Višina predujma za kritje stroškov posebne revizije se določi na podlagi Smernic za oblikovanje cen revizijskih storitev, ki jih je na podlagi 6. člena Zakona o revidiranju in 8. člena statuta Slovenskega inštituta za revizijo sprejel svet Inštituta. Sodišče določi višino predujma na podlagi lastne ocene o višini stroškov, ki bodo predvidoma nastali z opravo posebne revizije.
V zvezi s prenosljivostjo delnic in načelno njihovo prenosljivostjo pravna teorija (glej dr. Marjan Kocbek, Prenosljivost delnic in predkupne pravice delničarjev, Podjetje in Delo, Gospodarski vestnik d.d. z dne 20.6.1995, št. 4, stran 472 in dr. Nina Plavšak, Izdaja in prenos vrednostnih papirjev, Podjetje in Delo, Gospodarski vestnik d.d. z dne 4.3.1997, št. 1 stran 12) nasprotuje ureditvi predkupne pravice v statutu delniške družbe. Obligacijska razmerja udeleženci v prometu svobodno urejajo (10. čl. ZOR). Pri prodaji delnic za promet v smislu 10. čl. ZOR nedvomno gre. Zato sodišče druge stopnje ne vidi posebne razlike med tem, da bi se delničarji med seboj (inter partes) dogovorili o predkupni pravici ustno ali pa v posebni listini v smislu 527. čl. ZOR, ali v statutu.
lastninska pravica - vpis v zemljiško knjigo - listina, primerna za vpis v zemljiško knjigo
Prodajalec je svojo obveznost iz pogodbe o prodaji nepremičnine sicer že konkretiziral v 6. členu pogodbe z vpisnim dovolilom, ki pa se ne more realizirati, saj fotokopija pogodbe z neoverjenimi podpisi ni primerna za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, zaradi česar je dolžan izdati listino na podlagi katere bo vpis mogoče izvršiti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STATUSNO PRAVO
VSL47581
ZOR člen 369, 379, 379/1, 379/2, 369, 379, 379/1, 379/2. ZGD člen 1, 1/7, 5, 5/1, 1, 1/7, 5, 5/1. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-11, 55, 55/1, 55/1-11.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - ugovor - ugovorni razlogi - samostojni podjetnik - zastaranje terjatve
Samostojni podjetnik je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost in ki za svoje obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem, zato kot tak nima posebne pravne subjektivitete, ki bi se nanašala le na dejavnost, ki jo opravlja. Obresti, ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo, niso občasne terjatve, ki zapadejo v bodoče in zastarajo v roku za zastaranje občasnih terjatev, temveč stranske terjatve, ki zastarajo, ko zastara glavna terjatev. Vse ostale terjatve, ki so ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo, zastarajo v desetih letih, tako tudi obresti.
Če je bil vložen predlog za začetek stečajnega postopka (in založen predujem oz. je bil predlagatelj stečajnega postopka oproščen plačila predujma), se do odločitve pristojnega sodišča o začetku stečaja prekine postopek odločanja o ugovoru proti sklepu o začetku postopka izbrisa. Registrsko sodišče, ki ni prekinilo postopka, vendar pa je o ugovoru proti sklepu o začetku postopka izbrisa odločilo šele po pravnomočnem zavrženju predloga za začetek stečaja, je sicer zagrešilo postopkovno kršitev, vendar le-ta v opisani situaciji ni vplivala na zakonitost in pravilnost sklepa o zavrnitvi ugovora proti sklepu o začetku postopka izbrisa in sklepa o izbrisu iz sodnega registra.
Po določbi 4. odst. 416. člena ZGD imajo družbeniki (če ni z družbeno pogodbo drugače določeno) pri nakupu poslovnega deleža prednost pred drugimi osebami. Te prednostne pravice ni, če je kupec družbenik.
Po določbi 1. odst. 6. člena zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih nastane pravica imetnika iz nematerializiranega vrednostnega papirja z vpisom vrednostnega papirja v centralni register.
ZGD člen 394, 394/1, 394/2, 394, 394/1, 394/2. ZPP člen 205, 205/1, 205/2, 206, 208, 208/1, 205, 205/1, 205/2, 206, 208, 208/1. ZFPPod člen 27, 27/1, 27, 27/1.
pravno nasledstvo - nadaljevanje prekinjenega postopka - odgovornost družbenika za dolg družbe
Tudi pritožnik razume citirana določila, kot zakonsko domnevo, da so družbeniki izjavo v smislu 1. odstavka 394. člena ZGD podali in da je osebna odgovornost družbenikov za obveznosti po določilih ZFPpod izbrisane družbe nujna, na zakonu temelječa pravna posledica izbrisa družbe. Navedena določila pa so po mnenju pritožbenega sodišča tako, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, ne le podlaga za materialnopravno odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe, pač pa so glede njenih obveznosti na podlagi doslej citiranih določb postali tudi zakoniti pravni nasledniki izbrisane družbe na pasivni strani. Po določbi 1. odstavka 208. člena ZPP se namreč postopek, ki je bil prekinjen po določbah 205. člena ZPP nadaljuje, ko sodnik povabi pravne naslednike (izbrisane) pravne osebe, da ga prevzamejo. Zakon ne določa pravne narave pravnega nasledstva, zato je po mnenju pritožbenega sodišča v smislu določbe 1. odstavka 208. člena ZPP tudi toženec, kot zakoniti prevzemnik obveznosti izbrisane družbe, v citirani določbi opredeljeni pravni naslednik.
Tudi če gre za knjige in spise družbe, ki so poslovna skrivnost, ima družbenik pravico vpogleda v take knjige in spise. Družbenik ima pravico vpogleda tudi v take spise družbe, ki jih le-ta pošilja pristojnemu organu in mu ni mogoče odreči pravice vpogleda iz razloga, da bi si te spise lahko vpogledal pri pristojnem organu samem.
Če doseganje tistih skupnih ciljev, zaradi katerih je bila družba z omejeno odgovornostjo ustanovljena, ni več mogoče, je utemeljen zahtevek družbenika, da sodišče odloči o prenehanju družbe, pri čemer ni pomembno, kateri od družbenikov je za takšno stanje odgovoren.
neuskladitev obstoječe družbe z določbami ZGD v zakonskem roku
Postopek izbrisa te družbe iz sodnega registra brez likvidacije je bil voden na podlagi dodatnega izbrisnega razloga določenega v 1. odstavku 37. člena ZFPPod, saj se ta družba do uveljavitve ZFPPod ni uskladila s 1. in 2. odstavkom 580. člena ZGD. Po 2. odstavku 37. člena ZFPPod pa se za izbris teh pravnih oseb le smiselno uporabljajo določbe tretjega poglavja tega zakona. Med izbrisnimi razlogi v 2. točki 1. odstavka 25. člena ZFPPod (3.2. poglavje - izbrisni razlog in posledice izbrisa) je naveden kot izbrisni razlog tudi če gospodarska družba nima premoženja. Vendar pa je bil postopek v konkretni registrski zadevi izpeljan na podlagi izbrisnega razloga iz 1. odstavka 37. člena ZFPPod in ne na podlagi izbrisnega razloga iz 2. točke 1. odstavka 25. člena ZFPPod. Zato sodišče druge stopnje ni moglo upoštevati pritožbene trditve, da je pritožniku znano, da subjekt vpisa razpolaga z določenim premoženjem in sicer z 46 obveznicami RS 02 z nominalno vrednostjo 1.000,00 DEM v tolarski protivrednosti vsaka. Če bi sodišče druge stopnje upoštevalo to dejstvo navedeno v pritožbi bi vzelo družbi kateri je bil vročen sklep o začetku postopka izbrisa zaradi izbrisnega razloga po 1. odstavku 37. člena ZFPPod možnost vložiti ugovor v zvezi z morebitnim izbrisnim razlogom po 2. točki 1. odstavka 25. člena ZFPPod. 36. člen ZFPPod na katerega tudi opozarja pritožnik pa velja v tistih primerih, če se kasneje, torej potem, ko je družba zaradi izbrisa iz sodnega registra prenehala, najde premoženje, ki je pripadalo družbi.
Podlago za presojo, ali namestitev navedenih igralnih avtomatov v najeti poslovni prostor v konkretnem primeru pomeni njegovo uporabo v nasprotju z najemno pogodbo, nudijo v prvi vrsti določila same pogodbe o najemu poslovnega prostora v objektu na Zaloški 69 v Ljubljani, ki je bila sklenjena dne 15.11.1992. Pri presoji tega vprašanja je treba razlikovati med posli, ki jih sme opravljati tožena stranka kot gospodarska družba po določbah ZGD, to je posli, ki jih družba opravlja v okviru registrirane dejavnosti (3. odst. 4. čl. ZGD), in drugimi posli, ki so potrebni za njen obstoj in za opravljanje dejavnosti, ne pomenijo pa neposrednega opravljanja dejavnosti (4. odst. 4. čl. ZGD), ter tistimi posli, ki jih sme opravljati v najetem poslovnem prostoru v okviru pogodbeno dogovorjenega namena uporabe tega poslovnega prostora. Posli, ki jih sme tožena stranka opravljati v najetem poslovnem prostoru, morajo zadostiti dvem zahtevam. Poleg tega, da gre za posle, ki jih sme družba opravljati po 4. čl. ZGD, morajo ti posli ostati v okviru pogodbeno dogovorjenega namena uporabe najetega poslovnega prostora. To pomeni, da sme tožena stranka v najetem poslovnem prostoru opravljati le tiste posle, izmed poslov, ki jih sme opravljati po 4. čl. ZGD, ki ne pomenijo prekoračitve pogodbeno dogovorjenega namena uporabe najetega poslovnega prostora. V nasprotnem primeru namreč izpolni vse zakonske znake razloga za odpoved najemne pogodbe iz 1. alinee 28. člena ZPSPP.
statusno pravo - civilno procesno pravo - obligacijsko pravo
VSL03010
ZGD člen 359, 363, 367, 436, 436/1, 438, 438/1, 439. ZPP člen 181, 181/2, 339, 339/1, 181, 181/2, 339, 339/1.
izključitev družbenika iz družbe - pristojnost - urejanje obligacijskih razmerij - pogodbena stranka - ničnost - učinek - ugotovitvena tožba - pravni interes - relativna bistvena kršitev določb postopka
"Z družbeno pogodbo" "ni mogoče pooblastiti skupščine, da odloča o izključitvi družbenika iz družbe. Takšna določba v družbeni pogodbi je nična". Odreči tožeči stranki status družbenika v času spora o tem vprašanju, bi pomenilo, odreči ji pravico do sodnega varstva glede drugih vprašanj, ki se na ta status navezujejo. Tožeča stranka uveljavlja pravno varstvo, ki naj "popravi" odločitev skupščine o njenem predlogu za odpoklic direktorja. Če pa ne gre zgolj za ugotovitev o obstoju oz. neobstoju pravnega razmerja, katere cilj je, da se avtoritativno, s sodbo odpravi spor ali negotovost v zvezi z njim, pravni interes ni procesna predpostavka takšne tožbe.
Odškodninski zahtevek družbe zoper družbenika k.d. je lahko utemeljen samo kot zahtevek družbe in ne tudi kot zahtevek, ki ga postavijo preostali družbeniki.
ZGD člen 436, 436/3. ZPP člen 183, 183/1, 183/1-1, 183, 183/1, 183/1-1.
postopek - izključitev družbenika iz družbe
Kadar s pravnomočno ugoditvijo zahtevku po tožbi aktivna legitimacija za zahtevek po nasprotni tožbi preneha, je sodišče obe tožbi dolžno obravnavati skupaj in o njih odločiti s skupno odločbo.
prenehanje pravne osebe - izbris pravne osebe iz registra
V primeru, da pravdna stranka med postopkom preneha, ne pride v poštev določba 81. čl. ZPP, temveč določba 3. točke 1. odst. 205. čl. ZPP, ki izrecno določa, da v takem primeru sodišče postopek prekine. Prekinjeni postopek pa se nadaljuje v skladu s 1. odst. 208. čl. ZPP (ko ga pravni nasledniki pravne osebe prevzamejo oz. ko jih sodnik povabi, naj to storijo).
Družbeniki imajo prednostno pravico do nakupa poslovnega deleža le pred drugimi osebami, ki niso družbeniki. Zato v primeru, ko namerava družbenik prodati svoj poslovni delež drugemu družbeniku, obvestilo o nameravani prodaji ni potrebno.
ZGD člen 394, 394/1, 394/2. ZIZ člen 2, 2/2, 2, 2/2. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1, 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1. ZFPPod člen 27, 27/1, 27/4, 37, 37/1, 27, 27/1, 27/4, 37, 37/1.
nadaljevanje izvršbe - izbris iz sodnega registra
Določba 4. odst. 27. čl. ZFPPod ima naravo pravne fikcije (neizpodbitne domneve), da so družbeniki izjavo v smislu 1. odst. 394. čl. ZGD podali, zato je osebna odgovornost družbenikov za obveznost družbe, izbrisane po določilih ZFPPod, nujna na zakonu temelječa pravna posledica izbrisa družbe v smislu 3. poglavja ZFPPod. Izvršilni postopek zaradi izterjave denarne kazni, izrečene v postopku zaradi gospodarskega prestopka, se vodi po uradni dolžnosti kot enostranski postopek, zato v takem postopku ni potreben predlog upnika za nadaljevanje postopka.
ZLPP člen 1, 4, 17, 17/1, 18, 1, 4, 17, 17/1, 18. ZGD člen 169, 169/1, 177, 177/1, 225. ZPPSL člen 111, 112, 112/1, 111, 112, 112/1.
vrednostni papirji
Do nastanka članskih pravic iz delnice pride že z samim vpisom delniške družbe v sodni register, zato ima delnica kot vrednostni papir le deklaratorni učinek. To pa pomeni, da članske pravice obstojijo ne glede na dejstvo, da delnica sploh ni izdana, ali da ni izdana v predpisani obliki.
ZGD člen 394, 394/1. ZIZ člen 15, 15. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5, 35, 35/2, 27, 27/4, 27/5, 35, 35/2.
izbris iz sodnega registra - izvršba
Ena od pravnih posledic izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije je tudi fikcija, da so družbeniki podali izjavo iz 1. odst. 394. člena ZGD (4. odst. 27. člena ZFPPod). S tem je tako (po zakonu) vzpostavljena odgovornost družbenikov za plačilo vseh preostalih obveznosti družbe (5. odst. 27. člena ZFPPod).