zavarovanca - opravljanje samostojne dejavnosti - uživalka pokojnine
ZPIZ-2 v četrtem odstavku 406. člena določa, da uživalec pokojnine, ki ob uveljavitvi ZPIZ-2 opravlja delo ali dejavnost, na podlagi katere bi ponovno pridobil lastnost zavarovanca iz 14., 15. in 16. člena ZPIZ-2, najpozneje v roku enega leta od uveljavitve ZPIZ-2 uskladi svoj status z določbami 116. člena ZPIZ-2. Ponovno lastnost zavarovanca pridobi z dnem vložitve prijave v zavarovanje. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da navedena določba ne velja za tožnico, ki ob uveljavitvi ZPIZ-2, tj. 1. 1. 2013, še ni bila uživalka pokojnine. Tožnica se je upokojila šele 22. 5. 2013, torej po uveljavitvi ZPIZ-2. Že sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da ZPIZ-2 za razliko od ZPIZ-1 ne omogoča več t. i. sočasnega dvojnega statusa upokojenca in zavarovanca, kar je omogočala določba 18. člena ZPIZ-1, ki je urejala izvzem iz zavarovanja. Po novi ureditvi v skladu z ZPIZ-2 se morajo vse osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost kot samostojni podjetniki posamezniki, obvezno vključiti v zavarovanje.
Ker se dedovanje uvede s smrtjo zapustnika, je pomembno le to, ali je dedič živ v trenutku zapustnikove smrti. To velja tako za zakonite kot oporočne dediče. Okoliščina, da je oporočni dedič že pred začetkom zapuščinskega postopka umrl, nima nobenega vpliva.
Veljavna Odvetniška tarifa določa, da se odvetniku, ki zastopa več strank, ki uveljavljajo pravico iz iste dejanske in pravne podlage, v pravdnih postopkih zviša vrednost nagrade za 10% za vsako nadaljnjo stranko.
Dokazno breme, da je dolžnika o atipičnih rizikih obvestil, je na upniku. V primeru pogodbenih interesov, ki se pri posameznih tipih pogodb štejejo kot tipični, pa upniku ne bo treba dokazovati, da je nanje sopogodbenika opozoril. Upnik bo moral zatrjevati zgolj, da je škoda posledica uresničitve tipičnih rizikov, za katere se domneva, da so bili dolžniku znani.
Trditveno in dokazno breme, da je bila škoda povzročena zaradi naklepne kršitve pogodbe ali kršitve iz hude malomarnosti, nosi pogodbi zvesta stranka.
tožba za izpraznitev stanovanja – nezakonita uporaba stanovanja – najemna pogodba za določen čas – podaljšanje veljavnosti pogodbe z aneksom
Najemno pogodbo, sklenjeno za določen čas, mora najemnik podaljšati najmanj 30 dni pred potekom roka in prositi lastnika za sklenitev aneksa k najemni pogodbi, sicer mora izprazniti stanovanje oseb in stvari (95. člen SZ-1). Ker tožnica (novega) aneksa k najemni pogodbi ni želela skleniti, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da stanovanje toženca uporabljata nezakonito.