izstop iz družbe - izključitev družbenika iz družbe
Pritožnik zmotno meni, da je imel podlago za izstop iz družbe že v 8. odstavku 416. člena ZGD, ker je preostalim družbenikom ponudil v odkup svoj poslovni delež, skladno z 11. členom družbene pogodbe, ki pa za nakup njegovega poslovnega deleža niso bili zainteresirani. Po 8. odstavku 416. člena ZGD ima res družbenik, ki želi prodati svoj poslovni delež, pa ga drugi družbeniki niso pripravljeni kupiti in tudi niso dali soglasja k prodaji tretji osebi (ki ni družbenik), možnost izstopiti iz družbene pogodbe. Vendar to ne pomeni, da je družbenik to lahko storil z enostransko izjavo o izstopu, posredovano družbi. Za tak primer ZGD v 2. odstavku 436. člena družbeniku (ki želi izstopiti iz družbe) omogoča, da s tožbo od družbe zahteva izstop. Da je izstop mogoč le s tožbo (če ni z družbeno pogodbo določena možnost izstopa družbenika - več o tem v nadaljevanju) izhaja tudi iz taksativno naštetih razlogov, ki opravičujejo tako tožbo. Eden od teh razlogov pa je tudi, če družba oziroma družbeniki ovirajo oziroma onemogočajo uresničitev družbenikove pravice do izstopa. Neposredna povezava tega razloga z določbo 8. odstavka 416. člena ZGD je torej očitna.
Lahko pa je v družbeni pogodbi dogovorjena možnost izstopa iz družbe (prim. 1. odstavek 436. člena ZGD). In prav na pogodbeni izstop se sklicuje toženec, ki tudi v pritožbi navaja, da se je držal pravil postopka iz 13. člena družbene pogodbe, ki omogoča in ureja izstop družbenika.
Po 1. odstavku 436. člena ZGD pa mora družbena pogodba, ki omogoča izstop družbenika, določiti pogoje, postopek in posledice izstopa. Družbena pogodba pa v 13. členu določa le pogoje za izstop (da mora biti odpoved dana v dveh mesecih pred iztekom gospodarskega leta in če bi članstvo v družbi družbenika pomenilo nesorazmerne težave), ne ureja pa postopka izstopa, saj ne opredeljuje, komu je družbenik dolžan dati odpoved, na kakšen način in kakšne so pristojnosti organa, ki sprejme takšno odpoved. Če pa družbena pogodba ne določa postopka izstopa, izstop z odpovedjo ni mogoč. In ker v 13. členu družbene pogodbe dopusten izstop po vsebini ne izpolnjuje vseh zahtev iz 1. odstavka 436. člena ZGD, ni mogoče sprejeti stališča, da je bil pogodbeni izstop z družbeno pogodbo urejen.
Odločilna je vsebina tega spora, to pa je odškodninski spor med gospodarsko družbo in njeno bivšo članico uprave, za katero presojo bo, glede na trditveno podlago tožeče stranke, da je tožena stranka med drugim kršila tudi statut tožeče stranke in sklenila poroštveno pogodbo brez ustreznega soglasja nadzornega sveta, treba vsaj v tem delu uporabiti pravo gospodarskih družb, kar pomeni, da bo za spor potrebno uporabiti pravilo postopka v gospodarskih sporih.
izbris iz sodnega registra - odgovornost družbenikov
Vpis spremembe družbenika v sodni register ima zgolj deklarativen učinek, kar pomeni, da sprememba družbenika učinkuje že pred vpisom v sodni register in neodvisno od njega.
ZGD člen 436, 436/2, 436, 436/2. ZIZ člen 270, 270.
izstop iz družbe - začasna odredba
Poslovanja družbe na ta način, da ima zaradi ukinitve svoje dejavnosti večino svojega premoženja v naložbah in ob neopredeljenih ciljih o usmeritvi dejavnosti, ni mogoče opredeliti kot normalnega komercialnega tveganja, na katerega mora računati vsak družbenik v družbi. V takem položaju manjšinskemu družbeniku, ki glede na velikost svojega poslovnega deleža v družbi ne more realno vplivati na poslovne odločitve družbe, ni mogoče oporekati, da obstojijo utemeljeni razlogi za njegov izstop iz družbe. Takšne ocene tožena stranka ne more ovreči s trditvijo, da so njene poslovne odločitve v najboljšem interesu družbenikov, saj izstopni razlog v navedenih okoliščinah ni pogojen s škodljivim ravnanjem preostalih družbenikov, temveč v dejstvu, da v spremenjenih pogojih tožnik ni več pripravljen prevzemati komercialnega tveganja.
ZGD člen 394, 394/1, 394/3, 394, 394/1, 394/3. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5, 27, 27/4, 27/5.
Odgovornost družbenikov za obveznosti družbe - izbris iz sodnega registra
V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje izhajalo iz predpostavke, da sta pritožnika imela možnost sodelovanja pri upravljanju družbe (lahko bi sklicala oz. zahtevala sklic skupščine), vendar je nista izkoristila, ter da sta bila seznanjena s poslovanjem družbe, zaradi česar je štelo, da nista bila pasivna družbenika. Takšni zaključki niso v skladu z ustavno odločbo, ker je treba skladno z njo ugotavljati dejanski vpliv družbenikov na poslovanje družbe (ki je v končni fazi privedlo do tega, da družba nima premoženja in da je zato prenehala obstajati zaradi izbrisa) in presojati njihova medsebojna razmerja, ki so sicer veljala v družbi.
družba z omejeno odgovornostjo - procesna legitimacija
Pogoj za dopustnost meritorne odločitve je obstoj procesne legitimacije stranke, torej vprašanje, kdo v konkretnem postopku sme nastopati kot tožnik oziroma predlagatelj in kdo kot toženec oziroma nasprotni udeleženec. Na to vprašanje glede na v postopku uveljavljano pravico daje odgovor materialno pravo. Tožnik oziroma predlagatelj mora zato v predlogu opisati razmerje oziroma stanje, o katerem naj sodišče odloči, dejstva, ki so pomembna za odločitev ter dokaze za te navedbe (21. čl. ZNP). Če glede na trditve predlagatelja, da je nosilec upravičenja iz materialnopravnega razmerja in da uveljavlja svojo pravico, pravni red predlagatelju priznava določeno pravico, je tedaj vprašanje procesne legitimacije rešeno, meritorna odločitev pa dopustna. Če pa že iz navedenih dejstev v predlogu izhaja, da predlagatelju pravni red ne priznava uveljavljanega sodnega varstva, meritorno obravnavanjega takega predloga ni dopustno, ker ga je vložila neupravičena oseba, ki procesne legitimacije nima, zato ga mora sodišče zavreči (1. odst. 22. čl. ZNP).
Sodne intervencije glede imenovanja članov uprave oziroma poslovodje pri družbi z omejeno odgovornostjo ZGD ne dopušča.
ZPod člen 140a, 140a, 140a. ZGD člen 6, 6/1, 6, 6/1.
spregled pravne osebnosti
Družbeniki odgovarjajo za obveznosti družbe, če so pravno osebo zlorabili za oškodovanje svojih upnikov.
Z nenasilno razlago je mogoče določiti tudi širšo vsebino navedene določbe. Razumeti jo je mogoče tudi tako, da družbeniki odgovarjajo za obveznosti družbe, če so zlorabili družbo, da bi oškodovali upnike, in sicer na ta način, da so pravno razmerje s posameznim upnikom zasnovali s pomočjo pravne osebe, zato da družbeniki ne bi prevzeli odgovornosti za obveznosti.
odgovornost družbenikov za obveznosti družbe - spregled pravne osebnosti - družba v zasebni lasti
Čeprav so obveznosti družbe nastale pred uveljavitvam ZGD, toženka pa kot edina lastnica kapitalske družbe v zasebni lasti ni opravila uskladitev po 1. odstavku 580. člena ZGD, odgovarja toženka za terjatve družbe kot samostojna podjetnica po 6. točki 580. člena ZGD. Ni pa uspela tožeči stranki dokazati, da bi toženka ravnala v nasprotju s 140.a členom Zakona o podjetjih, ki je že poznal spregled pravne osebe.
ZPPSL člen 6, 158, 6, 158. ZUstS člen 43, 44, 43, 44. ZFPPod člen 36, 36.
začetek stečajnega postopka - likvidacijski postopek - pravnomočnost - učinek - pritožbeni postopek
Po presoji pritožbenega sodišča je pojem "razmerja" iz 44. čl. Zakona o ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) v kontekstu predpostavke za začetek likvidacijskega oziroma stečajnega postopka (na to se je namreč nanašal sedaj razveljavljeni 36. čl. ZFPPod) treba razlagati v povezavi s fazo odločanja sodišča o tej predpostavki.
V fazi odločanja o predpostavkah iz sedaj razveljavljenega 36. čl. ZFPPod je šlo v konkretnem primeru (le) za razmerje med predlagateljem (upnikom A. d.o.o.) in premoženjem izbrisane družbe (Z. d.o.o.). In o tem razmerju je bilo pravnomočno odločeno na podlagi 36. čl. ZFPPod pred začetkom učinkovanja uvodoma omenjene odločbe Ustavnega sodišča 5.11.2002 (43. čl. Zakona o ustavnem sodišču, v nadaljevanju ZUstS). Na to razmerje ta odločba Ustavnega sodišča zato ne more učinkovati (prim. 44. čl. ZUstS).
Stečajna masa je premoženje, ki je namenjeno izključno za poplačilo upnikov (in stroškov stečajnega postopka; prim. 158. čl. ZPPSL in nasl.). Sklep o začetku stečajnega postopka je postal pravnomočen, kot je bilo že obrazloženo, pred začetkom učinkovanja citirane odločbe Ustavnega sodišča. Izpodbijani sklep sodišča prve stopnje ga ne razveljavlja. Tudi uvodoma cit. odločba Ustavnega sodišča zaradi abstraktnosti ne more poseči v to pomembno pravno posledico začetka stečajnega postopka. (Pravno) dejstvo izbrisa družbe Zoepritz d.o.o. zato v konkretnem primeru ne more učinkovati na način iz 77. tč. obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča.
Prenos poslovnega deleža pri katerem odsvojitelj ni o prenosu obvestil družbenikov, ni kvalificiran kot prepoved odsvojitve deleža. Družbeniki, ki jih odsvojitelj ni obvestil o prenosu poslovnega deleža, pa bi jih moral, lahko s tožbo zahtevajo, da se prenos razveljavi in da se delež pod enakimi pogoji proda njim. Za uspešno uveljavljanje prednostne pravice družbenika do deleža ne zadošča le zahtevek za razveljavitev pogodbe o prodaji deleža.
pravica družbenika do informacij in vpogleda - poslovodja - udeleženci v sodnem postopku
Poslovodja je organ družbe, njen zakoniti zastopnik, ki na lastno odgovornost vodi posle družbe in jo zastopa. Poslovodja kot fizična oseba zato ni v nobeni zavezi nasproti družbi oziroma njenim družbenikom, ampak je v zavezi do slednjih le kot organ družbe. Iz tega razloga poslovodja nima položaja udeleženca v sodnem postopku, na podlagi katerega sodišče izda odločbo o pravici družbenika do vpogleda v knjige in spise družbe.
Sodišče druge stopnje je ugotovilo, da je bil poglavitni namen Ustavnega sodišča, da se s sklepom opr. št. U-I-135/00 z dne 23.5.2002 v vseh postopkih v zvezi z izpodbijanimi določbami ZFPPod in ZGD do dokončne odločitve Ustavnega sodišča ohrani nespremenjeno stanje.
Ker je bil v zadevi postopek prekinjen že na podlagi zakona zaradi prenehanja dolžnika - pravne osebe, upnikov predlog za nadaljevanje izvršbe zoper osebno odgovorne družbenike ni predlog za začetek novega postopka zoper družbenike v smislu druge točke izreka sklepa Ustavnega sodišča z dne 23.5.2002, ampak je to po vsebini predlog za nadaljevanje že obstoječega izvršilnega postopka, ki je bil prekinjen na podlagi zakona. Zato sodišče prve stopnje upnikovega predloga ne bi smelo zavrniti, saj za to ni podlage niti v drugi točki izreka sklepa Ustavnega sodišča, opr. št. U-I-135/00 z dne 23.5.2002, niti v drugih odločbah ali pravnih predpisih.
izbris iz sodnega registra - izvršba proti družbeniku - odgovornost družbenikov - prekinitev postopka - nadaljevanje postopka
Sodišče druge stopnje je ugotovilo, da je bil poglavitni namen Ustavnega sodišča, da se s sklepom opr. št. U-I-135/00 z dne 23.5.2002 v vseh postopkih v zvezi z izpodbijanimi določbami ZFPPod in ZGD do dokončne odločitve Ustavnega sodišča ohrani nespremenjeno stanje. Ker je bil v zadevi postopek prekinjen že na podlagi zakona zaradi prenehanja dolžnika - pravne osebe, upnikov predlog za nadaljevanje izvršbe zoper osebno odgovorne družbenike ni predlog za začetek novega postopka zoper družbenike v smislu druge točke izreka sklepa Ustavnega sodišča z dne 23.5.2002, ampak je to po vsebini predlog za nadaljevanje že obstoječega izvršilnega postopka, ki je bil prekinjen na podlagi zakona. Zato sodišče prve stopnje upnikovega predloga ne bi smelo zavrniti, saj za to ni podlage niti v drugi točki izreka sklepa Ustavnega sodišča, opr. št. U-I-135/00 z dne 23.5.2002, niti v drugih odločbah ali pravnih predpisih.
ZGD člen 12, 27, 558a, 12, 27, 558a. ZIZ člen 40, 40/1, 44, 44/1, 40, 40/1, 44, 44/1.
preoblikovanje družbe - sprememba firme - statusne spremembe
Pri dolžniku je prišlo samo do statusnopravnega preoblikovanja (iz d.n.o. v d.o.o.) in posledično tudi do spremembe firme, pri čemer pravna oseba ni prenehala obstajati, ampak gre ves čas za isti pravni subjekt. Res je upnik pravno osebo v predlogu za izvršbo označil s firmo, ki v času vložitve predloga ni več veljala, vendar je iz sodnega registra razvidno, da v Republiki Sloveniji nikoli ni obstajala nobena druga gospodarska družba s firmo "E....". Zato sodišče druge stopnje ne dvomi, da se izterjevana terjatev nanaša prav na dolžnika E.... d.o.o., prej E.... d.n.o.