Materialno procesno vodstvo ni namenjeno pozivom k vsebinskim spremembam tožbenega zahtevka. Vsebinskih navodil, kako oblikovati tožbeni zahtevek, sodišče tožeči stranki ne sme dati. Tožeča stranka s postavitvijo tožbenega zahtevka konkretne vsebine od sodišča zahteva, da mu zagotovi takšno pravno varstvo proti tožencu. Oblikovanje tožbenega zahtevka je odraz strankine dispozicije (svobodne volje) pri opredelitvi zahteve za pravno varstvo. V polje strankine presoje sodi, kakšno pravno varstvo bo upoštevaje svoje interese zasledovala (uveljavljala) od nasprotne stranke. Sodišče pa nato v mejah postavljenih zahtevkov le še odloča, če je tožbeni zahtevek utemeljen - ali je tožeča stranka do zahtevanega pravnega varstva upravičena po materialnem pravu in ali je pravno varstvo zahtevala z ustreznim tožbenim zahtevkom.
Prepovedovanje nelojalne konkurence po sistemu primarnosti generalne klavzule zainteresirani osebi nalaga, da v konkretnem primeru dokaže, da očitano ravnanje ustreza vsem elementom generalne klavzule. Takšna je tudi slovenska ureditev v ZVK. V tretjem odstavku 13. člena ZVK so posamična ravnanja nelojalne konkurence navedena zgolj eksemplifikativno.
Izraba značilnih znakov razlikovanja drugega podjetja je lahko dejanje nelojalne konkurence, če nasprotuje dobrim poslovnim običajem. Logika takšnega delovanja je v pridobivanju kupcev na račun konkurentov, katerih znake razlikovanja podjetje izrablja, s čimer jim povzroča tržno škodo - izkorišča njihov ugled. Hkrati pa med potrošniki ustvarja zmedo glede izvora blaga. Zmeda pri tovrstni obliki nelojalnega konkuriranja nastane s tem, ko je celostna podoba izdelkov enega podjetja zamenljivo podobna izdelkom podjetja, ki je na trgu nastopalo že prej. Nelojalno konkuriranje v tej pojavni obliki je posledica bistvene podobnosti primerjanih izdelkov kot celote, s čimer v očeh kupca prihaja do zamenjevanja izdelkov (ustvarjanja „zmede“).
izvedensko delo – izvedenec – strokovna institucija – nagrada in stroški izvedenca
Izvedensko delo se sme zaupati tudi strokovni instituciji oziroma posebnemu zavodu, če je za tako delo, če je bolj zapleteno, treba zaupati delo taki strokovni instituciji.
Po določbi 245. člena ZPP ni treba, da so v inštitucijah oziroma posebnih zavodih zaposleni sodni izvedenci.
Formalna prijava skupnega gospodinjstva za presojo o skupnem življenju ni pravno odločilna. Relevantno je, kje in na kakšen način sta pravdni stranki dejansko živeli, pri čemer med strankama ni sporno, da je bilo to prav v hiši tožnice. Navedenih ugotovitev ne spremeni niti dejstvo, da sta pravdi stranki po vsej verjetnosti spali v ločenih spalnicah, saj so tako toženčeva hči kot tudi številne priče (sosedje pravdni strank) izpovedali, da sta tožnica in toženec živela kot mož in žena, si bila medsebojno naklonjena, si medsebojno pomagala, se spoštovala in imela skupno gospodinjstvo.
ZD člen 10, 27, 28, 28/2, 28/3, 28/4, 28/5, 34, 34/2, 36, 40, 41, 46, 162, 210, 210/2, 210/2-3, 214, 214/3, 216. SPZ člen 72. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
dedovanje – pravica do nujnega deleža je dedna pravica – nujni delež – izračunanje nujnega deleža – ugotovitev vrednosti zapuščine – alikvotni del zapuščine – prikrajšanje nujnega deleža – zmanjšanje oporočnih razpolaganj – darila – darila, dana zakonitim dedičem – zakoniti dedič umrl pred zapustnikom – zakoniti dedič in abstracto – vračunanje daril v dedni delež – ugotavljanje spornih dejstev v zapuščinskem postopku – napotitev na pravdo – vpis v zemljiško knjigo – delitev dediščine – sklep o dedovanju – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – zmotna uporaba materialnega prava
Vrednost darila, ki ga je pred zapustnikom umrli zakoniti dedič od zapustnika prejel več kot leto dni pred zapustnikovo smrtjo, se ne upošteva pri obračunski vrednosti zapuščine za izračun nujnega deleža, ker tak zakoniti dedič ni konkretni dedič v zapuščinskem postopku po zapustniku.
Sporno zemljišče je gozdno in ne stavbno, kot neutemeljeno ves čas postopka trdi predlagateljica.
Sodišče pripomb na izvedensko mnenje ni obravnavalo in razčistilo z izvedencem, temveč samo povzema izvedeniško mnenje. S takim postopanjem je bila predlagateljici odvzeta pravica obravnavanja pred sodiščem prve stopnje (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).
DEDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO – DAVKI
VSL0085829
ZD člen 131, 145, 145/1. ZZZDR člen 211. ZDen člen 67, 67/3, 78, 78/2. OZ člen 190, 197. ZPP člen 151. ZDDV-1 člen 3, 3/1, 3/1-3.
upravnik – skrbnik za poseben primer – skrbnik zapuščine – skrbnik denacionalizacijskega premoženja – dedič denacionaliziranega premoženja – skupnost dedičev – zastopanje dedičev – pasivna legitimacija – stroški pravdnega postopka – nagrada za delo odvetnika – izdatek za drugega – neupravičena pridobitev
Pravni položaj skrbnika denacionaliziranega premoženja je v bistvu enak položaju začasnega skrbnika zapuščine po 131. členu Zakona o dedovanju, s to razliko, da ga ne postavi zapuščinsko sodišče v zapuščinskem postopku, ampak organ denacionalizacijskega postopka v odločbi o denacionalizaciji, in to obligatorno, v vseh primerih denacionalizacije, če je upravičenec umrl, in ne samo v primerih, kadar je to potrebno, kot določa ZD.
Ne gre torej samo za začasno upravljanje denacionaliziranega premoženja, ampak sploh za zastopanje dedičev – skrbnik zastopa prave dediče, tj. tiste osebe, ki bodo v sklepu o dedovanju denacionaliziranega premoženja ugotovljene kot dediči.
Skrbnik ne more kot materialnopravni zavezanec stopiti na mesto dedičev denacionalizacijskega upravičenca. V okviru pooblastil, ki mu jih daje 131. člen ZD, skrbnik zapuščine sicer lahko toži in je tožen, a zgolj v imenu dedičev.
Nezakonito bi bilo, da bi odvetniku priznali nagrado za delo v primerih, ko je storitev opravil zase. Strošek za nagrado mu je mogoče priznati le takrat, ko pravno svetuje, zastopa in zagovarja druge (tj. stranke).
zavarovanje na premoženju povezane osebe – kvalificirana listina – prehod terjatve ali obveznosti– javna listina – overjena listina – načelo stroge formalne legalitete
Določila 148. člena ZDavP-2 v izvršilnem postopku ni mogoče neposredno uporabiti, saj je potrebno upoštevati dokazna pravila iz 24. člena ZIZ.
SPZ člen 65, 65/1, 72, 72/1, 100, 105, 105/1, 105/3. ZPP člen 191, 196.
lastninska pravica – varstvo lastninske pravice – skupna lastnina – skupni deli stavbe – pripadajoče zemljišče – funkcionalno zemljišče – etažni lastniki – tožba za varstvo lastninske pravice – sosporništvo skupnih lastnikov – enotni sosporniki – nujni sosporniki – nujno sosporništvo na aktivni strani – zavrženje tožbe
Vendar pa nujnega sosporništva ni na aktivni strani, saj vseh udeležencev materialnopravnega razmerja ni mogoče prisiliti k tožbi ali drugačnemu aktivnemu ravnanju, zato za vložitev tožbe za varstvo lastninske pravice na skupnih delih po členu 100 SPZ ni potrebno, da sodelujejo vsi tožniki, in je materialnopravno napačno zato stališče sodišča prve stopnje, da so tožniki nujni sosporniki.
SPZ člen 92, 93, 99, 99/1, 217, 217/2, 217/3. OZ člen 60, 60/2, 63. ZTel-1 člen 155. ZEKom člen 164. ZEKom-1 člen 283.
varstvo lastninske pravice pred vznemirjanjem – rei vindicatio – negatorna tožba – odstranitveni zahtevek – postavitev telekomunikacijskega omrežja – služnost v javno korist – neprava stvarna služnost v javno korist – priposestvovanje neprave stvarne služnosti v javno korist – dobra vera – oblastni subjekt – razlaščujoč poseg – soglasje lastnika za uporabo nepremičnine – dovoljenje za začasno uporabo zemljišča do preklica – nemogoč razvezni pogoj
Glede zatrjevane služnosti (neprave stvarne služnosti v javno korist) je potrebno upoštevati, da gre pri tožencu (oziroma njegovem pravnem predniku) za oblastni, javnopravni subjekt in posledično nemožnost nedobrovernega priposestvovanja (po drugem odstavku 217. člena SPZ, prim. sodbo VS II Ips 210/2014 z dne 8. 10. 2015). Zato pa je dobroverno priposestvovanje neprave stvarne služnosti v javno korist mogoče le izjemoma (upoštevaje, da gre za razlaščujoč poseg), in to le takrat, kadar je konkreten razlastitveni akt pravni posel.
strokovna napaka – nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem – postavitev novega izvedenca – predlog za imenovanje izvedenca iz tujine – pristranskost izvedenca – rizična nosečnost ob odmrtju ploda – večplodna nosečnost – pojasnilna dolžnost zdravnika
Prvostopenjsko sodišče je zaključilo, da je toženka tožnika seznanila s tveganjem rizične nosečnosti zaradi odmrtja enega ploda v prvih treh mesecih nosečnosti. Po mnenju izvedenke zaradi odmrtja enega ploda v prvih treh mesecih nosečnosti ni bilo povečanih možnosti za razvoj anomalij pri drugem plodu. Kot izhaja iz zaslišanja izvedenke, se ob izginotju enega od dvojčkov ne predlaga prekinitve nosečnosti.
Prirojenih anomalij, s katerimi se je rodila deklica, pred njenim rojstvom ni bilo mogoče ugotoviti.
Nestrinjanje ene od strank z izvedeniškim mnenjem, ni razlog za postavitev novega izvedenca (iz tujine). Tožeča stranka v pritožbi svojih navedb o pristranskosti izvedenke ne konkretizira, zato tudi ne morejo biti upoštevne.
IZVRŠILNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0075862
ZIZ člen 26, 26/3, 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-3, 55/1-8. SZ-1 člen 98, 112, 112/1. OZ člen 311, 314.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova – odpoved najemne pogodbe – obveznost izpraznitve nepremičnine – izvršljivost terjatve – nasprotna terjatev najemnika – povrnitev vlaganj – vzajemna obveznost po izvršilnem naslovu – pogojna terjatev – obstoj izvršilnega naslova – ugovorni razlog – ugovor pobotanja glede stroškov – pogoji za pobot – materialnopravni pobot
Po določbah SZ-1 ima najemnik ob izselitvi iz stanovanja pravico do povrnitve neamortiziranega dela koristnih in potrebnih vlaganj v stanovanje, ki jih je opravil v soglasju z lastnikom, če se z njim ne dogovori drugače. Vendar pa za povrnitev vlaganj dolžnica v sodbi nima izvršilnega naslova. Četudi bi torej imela pritožnica po materialnem pravu prav, bi bilo za ta izvršilni postopek potrebno, da bi bilo o upnikovi obveznosti odločeno z izvršilnim naslovom. Ker pa dolžniku izpolnitev obveznosti po izvršilnem naslovu ni naložena pod pogojem, da hkrati upnik zagotovi izpolnitev njegove (prav tako judikatne) obveznosti, ugovorni razlog ne obstoji.
V izvršilnem postopku izvršilno sodišče upošteva le tista pravno pomembna dejstva, ki so začrtana z izvršilnim naslovom oziroma dopustnimi ugovornimi razlogi. Ta postopek ni kognicijski postopek za odločanje o morebitni nasprotni terjatvi dolžnice do upnika.
Če se starši ne morejo sporazumeti o otrokovem novem osebnem imenu, postopek in vsebino za določitev spremembe imena določa četrti odstavek 20. člena ZOI-1. Na podlagi citirane določbe je pri spremembi imena potrebno upoštevati otrokove koristi. Te se praviloma pri spremembi imena izkazujejo skozi praktične potrebe življenja otroka. Med te spada identifikacija otroka z materjo in to vsekakor v primeru, ko je otrok dodeljen v varstvo in vzgojo materi.
ZIZ člen 81, 81/3, 85. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom tarifna številka 1, 1/4, 2, 2-6. ZPP člen 2, 2/1.
rubež premičnin – register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin – vpis sklepa o izvršbi v register – fizični rubež – povrnitev stroškov – obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja – vezanost na zahtevek – delna ugoditev zahtevku
Rubež premičnin, ki se vpisujejo v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, se opravi z vpisom sklepa o izvršbi v ta register. S takšno ureditvijo, ki je bila uveljavljena z ZIZ-J in velja od 30. 7. 2014, upnik hitreje pride do zastavne pravice na zarubljeni premičnini, vendar pa s tem ni izključena oprava fizičnega rubeža premičnine, saj je ostala določba 85. člena ZIZ nespremenjena.
Ker se upnikov zahtevek nanaša na povrnitev stroškov rubeža, pomeni priznanje stroškov neuspešnega (ali neizvedenega) rubeža delno ugoditev zahtevku, torej manj od zahtevanega, ne pa nekaj drugega.
ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5, 12, 12/3, 12/4.
oprostitev plačila sodne takse - trditveno breme stranke - ogrožanje dejavnosti stranke - takojšnje plačilo sodne takse za pritožbo - pokrivanje izgube - bodoči donosi - izjava o premoženjskem stanju - kratkoročna sredstva
Ker tožena stranka skladno s tretjim odstavkom 11. člena ZST-1 ni pojasnila, v čem bi bilo s plačilom sodne takse za pritožbo njeno poslovanje moteno, upoštevaje tudi podatke, ki izhajajo iz bilance stanja za leto 2015, da ima 5.383,00 EUR kratkoročnih sredstev, in upoštevaje, da iz priložene izjave o premoženjskem stanju izhaja, da ima prilive na račun, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je njen predlog za oprostitev plačila (in odlog oziroma obročno plačilo) sodne takse za pritožbo zavrnilo, pravilna. Pritožbeno sodišče dodaja še, da iz javno dostopnega izkaza poslovnega izida za leto 2015 izhaja, da tožena stranka v letu 2015 ni imela zaposlenih oziroma stroškov dela, iz pojasnil k izkazom tožene stranke pa, da bo tožena stranka izgubo pokrivala z bodočimi donosi. Tožena stranka zato ni izkazala niti, da je nelikvidna, niti da brez ogrožanja svoje dejavnosti ne more zagotoviti sredstev za takojšnje plačilo sodne takse za pritožbo.
splošna razdelitev stečajne mase – ugovor proti splošni razdelitvi – prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti, na upnika – vrednost prenesenega premoženja – ocena vrednosti premoženja – namen ocene vrednosti premoženja – nezavarovana terjatev
Poziv upravitelja k privolitvi za prevzem premoženja mora za vsako vrsto premoženja, ki je predmet poziva, med drugim vsebovati tudi njegovo ocenjeno vrednost. Ta ne služi le davčnim namenom, pač pa tudi presoji morebitnega prevzemnika premoženja, ali je prevzem premoženja zanj ekonomsko upravičen, oziroma presoji, kolikšen del zneska terjatve ločitvenega upnika je krit s premoženjem, ki je predmet ločitvene pravice.
Ocenjena vrednost premoženja tudi v primeru izročitve nepremičnine (iz katere ima upnik pravico do ločenega poplačila svoje terjatve) upniku, je torej namenjena ugotovitvi, v kolikšnem delu vrednost upnikove terjatve presega vrednost premoženja, iz katerega ima upnik prednostno poplačilno pravico, in torej v kolikšnem znesku je njegovo terjatev treba obravnavati kot nezavarovano.
odločitev o stroških postopka – sodba na podlagi pripoznave – izjema od načela odgovornosti za stroške po uspehu – obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka
V konkretnem primeru je sodna taksa za tožbo del pravdnih stroškov tožnice, ki jih toženka tožnici ni dolžna povrniti, zato ni podlage za postopanje po določbi tretjega odstavka 15. člena ZST-1. Ta pravna podlaga bi bila podana le v primeru, če bi bila po splošnih pravilih o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku, toženka dolžna tožnici povrniti njene pravdne stroške.
Ker tožeča stranka svoje tožbe ni umaknila zato, ker bi s toženo stranko sklenila poravnavo (tega ne navaja niti v pritožbi), temveč iz drugih razlogov, je dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka.
znižanje preživnine – sprememba zmožnosti zavezanca – povečanje potreb otrok
Sodišče prve stopnje je ugotovilo spremenjene razmere na strani zakonite zastopnice toženke (boljši zaslužek) in otrok (povečane potrebe), ne pa tudi pri zmožnostih tožnika. Razmerje v vrednostnem trikotniku (zmožnosti matere – zmožnosti očeta – potrebe otroka) ni začrtano v tožnikovo škodo in ne terja znižanja tožnikovega preživninskega bremena.
protipravnost ravnanja – povrnitev nepremoženjske škode – razžalitev dobrega imena in časti – denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – javna oseba
Posameznik je lahko razžaljen tudi kadar ni neposredni naslovljenec žaljivih izjav, če je opisan oziroma naveden dovolj konkretno in individualno, da ga je možno nedvoumno identificirati.
razmerja med starši in otroki – predodelitev otroka v vzgojo in varstvo drugemu od staršev – izvedenec – izdelava izvedenskega mnenja – izvedenčev pregled predhodnih mnenj iz spisovnega gradiva – poročilo centra za socialno delo – vloga centra za socialno delo – uporaba izvedenskega mnenja iz drugega sodnega postopka – preživnina – višina preživnine – otroški dodatek – upoštevanje otroškega dodatka – določitev stikov – stiki pod nadzorom – izražena volja otroka – koristi otroka
Mama se očitno zaveda, da si hči stikov z njo želi (sama jih opisuje kot hčerino hrepenenje po njej), zato je njena dolžnost, da spoštuje (četudi se z njimi intimno ne strinja) strokovne ugotovitve izvedencev in CSD, da je za prehodno obdobje najprimerneje, da se stiki izvajajo z nadzorom. Ne gre za to, da bi nadzor potrebovala toženka, ga pa očitno potrebuje in želi hči, zato je sodišče zaenkrat izbralo tak način poteka stikov. Iz razlogov izpodbijane sodbe jasno izhaja, da ne gre za trajno ureditev stikov na ta način, temveč za obdobje, ki je potrebno, da bosta mama in hči, tudi ob pomoči strokovnih sodelavcev, zmogli obnoviti svoj nekdanji odnos. Ko bo ta razkrhan odnos znova trden, pritožbeno sodišče ne vidi razloga, da hči ne bi mogla samostojno hoditi k materi na stik, kar podpira tudi oče in kar bodo nedvomno s strokovno utemeljitvijo podprli strokovni delavci CSD.