Povedano drugače, prvostopno sodišče je v izpodbijani sodbi na podlagi izvedenega dokaznega postopka z gotovostjo ugotovilo, da so se izkopi v času delovne nezgode izvajali na globini 80-90cm, zato nobeni zgoraj navedeni posebni varnostni ukrepi niso bili potrebni, saj so ti predvideni, kadar je izkop oziroma jarek globlji kot 100 cm (Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (UL RS št. 83/05, priloga IC, C točka 12.3).
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00061947
URS člen 21, 26. ZKP člen 542, 542/3. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost države - protipravnost - kršitev pravice osebnosti - pravica do osebnega dostojanstva - bivalne razmere v priporu - odreditev pripora zaradi izmikanja glavni obravnavi - pravica do povračila škode - zavrnjen zahtevek
Tožnik je bil tisti, ki je s svojim nedovoljenim ravnanjem povzročil, da mu je bila prostost vzeta (tretji odstavek 542. člena ZKP).
Tožnikovo ravnanje, ko sodišču ni sporočil pravega naslova bivanja in se vabilom sodišča tudi ni odzival, je potrebno šteti za nedovoljeno ravnanje, ki je imelo upravičeno za posledico odreditev pripora s tiralico. Tožnik je na predobravnavnem naroku zamolčal, da dela v Franciji, navajal je, da je brezposeln, zato je sodišče utrdil v prepričanju, da je begosumen in da ni nobenega zagotovila za tožnikovo prostovoljno navzočnost v nadaljevanju postopka. Neutemeljeno je tako sklicevanje tožene stranke, da tega ni storil namerno. Razlog odreditve pripora pa tudi kasneje ni prenehal, kar izhaja tudi iz odločb sodišča prve in druge stopnje v kazenskem postopku.
Dejstvo, da se je tožnik po odpravi pripora potem glavnih obravnav udeleževal in se jim ni izmikal, pa še ne pomeni, da s svojim predhodnim ravnanjem ni povzročil, da mu je bil odrejen pripor.
Ker bivanjske razmere v priporu niso bile neznosne ter tožnikovo trpljenje ni presegalo trpljenja, ki izvira iz samega dejstva prestajanja pripora oziroma zapora, je bil tožnikov tožbeni zahtevek pravilno zavrnjen.
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka pravilno ugotovilo, da prvo tožnik ni zmogel dokaznega bremena v smeri ugotavljanja podane pasivne legitimacije, saj ni podal trditev in dokazov, s katerimi bi to izkazal, hkrati pa dokaz (dodatek prilogi A3), ki naj bi izkazoval "zavezo toženca, da popravi cesto" in v katerem je "toženec priznal krivdo za poškodbo ceste" tega ne potrjuje, saj se zaveza ne nanaša na toženca oziroma je ni podal toženec, kot zmotno meni pritožba. Prvo tožnik ni izkazal, da je toženec tisti, ki bi podal zavezo za popravilo ceste (upoštevaje da iz izpodbijane sodbe izhaja tudi, da prvo tožnik niti ni dokazal, da je toženec tisti, ki je cesto uničil ali prvo tožniku povzročil škodo), drugih navedb v smeri dokazovanja pasivne legitimacije toženca pa prvo tožnik ni podal. Ker tega ne bi moglo nadomestiti niti zaslišanje priče Č. Č., je sodišče prve stopnje ta dokaz pravilno zavrnilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00060139
ZGD-1 člen 263, 263/1. OZ člen 243, 243/4, 346, 352, 352/3.
odškodninska odgovornost poslovodstva - kršitev družbene pogodbe - zastaranje tožbenega zahtevka - začetek teka zastaralnega roka - škodno ravnanje - seznanitev oškodovanca z obsegom škode - izpodbijanje dokazne ocene
Višje sodišče ne sledi tožeči stranki, da se je s škodo v zvezi s sklenitvijo prodajne pogodbe za nakup nepremičnine v B. seznanila šele po pridobitvi cenitve vrednosti nepremičnine in po njeni nadaljnji prodaji dne 26. 9. 2016. Očitano protipravno ravnanje toženca naj bi predstavljala sklenitev prodajne pogodbe za nakup sporne nepremičnine. Posledično torej ne more držati, da je škoda nastala šele potem, ko je bila nepremičnina za nižji znesek prodana. Kvečjemu bi s prodajo nepremičnine prišlo do zniževanja nastale škode, kar pa nima vpliva na začetek teka zastaralnega roka.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zmotna uporaba materialnega prava - poškodba v prometni nezgodi - objektivna pogojenost višine odškodnine
Tožničine telesne poškodbe sodijo po Fischerjevem sistemu razvrščanja telesnih poškodb med zelo lahke (I. skupina), za pretrpljeno nepremoženjsko škodo pa je prejela manj kot dve povprečni neto plači v RS, kar je izven razpona odškodnin, ki se prisojajo za take poškodbe v podobnih primerih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00060838
ZKP člen 538, 538/1, 542, 542/1, 543. OZ člen 132, 168. ZDoh-2 člen 27, 27-5, 127.
pravica do povrnitve škode - povrnitev škode zaradi neupravičene obsodbe - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili - pravno priznana škoda - neupravičena obsodba - neupravičen pripor - izgubljeni dobiček - povrnitev izgubljenega dobička - trditvena podlaga - čisti dobiček - poslovanje družbe - vzročna zveza - zaposlitev - nedopustne pritožbene novote - dokaz s sodnim izvedencem - izvedenec finančne stroke - plačilo dohodnine od izplačane odškodnine - plačilo akontacije
Škoda, ki nastane zaradi samega teka kazenskega postopka, ni pravno priznana škoda, vendar pa v obravnavanem primeru tožniku ni bila priznana odškodnina zaradi izgubljenega dobička zaradi teka kazenskega postopka, temveč zaradi neupravičenega pripora in neupravičene obsodbe.
V sodni praksi se je ustalilo stališče, da se v civilnih postopkih ne odloča o javnopravnih obremenitvah izplačil, tudi zato, ker se s tem posega v pristojnost upravnih organov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - UPRAVNI SPOR - ŠOLSTVO
VSL00060578
OZ člen 134. ZPP člen 1. ZUS-1 člen 1, 4, 4/1.
odškodninsko pravo - odškodninska odgovornost osnovne šole - kršitev ustavne pravice - pravica do izobraževanja - pogoj PCT - nosilec javnih pooblastil - stvarna pristojnost - upravni spor - zavrženje tožbe
Tožnik s prepovednim zahtevkom izpodbija ravnanje javne oblasti oz. nasprotuje določbam odloka kot podzakonskega predpisa. Po značaju gre za javnopravni spor. Pritožbeno sodišče je seznanjeno s prakso Vrhovnega sodišča RS I Up 81/2022 z dne 13. 7. 2022, da ravnanje šole v podobnem primeru (zahteva trikrat tedenskega testiranja) ne presega narave opozorila oziroma obvestila o tem, kaj odlok zahteva od naslovnikov, in zato pri navodilih osnovne šole, tudi če so razumljena kot celota njenih dejanj in navodil, ne gre za oblastveni akt ali dejanje. Vendar pa je prav takšna vsebinska presoja stvar upravnega spora in ne pravdnega postopka in zato zadeva sodi v pristojnost upravnega in ne pravdnega sodišča.
višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - primarni in sekundarni strah - znižanje odškodnine - soprispevek oškodovanca k nastanku škode - zmanjšanje denarne odškodnine - škoda, nastala v pretepu
Sodišče prve stopnje je dalo premalo pomena okoliščini, da se je toženec najprej umaknil od napete situacije, ko sta se s tožnikom prerekala, ter da je bil sprožilni moment za napad toženca na tožnika s kovinsko palico ravno udarec, ki mu ga je prizadel tožnik. Pri tem ni zanemarljivo dejstvo, da je tožnik večji od toženca, ki je visok 190 cm, toženec pa je visok 170 do 175 cm. Glede na sodno prakso v primerih, ko je oškodovanec začel pretep, ta pa se je s strani nasprotne stranke prevesil v samostojen napad, je sodišče glede na okoliščine primera določilo najmanj 20% soprispevek oškodovanca.
OZ člen 132, 167, 174, 175. ZPP člen 214. ZBPP člen 46, 46/3.
zahtevek za povrnitev premoženjske škode - povrnitev škode zaradi izgube zaslužka - izgubljeni zaslužek - bodoča škoda - mesečna renta - zmanjšanje delovne zmožnosti - premoženjska škoda - delovna nesreča - izguba zaposlitve - dokazni standard mejne verjetnosti - neprerekane trditve - primerjalna metoda - izvedenec finančne stroke - odprava rente - ugovor omejene zavarovalne vsote - brezplačna pravna pomoč
Škoda zaradi izgubljenega zaslužka je, gledano s časovne točke nastanka škodnega dogodka, iz katerega izvira, bodoča škoda. Odškodnina zanjo (in s tem tudi renta v prihodnje) pomeni vzpostavitev stanja, ki ga sicer še ni bilo, bi pa po normalnem stanju stvari nastopilo, če ne bi bilo škodnega dogodka. O povrnitvi te škode se odloča na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari, gledano s perspektive trenutnega škodnega dogodka.
Okoliščina, da je šel tožnikov bivši delodajalec v likvidacijo, zaradi česar je prišlo do prenehanja delovnih razmerij in družbe same, ne zadostuje za sklep o nedokazanosti bodoče tožnikove zaposlitve, ki bi mu prinašala primerljivo plačo za delo, ki ga je opravljal. Pravno nepomembno za odločitev je, da je delodajalec z izbrisom prenehal, saj je tožnik v trditveni podlagi podal povsem zadostne trditve o tem, da bi se tudi potem (po likvidaciji) še naprej preživljal tako, kot se je pred nezgodo, in sicer z delom gozdnega delavca.
Ker toženka glede na zadostno trditveno podlago tožnika ni podala ugovorov, da tožnik ne bi mogel v bodoče drugje pridobiti dela, kot ga je opravljal v času delovne nezgode, ki bi mu prinašal zaslužek, kot bi ga prejemal, če ne bi bilo škodnega dogodka, je mogoče že na podlagi neprerekanih tožnikovih trditev zaključiti, da bi se tožnik zelo verjetno še naprej preživljal tako, kot se je pred nezgodo.
nezgoda pri uporabi traktorja - soodgovornost oškodovanca - soprispevek k nastanku škodnega dogodka - višina denarne odškodnine - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - doktrina jajčne lupine - neme degenerativne spremembe - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - premoženjska škoda - izguba na dohodku
Izhodiščno pravilo je, da mora vsak v prvi vrsti sam skrbeti za svojo varnost. Tožnik je z zadrževanjem v območju delovanja stroja nedvomno (so)prispeval k nastanku škode.
V skladu z doktrino jajčne lupine (eggshell skull) se v razmerju do konkretnega obsega škode v skladu z načelom popolne odškodnine upošteva oškodovanec kakršen je oz. se vzpostavlja odgovornost povzročitelja škode tudi za nepredvidljive posledice njegovega ravnanja, ki nastanejo zaradi oškodovančevih posebnih lastnosti in občutljivih stanj.
Tožnik pred škodnim dogodkom ni imel težav zaradi degenerativnih sprememb. Njegovo predhodno zdravstveno stanje se pred škodnim dogodkom ni izražalo v obliki bolečin ali drugih nevšečnosti, zato ne more predstavljati (so)prispevka k škodi.
odškodnina - soprispevek - delovna nezgoda (nesreča pri delu) - krivdna odgovornost - dokaz z izvedencem medicinske stroke - postavitev novega izvedenca - nepremoženjska škoda - vzročna zveza - višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo
S tem je tožnici prisojena odškodnina v višini 18.000,00 EUR, kar predstavlja v času odmere odškodnine ob izdaji sodbe sodišča prve stopnje 14 povprečnih mesečnih neto plač na zaposleno osebo v Republiki Sloveniji, tako odmerjena odškodnina pa je tudi primerljiva s podobnimi primeri v sodni praksi.
OZ člen 131, 131/1, 171, 171/1, 179, 179/2. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1999) člen 37, 37/1, 37/2. Direktiva Sveta z dne 30. novembra 1989 o minimalnih zahtevah za varnost in zdravje na delovnem mestu (prva posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) člen 1, 1/1.
padec po stopnicah - drsnost stopnic - spolzka tla - opozorilne table za nevarnost - čiščenje javne površine - opustitev dolžnega ravnanja - soprispevek oškodovanca k nastali škodi - višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo
V zdravstvenem domu so bile marmornate stopnice, ki so že brez nanosov na meji drsnosti. Tožnica je padla na stopnicah, ker ji je zdrsnilo, ker je bil na stopnicah droban pesek. Ker ni bilo ustreznega čiščenja in postavljenih opozorilnih tabel, je podana odgovornost zavarovanca tožene stranke. Ker je tožnica trdila, da je vedela, da stopnice niso čiste tudi prej, pa se ni prijela za ograjo, je podana njena 10% sokrivda.
Na podlagi AO plus zavarovanja, ki je prostovoljno zavarovanje, dobi zavarovanec zavarovalnino (v višini odškodnine za takšno škodo po OZ), če je za prometno nesrečo kriv sam. Če je podana sokrivda, poškodovani voznik dobi odškodnino od sokrivega udeleženca (oziroma od njegove odgovornostne zavarovalnice) v odstotku njegove krivde. Za tisti odstotek škode, za katerega odgovarja sam, lahko terja zavarovalnino iz zavarovanja AO plus (tako VSL sodba II Cp 1674/2010 in VS RS II Ips 540/2005). Navedeno izhaja iz določila četrtega odstavka 2. člena Splošnih pogojev.
denarna odškodnina - nepremoženjska škoda - duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice - kršitev osebnostne pravice - nedokazanost - trdtiveno in dokazno breme
S strani sodišča prve stopnje ugotovljeni zaključki so dokazna ocena tožničine izpovedbe, pritožbene navedbe pa v največji meri izpodbijajo prav to dokazno oceno, ko izpostavljajo posamezne dele tožničine izpovedbe in zatrjujejo, da iz njih izhaja, da je tožnica trpela duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice v takšnem obsegu, da bi upravičeval prisojo denarne odškodnine. S tem pritožba izpodbija dokazno oceno oziroma uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja s strani sodišča prve stopnje, kar pa v sporu majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog.
Materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da sama kršitev osebnostne pravice ni zadostna podlaga za prisojo denarne odškodnine, temveč mora biti dokazana tudi stopnja in trajanje duševnih bolečin, je materialnopravno pravilno. Stališče, da zgolj kršitev oziroma poseg sam po sebi še ne opravičuje prisoje denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo, je v pravni teoriji in sodni praksi utrjeno in nesporno. Za prisojo denarne odškodnine je treba poleg nedopustnega škodnega dejstva (škodnega dogodka – v tem primeru pretepa oziroma žalitev), vzročne zveze in krivde (ki se domneva) dokazati tudi obstoj škode, torej v konkretnem primeru duševnih bolečin zaradi kršitve osebnostnih pravic.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00061114
OZ člen 179. ZPŠOIRSP člen 10, 11. ZPP člen 154, 154/2.
odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - izbrisani - nepremoženjska škoda - odmera denarne odškodnine - okoliščine konkretnega primera - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - stroški postopka - odmera pravdnih stroškov v odškodninskih zadevah - novejša sodna praksa - kriteriji za odločitev o stroških - načelo uspeha v pravdi - vrednotenje uspeha ločeno po temelju in višini
Načelo pravne enakosti terja, da je treba pravno enako obravnavati tisto, kar je enako oziroma tisto, kar je enako v bistvenem. Sodišče prve stopnje je ugotovilo posebne okoliščine, ki morajo biti izkazane v pravdnem postopku, da se oškodovancu, ki mu je bila prizna odškodnina že v upravnem postopku, prizna višja odškodnina.
V novejši sodni praksi je bilo sprejeto stališče, da je temeljni kriterij za priznanje stroškov postopka, tudi v odškodninskih sporih, uspeh v pravdi; priznanje stroškov glede na uspeh po temelju in posebej po višini je bilo opuščeno oziroma pridržano le za izjemne primere.
Pritožbeno sodišče sklepno izpostavlja dva bistvena sklopa dejstev in oba sta bila odločilna pri presoji stroškovne odločitve. Prvi je, da taka ureditev odločanja o stroških v postopkih zoper toženko velja zaradi posebnih okoliščin, ki so povezane s kršitvijo (osebnostnih) pravic tožnikov s strani toženke (le) v zvezi z izbrisom iz RSP, ker bi toženka morala take pravice varovati, da je bil proces uveljavljanja pravovarstva tem osebam dolgotrajen, da je praksa sodišč povezana s priznanjem odškodnin v teh postopkih nova in neenotna. V drug sklop dejstev, ki so odsev vrednostnega temelja prvega, pa je bila presoja, da je tožnik ostal v razumnem dosegu pravno zavarovanega upravičenja in njegovega pravovarstva v delu, s katerim ni uspel, ni bilo moč ovrednotiti kot zlorabo pravic. Slednjih dejstev tudi ni zatrjevala toženka v postopkih pred sodiščem prve in druge stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00060035
ZFPPIPP člen 14, 33, 35, 42, 42/1, 42/1-1, 42/2, 44, 44/6, 60, 60/2, 60/2-3, 151, 151/1, 151/3, 289, 289/2, 296, 296/1, 296/5, 354, 354/1. ZGD-1 člen 55, 55/8, 55/8-4, 263, 263/1, 397, 397/1. ZPP člen 3, 3/3, 163, 163/4. OZ člen 132.
odškodninska odgovornost poslovodstva - izključitev odškodninske odgovornosti - insolventnost - trajnejša nelikvidnost - stečajni postopek - nastanek terjatve - stroški pravdnega postopka - stroški stečajnega postopka - nastanek škode - zmotna uporaba materialnega prava
Obravnavana terjatev je samostojna terjatev iz naslova pravdnih stroškov, ki so nastali zaradi tega, ker je toženec v vlogi poslovodnega organa družbe A., d. d. zoper tožečo stranko in družbo B., d. d. vložil očitno neutemeljeno tožbo za izpodbijanje sklepov skupščine, s čimer je ravnal v nasprotju z obveznostmi poslovodstva iz prvega odstavka 263. člena ZGD-1. Ker gre torej za samostojno terjatev, je odločilni trenutek pri presoji, ali gre za terjatev, nastalo pred ali po začetku stečajnega postopka, trenutek nastanka te terjatve. Ta terjatev tožeče stranke do družbe A., d. d. pa je nastala, ko je sodišče družbi A., d. d. naložilo obveznost povrnitve stroškov pravdnega postopka tožeče stranke, kar pa se je zgodilo z izdajo delne sodbe Pg 608/2013 dne 26. 3. 2015. Ker se je nad družbo A., d. d. stečajni postopek začel (že) 23. 12. 2013, je torej terjatev tožeče stranke nastala po začetku stečajnega postopka, kar pomeni, da zanjo ne velja obveznost prijave terjatve iz prvega odstavka 296. člena ZFPPIPP in se v skladu z določbo prvega odstavka 354. člena ZFPPIPP plača kot strošek stečajnega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00060045
ZPP člen 216, 339, 339/2-14.
odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nepremoženjska in premoženjska škoda - višina denarne odškodnine - prosti preudarek - prekoračenje trditvene podlage - sodba brez razlogov - pomanjkljiva sodba, ki je ni mogoče preizkusiti - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe
Pritožbeno sodišče opozarja na nasprotje med obrazložitvijo sodbe in izrekom, kar je absolutna bistveno kršitev pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je namreč v obrazložitvi zapisalo, da je v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku, iz izreka sodba pa je razvidno, da je bilo ugodeno samo delno. Tako o delu tožbenega zahtevka ni odločeno (ni izreka o zavrnitvi tožbenega zahtevka za vtoževanih 1.000 EUR), a je iz izreka razvidno, da je bilo ugodeno le za 9.200 EUR od zahtevanih 10.200 EUR, torej delno (ne v celoti, kot je obrazloženo).
V sodni praksi je najti nekaj sodnih odločb, ki dopuščajo, da se odškodnina oškodovancu za škodo, ki je višja od pavšalnega zneska po ZPŠOIRSP, lahko prisodi tudi po prostem preudarku (216. člen ZPP), vendar morajo biti za to izpolnjeni zakonski pogoji: da se višina ne da ugotoviti, ali bi bilo ugotavljanje povezano z nesorazmernimi težavami. Poleg tega pa je seveda predpogoj ta, da je podan temelj, na podlagi katerega je oškodovanec upravičen do odškodnine. Če se torej ugotovi, da je oškodovanec po temelju upravičen do odškodnine zaradi izgube socialnih transferjev, je treba jasno ugotoviti tudi katerih socialnih transferjev ni mogel pridobiti in v kakšni višini. Res je, da od oškodovanca ni mogoče zahtevati, da bi imel za vsa leta shranjeno dokumentacijo in zahtevke za pridobitev pravic po ZSV, a za odločitev to tudi ne bo potrebno. Zadošča namreč že ugotovitev, ali bi bil oškodovanec upravičen do teh transferjev, ki pa jih zaradi izbrisa iz ZSV ni mogel pridobiti. Sklicevanje na prosti preudarek za ugotovitev višine tovrstne odškodnine pa ne zadošča, saj je podatke o višini socialnih transferjev mogoče pridobiti, prav tako tudi oceniti odškodovančeve socialne razmere.
višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - kršitev pravice stranke do izjave - zavrnitev dokaznih predlogov - dokazovanje z izvedencem
Prav tako je zavrnilo dokazni predlog tožnice po zaslišanju dr. C. C. kot priče ter pri tem upoštevalo, da je mogoče dokazni predlog stranke zavrniti le izjemoma (zaradi varovanja pravice do izjave iz 22. člena Ustave RS – v nadaljevanju URS), med drugim tudi tedaj, če "sodišče ne bi odločilo drugače, četudi bi predlagana priča izpovedala natančno tako, kot trdi stranka, ki je to pričo predlagala", kot je bilo tudi v konkretnem primeru.
Sodišče prve stopnje se je pri odločitvi oprlo na izvedensko mnenje dr. A. A. v zvezi z odgovorom na vprašanje o tem kaj je dr. C. C. povedal tožnici v zvezi s tveganjem ponovne operacije, prav tako pa je upoštevalo izpovedbo tožnice v tej smeri in se pri odločitvi oprlo tudi na ambulantni izvid dr. C. C. iz katerega izhaja njegovo mnenje o ponovni operaciji, kar pomeni, da je bilo dejansko stanje v tej smeri raziskano in tožnici ni bila kršena pravica do izjave iz 22. člena URS ter posledično očitana bistvena kršitev postopka ni podana.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00060228
OZ člen 10.
povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - podlage odškodninske odgovornosti - objektivna odgovornost - škoda od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - nevarna dejavnost - nevarna stvar - načelo prepovedi povzročanja škode - nepredvidljive posledice - krivdna odgovornost - protipravnost ravnanja oz. opustitve - delo na domu - zaščitna oprema - uporaba zaščitnih očal - zavarovalna pogodba - splošni zavarovalni pogoji
Dejstvo je, da med tožnikom in toženkinim zavarovancem ni šlo za podrejeno razmerje delodajalca in delavca, v katerem je delavec dolžan opraviti odrejeno mu delo, delodajalec pa je dolžan zagotoviti varne delovne pogoje v skladu z zakonodajo. Pravil in materialnopravnih določb, ki bi predpisovale in urejale delo posameznikov (z ročnim električnim vrtalnikom) na domu, ni. Velja le splošno pravilo o prepovedi povzročanja škode po 10. členu OZ.
Nastanek škodne posledice za tožnika in toženkinega zavarovanca v konkretnem primeru ni bil predvidljiv, zato ni podana protipravnost (opustitvenega) ravnanja toženkinega zavarovanca. Objektivno predvidljiva posledica vrtanja v kovino so opilki, ki pri tem nastanejo, zlom svedra ročnega električnega vrtalnika, ki je namenjen prav takšnemu vrtanju, pa ne. Pomembno je, da pri delu z ročnim električnim vrtalnikom ne gre za izpostavljenost neobičajni škodni nevarnosti, ki je imetnik oziroma obratovalec kljub ustrezni skrbnosti ali natančnim pravilom za izvajanje ne more imeti vedno pod nadzorom. Tožnikova poškodba torej ni posledica uporabe nevarne stvari, oziroma dejavnosti, iz katere bi izhajala večja škodna nevarnost.
poškodba pri izvajanju športne aktivnosti - nevarna dejavnost - odškodninska odgovornost organizatorja potovanja - nevarna športna dejavnost - objektivna odgovornost organizatorja izleta - nadzor nad otroki - konkretiziranost pritožbene navedbe
Pod pogojem, da se izvaja pravilno, veslanje oziroma vožnja s kajaki na mirnem morju, ki jo izvajajo 9 oziroma 10 letni otroci, v sebi ne nosi tveganja za nastanek take škode, ki jo je utrpela tožnica. Gre za športno aktivnost, ki v primerjavi z drugimi športi, ne odstopa po pogostnosti poškodb. Da bi bile v konkretnem primeru podane kakšne posebne (objektivne) okoliščine, zaradi katerih bi veslanje postalo nevarno, pa tožnica ni trdila.