• Najdi
  • <<
  • <
  • 11
  • od 20
  • >
  • >>
  • 201.
    VSL sklep III Cp 2204/2004
    10.11.2004
    statusno pravo
    VSL49730
    ZGD člen 436, 436/1, 436, 436/1. ZSReg člen 8, 8/2, 8, 8/2.
    Odgovornost družbenikov za obveznosti družbe - izstop iz družbe - izbris iz sodnega registra
    Čeprav je družbenik d.o.o. izstopil iz družbe, ima ta izstop učinek

    nasproti tretjim šele potem, ko je ta izstop vpisan v sodnem

    registru.

     
  • 202.
    VSL sklep in sodba I Cpg 1053/2002
    10.11.2004
    STATUSNO PRAVO
    VSL05530
    ZGD člen 416, 416/8, 436, 436/1, 436/2, 436/3, 416, 416/8, 436, 436/1, 436/2, 436/3.
    izstop iz družbe - izključitev družbenika iz družbe
    Pritožnik zmotno meni, da je imel podlago za izstop iz družbe že v 8. odstavku 416. člena ZGD, ker je preostalim družbenikom ponudil v odkup svoj poslovni delež, skladno z 11. členom družbene pogodbe, ki pa za nakup njegovega poslovnega deleža niso bili zainteresirani. Po 8. odstavku 416. člena ZGD ima res družbenik, ki želi prodati svoj poslovni delež, pa ga drugi družbeniki niso pripravljeni kupiti in tudi niso dali soglasja k prodaji tretji osebi (ki ni družbenik), možnost izstopiti iz družbene pogodbe. Vendar to ne pomeni, da je družbenik to lahko storil z enostransko izjavo o izstopu, posredovano družbi. Za tak primer ZGD v 2. odstavku 436. člena družbeniku (ki želi izstopiti iz družbe) omogoča, da s tožbo od družbe zahteva izstop. Da je izstop mogoč le s tožbo (če ni z družbeno pogodbo določena možnost izstopa družbenika - več o tem v nadaljevanju) izhaja tudi iz taksativno naštetih razlogov, ki opravičujejo tako tožbo. Eden od teh razlogov pa je tudi, če družba oziroma družbeniki ovirajo oziroma onemogočajo uresničitev družbenikove pravice do izstopa. Neposredna povezava tega razloga z določbo 8. odstavka 416. člena ZGD je torej očitna.

    Lahko pa je v družbeni pogodbi dogovorjena možnost izstopa iz družbe (prim. 1. odstavek 436. člena ZGD). In prav na pogodbeni izstop se sklicuje toženec, ki tudi v pritožbi navaja, da se je držal pravil postopka iz 13. člena družbene pogodbe, ki omogoča in ureja izstop družbenika.

    Po 1. odstavku 436. člena ZGD pa mora družbena pogodba, ki omogoča izstop družbenika, določiti pogoje, postopek in posledice izstopa. Družbena pogodba pa v 13. členu določa le pogoje za izstop (da mora biti odpoved dana v dveh mesecih pred iztekom gospodarskega leta in če bi članstvo v družbi družbenika pomenilo nesorazmerne težave), ne ureja pa postopka izstopa, saj ne opredeljuje, komu je družbenik dolžan dati odpoved, na kakšen način in kakšne so pristojnosti organa, ki sprejme takšno odpoved. Če pa družbena pogodba ne določa postopka izstopa, izstop z odpovedjo ni mogoč. In ker v 13. členu družbene pogodbe dopusten izstop po vsebini ne izpolnjuje vseh zahtev iz 1. odstavka 436. člena ZGD, ni mogoče sprejeti stališča, da je bil pogodbeni izstop z družbeno pogodbo urejen.
  • 203.
    VSL sklep I Cpg 1125/2003
    15.9.2004
    civilno procesno pravo - statusno pravo
    VSL05204
    ZPP člen 32, 32/2, 32/2-6, 482, 482/1, 482/1-1, 32, 32/2, 32/2-6, 482, 482/1, 482/1-1.
    stvarna pristojnost - odškodninski spor
    Odločilna je vsebina tega spora, to pa je odškodninski spor med gospodarsko družbo in njeno bivšo članico uprave, za katero presojo bo, glede na trditveno podlago tožeče stranke, da je tožena stranka med drugim kršila tudi statut tožeče stranke in sklenila poroštveno pogodbo brez ustreznega soglasja nadzornega sveta, treba vsaj v tem delu uporabiti pravo gospodarskih družb, kar pomeni, da bo za spor potrebno uporabiti pravilo postopka v gospodarskih sporih.

     
  • 204.
    VSC sklep Cp 1971/2003
    4.8.2004
    sodni register - statusno pravo
    VSC00973
    ZGD člen 394, 394/1, 416, 417, 417/1, 450, 450/4, 394, 394/1, 416, 417, 417/1, 450, 450/4. ZN člen 47, 129, 47, 129. ZFPPod člen 25, 25/1, 25/2, 27, 27/4, 25, 25/1, 25/2, 27, 27/4.
    izbris iz sodnega registra - odgovornost družbenikov
    Vpis spremembe družbenika v sodni register ima zgolj deklarativen učinek, kar pomeni, da sprememba družbenika učinkuje že pred vpisom v sodni register in neodvisno od njega.

     
  • 205.
    VSL sklep I Cpg 636/2004
    23.7.2004
    statusno pravo
    VSL05212
    ZGD člen 436, 436/2, 436, 436/2. ZIZ člen 270, 270.
    izstop iz družbe - začasna odredba
    Poslovanja družbe na ta način, da ima zaradi ukinitve svoje dejavnosti večino svojega premoženja v naložbah in ob neopredeljenih ciljih o usmeritvi dejavnosti, ni mogoče opredeliti kot normalnega komercialnega tveganja, na katerega mora računati vsak družbenik v družbi. V takem položaju manjšinskemu družbeniku, ki glede na velikost svojega poslovnega deleža v družbi ne more realno vplivati na poslovne odločitve družbe, ni mogoče oporekati, da obstojijo utemeljeni razlogi za njegov izstop iz družbe. Takšne ocene tožena stranka ne more ovreči s trditvijo, da so njene poslovne odločitve v najboljšem interesu družbenikov, saj izstopni razlog v navedenih okoliščinah ni pogojen s škodljivim ravnanjem preostalih družbenikov, temveč v dejstvu, da v spremenjenih pogojih tožnik ni več pripravljen prevzemati komercialnega tveganja.

     
  • 206.
    VSL sklep IV Cpg 14/2004
    26.5.2004
    sodni register - statusno pravo
    VSL0508
    ZGD člen 350, 350/2, 356, 356/2, 356/3, 350, 350/2, 356, 356/2, 356/3. ZSReg člen 34, 34/1, 34/1-4, 34/1-4, 34, 34/1.
    umik
    Materialnopravno je sodišče prve stopnje pravilno presojalo obstoj

    pogojev iz 3. odst. 356. člena ZGD predpisanih kot izjema od določb o

    rednem zmanjšanju osnovnega kapitala pri pridobitvi delnic zaradi

    umika po 2. odst. 356. člena v zvezi z 2. odst. 350. člena ZGD (4.

    točka 1. odst. 34. člena ZSReg). Predlagatelj je namreč šele v

    pritožbi pojasnil, da je bilo predlagano zmanjšanje osnovnega

    kapitala, z umikom delnic s pridobitvijo, po 1. odst. 356. člena ZGD

    v skladu z drugo alinejo 3. odst. 356. člena ZGD.

     
  • 207.
    VSL sklep IV Cpg 48/2003
    12.5.2004
    statusno pravo - sodni register
    VSL05518
    ZGD člen 409, 409/1, 409, 409/1. ZSReg člen 36, 36/3, 43, 43/1, 36/3, 43, 43/1, 36.
    družbena pogodba
    Z nastankom novih občin iz "preminule" občine je prišlo do pravnega

    nasledstva na poslovnem deležu in z zatrjevano sklenitvijo dogovora o

    ureditvi premoženjskopravnih razmerji med novonastalimi občinami tudi

    do delitve dotlej edinega poslovnega deleža na več poslovnih deležev.

    V taki situaciji pa morajo družbeniki na novo urediti njihove pravice

    in obveznosti v družbi, opredeliti način upravljanja in organe

    upravljanja družbe, da bo upravljanje in delovanje družbe

    transparentno. Čeprav ZGD ne ureja situacije preoblikovanja družbe iz

    enoosebne družbe v družbo z več družbeniki, pa je po presoji

    pritožbenega sodišča edino logično in sprejemljivo, da vsi družbeniki

    soglasno sprejmejo družbeno pogodbo, v kateri morajo na novo urediti

    zgoraj navedena vprašanja upravljanja in delovanja družbe. Gre torej

    za situacijo, ki je primerljiva z ustanovitvijo nove družbe s

    sklenitvijo družbene pogodbe, ki pa jo morajo podpisaati vsi

    družbeniki (primerjaj 1. odstavek 409. člena ZGD).

     
  • 208.
    VSL sklep I Cpg 369/2004
    11.5.2004
    civilno procesno pravo - statusno pravo
    VSL05537
    ZD člen 85, 85. ZGD člen 394, 394. ZPP člen 203, 205, 207, 208, 203, 205, 207, 208. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5, 27, 27/4, 27/5.
    nadaljevanje postopka
    Po jasnem stališču odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-135/2000 z dne

    9.10.2002 (Ur. l. RS št. 93/2002), s katero je ustavno sodišče

    odločilo o ustavnosti nekaterih določb ZFPPod in ZGD, so družbeniki

    univerzalni pravni nasledniki izbrisane gospodarske družbe. Velja

    torej domneva, da so vsi družbeniki njeni univerzalni pravni

    nasledniki. V obravnavanem primeru se zaradi podatka v sodnem

    registru za pritožnika, kot ustanovitelja izbrisane družbe, šteje, da

    je tudi njen delničar (primerjaj 2. odstavek 85. člena Zakona o

    podjetjih - Ur. list SFRJ, št. 77/88 in naslednji).

     
  • 209.
    VSK sklep II Cpg 294/2003
    25.3.2004
    statusno pravo
    VSK00906
    ZGD člen 394, 394/1, 394/3, 394, 394/1, 394/3. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5, 27, 27/4, 27/5.
    Odgovornost družbenikov za obveznosti družbe - izbris iz sodnega registra
    V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje izhajalo iz predpostavke, da sta pritožnika imela možnost sodelovanja pri upravljanju družbe (lahko bi sklicala oz. zahtevala sklic skupščine), vendar je nista izkoristila, ter da sta bila seznanjena s poslovanjem družbe, zaradi česar je štelo, da nista bila pasivna družbenika. Takšni zaključki niso v skladu z ustavno odločbo, ker je treba skladno z njo ugotavljati dejanski vpliv družbenikov na poslovanje družbe (ki je v končni fazi privedlo do tega, da družba nima premoženja in da je zato prenehala obstajati zaradi izbrisa) in presojati njihova medsebojna razmerja, ki so sicer veljala v družbi.

     
  • 210.
    VSL sklep I Cpg 1275/2003
    2.12.2003
    statusno pravo
    VSL05599
    ZGD člen 394, 395, 396, 397, 398, 456, 394, 395, 396, 397, 398, 456. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 205, 205/1, 205/1-3.
    prenehanje družbe po skrajšanem postopku
    Tako kot gospodarska družba pridobi lastnost pravne osebe z vpisom v

    sodni register (primerjaj 1. odst. 3. člena ZGD), preneha in s tem

    izgubi pravno sposobnost z izbrisom iz sodnega registra. Tako v

    postopku prenehanja družbe po skrajšanem postopku (394. do 398. ter

    456. člen ZGD) družba preneha šele z vpisom izbrisa iz sodnega

    registra, takrat pa tudi nastopijo posledice prekinitve po 3. točki

    1. odst. 205. člena ZPP. Sam sklep o prenehanju družbe po skrajšanem

    postopku pomeni zgolj eno fazo v postopku prenehanja, vendar takrat

    družba kot pravna oseba še vedno obstaja, pa čeprav morda ne izvaja

    nobene dejavnosti.

     
  • 211.
    VSL sklep I Cpg 902/2003
    15.10.2003
    statusno pravo
    VSL03782
    ZNP člen 21, 22, 22/1, 21, 22, 22/1. ZGD člen 49a, 49a-14, 246, 246/4, 251, 449, 449/6, 49a, 49a-14, 246, 246/4, 251, 449, 449/6.
    družba z omejeno odgovornostjo - procesna legitimacija
    Pogoj za dopustnost meritorne odločitve je obstoj procesne legitimacije stranke, torej vprašanje, kdo v konkretnem postopku sme nastopati kot tožnik oziroma predlagatelj in kdo kot toženec oziroma nasprotni udeleženec. Na to vprašanje glede na v postopku uveljavljano pravico daje odgovor materialno pravo. Tožnik oziroma predlagatelj mora zato v predlogu opisati razmerje oziroma stanje, o katerem naj sodišče odloči, dejstva, ki so pomembna za odločitev ter dokaze za te navedbe (21. čl. ZNP). Če glede na trditve predlagatelja, da je nosilec upravičenja iz materialnopravnega razmerja in da uveljavlja svojo pravico, pravni red predlagatelju priznava določeno pravico, je tedaj vprašanje procesne legitimacije rešeno, meritorna odločitev pa dopustna. Če pa že iz navedenih dejstev v predlogu izhaja, da predlagatelju pravni red ne priznava uveljavljanega sodnega varstva, meritorno obravnavanjega takega predloga ni dopustno, ker ga je vložila neupravičena oseba, ki procesne legitimacije nima, zato ga mora sodišče zavreči (1. odst. 22. čl. ZNP).

    Sodne intervencije glede imenovanja članov uprave oziroma poslovodje pri družbi z omejeno odgovornostjo ZGD ne dopušča.

     
  • 212.
    VSL sodba I Cpg 767/2000
    10.6.2003
    PRAVO DRUŽB - STATUSNO PRAVO
    VSL49470
    ZPod člen 140a, 140a, 140a. ZGD člen 6, 6/1, 6, 6/1.
    spregled pravne osebnosti
    Družbeniki odgovarjajo za obveznosti družbe, če so pravno osebo zlorabili za oškodovanje svojih upnikov.

    Z nenasilno razlago je mogoče določiti tudi širšo vsebino navedene določbe. Razumeti jo je mogoče tudi tako, da družbeniki odgovarjajo za obveznosti družbe, če so zlorabili družbo, da bi oškodovali upnike, in sicer na ta način, da so pravno razmerje s posameznim upnikom zasnovali s pomočjo pravne osebe, zato da družbeniki ne bi prevzeli odgovornosti za obveznosti.

     
  • 213.
    VSL sodba in sklep I Cpg 99/2002
    28.2.2003
    statusno pravo - civilno procesno pravo
    VSL05512
    ZGD člen 440, 440/3, 462, 476, 476/3, 480, 480/1, 480/3, 440, 440/3, 462, 476, 476/3, 480, 480/1, 480/3. ZPP člen 192, 192/1, 333, 333/1, 192, 192/1, 333, 333/1.
    procesna legitimacija
    Izrecne podlage za procesno legitimacijo družbenika, da uveljavlja

    odškodninski zahtevek za odvisno družbo proti obvladujoči družbi, v

    ZGD torej ni. Pritožbeno sodišče se je zato ukvarjalo še z

    vprašanjem, ali bi šlo lahko za pravno praznino.

    Odgovor na to vprašanje je po prepričanju pritožbenega sodišča

    negativen.

    Pojem razmerja obvladujoče in odvisne družbe je namreč treba razumeti

    v smislu možnosti vplivanja obvladujoče družbe na organe odvisne

    družbe z zakonitimi sredstvi statusnega prava. To razmerje odvisnosti

    navzven postavlja pod vprašaj resnično in dejansko možnost svobodnega

    odločanja organov upravljanja odvisne družbe v njeno v korist v

    razmerjih do obvladujoče družbe. V tem je tudi razlog za posebno

    varstvo odvisne družbe v razmerju do obvladujoče (474. čl. in nasl.

    ZGD).

     
  • 214.
    VSL sodba I Cp 1922/2001
    26.2.2003
    STATUSNO PRAVO
    VSL48741
    ZGD člen 580, 580/1, 580/6. ZPod člen 140a.
    odgovornost družbenikov za obveznosti družbe - spregled pravne osebnosti - družba v zasebni lasti
    Čeprav so obveznosti družbe nastale pred uveljavitvam ZGD, toženka pa kot edina lastnica kapitalske družbe v zasebni lasti ni opravila uskladitev po 1. odstavku 580. člena ZGD, odgovarja toženka za terjatve družbe kot samostojna podjetnica po 6. točki 580. člena ZGD. Ni pa uspela tožeči stranki dokazati, da bi toženka ravnala v nasprotju s 140.a členom Zakona o podjetjih, ki je že poznal spregled pravne osebe.
  • 215.
    VSL sklep III Cpg 7/2003
    6.2.2003
    STEČAJNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STATUSNO PRAVO
    VSL04447
    ZPPSL člen 6, 158, 6, 158. ZUstS člen 43, 44, 43, 44. ZFPPod člen 36, 36.
    začetek stečajnega postopka - likvidacijski postopek - pravnomočnost - učinek - pritožbeni postopek
    Po presoji pritožbenega sodišča je pojem "razmerja" iz 44. čl. Zakona o ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) v kontekstu predpostavke za začetek likvidacijskega oziroma stečajnega postopka (na to se je namreč nanašal sedaj razveljavljeni 36. čl. ZFPPod) treba razlagati v povezavi s fazo odločanja sodišča o tej predpostavki.

    V fazi odločanja o predpostavkah iz sedaj razveljavljenega 36. čl. ZFPPod je šlo v konkretnem primeru (le) za razmerje med predlagateljem (upnikom A. d.o.o.) in premoženjem izbrisane družbe (Z. d.o.o.). In o tem razmerju je bilo pravnomočno odločeno na podlagi 36. čl. ZFPPod pred začetkom učinkovanja uvodoma omenjene odločbe Ustavnega sodišča 5.11.2002 (43. čl. Zakona o ustavnem sodišču, v nadaljevanju ZUstS). Na to razmerje ta odločba Ustavnega sodišča zato ne more učinkovati (prim. 44. čl. ZUstS).

    Stečajna masa je premoženje, ki je namenjeno izključno za poplačilo upnikov (in stroškov stečajnega postopka; prim. 158. čl. ZPPSL in nasl.). Sklep o začetku stečajnega postopka je postal pravnomočen, kot je bilo že obrazloženo, pred začetkom učinkovanja citirane odločbe Ustavnega sodišča. Izpodbijani sklep sodišča prve stopnje ga ne razveljavlja. Tudi uvodoma cit. odločba Ustavnega sodišča zaradi abstraktnosti ne more poseči v to pomembno pravno posledico začetka stečajnega postopka. (Pravno) dejstvo izbrisa družbe Zoepritz d.o.o. zato v konkretnem primeru ne more učinkovati na način iz 77. tč. obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča.

     
  • 216.
    VSL sodba I Cpg 763/2000
    11.12.2002
    PRAVO DRUŽB - STATUSNO PRAVO
    VSL04457
    ZGD člen 416, 416/4, 532, 532/1, 533, 533/1, 416, 416/4, 532, 532/1, 533, 533/1.
    poslovni delež
    Prenos poslovnega deleža pri katerem odsvojitelj ni o prenosu obvestil družbenikov, ni kvalificiran kot prepoved odsvojitve deleža. Družbeniki, ki jih odsvojitelj ni obvestil o prenosu poslovnega deleža, pa bi jih moral, lahko s tožbo zahtevajo, da se prenos razveljavi in da se delež pod enakimi pogoji proda njim. Za uspešno uveljavljanje prednostne pravice družbenika do deleža ne zadošča le zahtevek za razveljavitev pogodbe o prodaji deleža.

     
  • 217.
    VSK sklep I Cpg 84/2002
    5.12.2002
    STATUSNO PRAVO
    VSK00778
    ZGD člen 446, 446/1, 447, 449.
    pravica družbenika do informacij in vpogleda - poslovodja - udeleženci v sodnem postopku
    Poslovodja je organ družbe, njen zakoniti zastopnik, ki na lastno odgovornost vodi posle družbe in jo zastopa. Poslovodja kot fizična oseba zato ni v nobeni zavezi nasproti družbi oziroma njenim družbenikom, ampak je v zavezi do slednjih le kot organ družbe. Iz tega razloga poslovodja nima položaja udeleženca v sodnem postopku, na podlagi katerega sodišče izda odločbo o pravici družbenika do vpogleda v knjige in spise družbe.
  • 218.
    VSL sklep II Cpg 943/2002
    21.11.2002
    IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STATUSNO PRAVO
    VSL04830
    ZGD člen 580, 580/6, 580, 580/6. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1, 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1. ZFPPod člen 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36.
    izvršba proti družbeniku - odgovornost družbenikov - prekinitev postopka - nadaljevanje postopka
    Sodišče druge stopnje je ugotovilo, da je bil poglavitni namen Ustavnega sodišča, da se s sklepom opr. št. U-I-135/00 z dne 23.5.2002 v vseh postopkih v zvezi z izpodbijanimi določbami ZFPPod in ZGD do dokončne odločitve Ustavnega sodišča ohrani nespremenjeno stanje.

    Ker je bil v zadevi postopek prekinjen že na podlagi zakona zaradi prenehanja dolžnika - pravne osebe, upnikov predlog za nadaljevanje izvršbe zoper osebno odgovorne družbenike ni predlog za začetek novega postopka zoper družbenike v smislu druge točke izreka sklepa Ustavnega sodišča z dne 23.5.2002, ampak je to po vsebini predlog za nadaljevanje že obstoječega izvršilnega postopka, ki je bil prekinjen na podlagi zakona. Zato sodišče prve stopnje upnikovega predloga ne bi smelo zavrniti, saj za to ni podlage niti v drugi točki izreka sklepa Ustavnega sodišča, opr. št. U-I-135/00 z dne 23.5.2002, niti v drugih odločbah ali pravnih predpisih.

     
  • 219.
    VSL sklep II Cpg 991/2002
    21.11.2002
    IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STATUSNO PRAVO
    VSL04811
    ZGD člen 580, 580/6, 580, 580/6. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1, 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1. ZFPPod člen 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 31, 32, 33, 34, 35, 36.
    izbris iz sodnega registra - izvršba proti družbeniku - odgovornost družbenikov - prekinitev postopka - nadaljevanje postopka
    Sodišče druge stopnje je ugotovilo, da je bil poglavitni namen Ustavnega sodišča, da se s sklepom opr. št. U-I-135/00 z dne 23.5.2002 v vseh postopkih v zvezi z izpodbijanimi določbami ZFPPod in ZGD do dokončne odločitve Ustavnega sodišča ohrani nespremenjeno stanje. Ker je bil v zadevi postopek prekinjen že na podlagi zakona zaradi prenehanja dolžnika - pravne osebe, upnikov predlog za nadaljevanje izvršbe zoper osebno odgovorne družbenike ni predlog za začetek novega postopka zoper družbenike v smislu druge točke izreka sklepa Ustavnega sodišča z dne 23.5.2002, ampak je to po vsebini predlog za nadaljevanje že obstoječega izvršilnega postopka, ki je bil prekinjen na podlagi zakona. Zato sodišče prve stopnje upnikovega predloga ne bi smelo zavrniti, saj za to ni podlage niti v drugi točki izreka sklepa Ustavnega sodišča, opr. št. U-I-135/00 z dne 23.5.2002, niti v drugih odločbah ali pravnih predpisih.

     
  • 220.
    VSL sklep II Cpg 743/2002
    3.10.2002
    IZVRŠILNO PRAVO - SODNI REGISTER - STATUSNO PRAVO
    VSL04826
    ZGD člen 12, 27, 558a, 12, 27, 558a. ZIZ člen 40, 40/1, 44, 44/1, 40, 40/1, 44, 44/1.
    preoblikovanje družbe - sprememba firme - statusne spremembe
    Pri dolžniku je prišlo samo do statusnopravnega preoblikovanja (iz d.n.o. v d.o.o.) in posledično tudi do spremembe firme, pri čemer pravna oseba ni prenehala obstajati, ampak gre ves čas za isti pravni subjekt. Res je upnik pravno osebo v predlogu za izvršbo označil s firmo, ki v času vložitve predloga ni več veljala, vendar je iz sodnega registra razvidno, da v Republiki Sloveniji nikoli ni obstajala nobena druga gospodarska družba s firmo "E....". Zato sodišče druge stopnje ne dvomi, da se izterjevana terjatev nanaša prav na dolžnika E.... d.o.o., prej E.... d.n.o.

     
  • <<
  • <
  • 11
  • od 20
  • >
  • >>