odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - delo na višini - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine - izguba na zaslužku - premoženjska škoda
Tožnik se je poškodoval pri delu, ko so s PVC folijo prekrivali streho na lesenem objektu in mu je pri sestopu s strehe spodneslo lestev, zaradi česar je padel z višine treh metrov. Spuščanje po lestvi z višine treh metrov je nevarno delo, za nevarno dejavnost pa objektivno odgovarja tisti, ki se z njo ukvarja.
Glede na razpoložljivo listinsko medicinsko dokumentacijo in izvide osebnega pregleda, pri tožnici niso ugotovljene zdravstvene spremembe oziroma tolikšno poslabšanje zdravstvenega stanja, ki bi utemeljevalo njeno razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 260. ZPIZ-1 člen 12, 249.
starostna pokojnina - ponovna odmera - obnova postopka - izredno pravno sredstvo - zavrženje zahteve
V skladu s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP-a mora zavod v primeru, če je bilo o zahtevi že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila pravico, novo zahtevo zavreči. Takšno stanje je podano tudi v predmetni zadevi. Zato je bila v obravnavanem predsodnem upravnem postopku zahteva za ponovno odmero višjega sorazmernega dela starostne pokojnine, ob upoštevanju vajeništva in vojaškega roka, iz formalnih razlogov zakonito zavržena.
Tožnik v predmetni zadevi uveljavlja sodno varstvo pravic zoper prvostopenjski pravni akt o odmeri invalidske pokojnine, ki pa je pravnomočen, saj zoper njega ni bilo uveljavljeno redno pravno sredstvo. Z izpodbijanim sklepom je zato takšna tožba glede na 75. čl. ZDSS-1 zakonito zavržena, saj mora po tej določbi sodišče na obstoj procesne predpostavke za vsebinsko sojenje paziti po uradni dolžnosti. Po 75. čl. ZDSS-1 je namreč dolžno že v predhodnem preizkusu tožbe tožbo zavreči med drugim tudi v primeru, če je vložena zoper posamični upravni akt, ki ga je bilo mogoče izpodbijati s pritožbo, pa ta sploh ni bila vložena, kot v obravnavani predmetni zadevi.
vpliv začetka postopka osebnega stečaja na izvršilni postopek
Izvršba je tekom stečajnega postopka, velja tudi za postopek osebnega stečaja glede na določbe 383. člena ZFPPIPP, dopustna izključno v primerih, določenih v 2. odstavku 131. člena ZFPPIPP in 390. členu ZFPPIPP. Sklep o izvršbi ne vsebuje le naložitvenega dela, temveč tudi izvršilni del; v tem se ta postopek razlikuje od postopka izdaje plačilnega naloga po določbah ZPP. Prepoved novih izvršb v času trajanja stečajnega postopka ni umeščena v pododdelek 5.3.2. ZFPPIPP (Pravne posledice začetka stečajnega postopka za terjatve upnikov), temveč v pododdelek 3.8. ZFPPIPP (Vpliv postopka zaradi insolventnosti na izvršilne postopke in postopke zavarovanja).
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Tožnica je dejansko bivanje zunaj kraja stalnega prebivališča izkazala s pogodbo o najemu stanovanja v kraju izobraževanja. Zato ji je zakonito priznana pravica do dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča že od dneva priznanja nadaljnjega uživanja Zoisove štipendije.
Niti ZŠtip niti Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij niti Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij, ki so veljali v času izdaje izpodbijanih odločb, niso zahtevali, da ima štipendist za priznanje dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, prav tako niso bili predpisani nobeni roki, do kdaj bi bilo potrebno prijaviti začasno prebivališče. Tega tudi ni vseboval javni poziv za dodelitev oz. nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije za šolsko oz. študijsko leto 2012/2013.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina – telesne bolečine – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – upoštevanje odbitne franšize – razlaga pogodb – nejasna določila v posebnih primerih – izračun pravdnih stroškov – računska pomota - zlom vretenca
Izrecnega odgovora na vprašanje, ali je v skladu z zavarovalno polico treba najprej odšteti odbitno franšizo ali najprej upoštevati 30% delež soodgovornosti, dodatek k zavarovalni polici ne daje. Ker sta mogoči obe pravni razlagi pogodbenega besedila, je na podlagi razlagalnega pravila iz 83. člena OZ treba izbrati tisto možnost, ki je za tožnika ugodnejša.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079397
ZPP člen 154, 154/2, 154/3, 286, 449, 449/2. ZOdvT člen 41. Odvetniška tarifa člen 7. SZ-1 člen 50. SPZ člen 118.
pasivna legitimacija – uporabnik – spor majhne vrednosti – povračilo pravdnih stroškov – skrčitev tožbenega zahtevka na zadnjem naroku – zakonske zamudne obresti od izvršilnih stroškov – pooblastila upravnika
Tožnica je tožencem kot uporabnikom dobavljala vodo, zato obstaja pogodbeno razmerje med njo in toženci, ne pa z upravnikom, ki je zgolj zastopnik toženih strank in kot tak ni stranka materialnopravnega razmerja.
Tožnica je upravičena do zakonskih zamudnih obresti od izvršilnih stroškov od poteka osemdnevnega paricijskega roka od vročitve sklepa o izvršbi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0006660
OZ člen 619, 766. ZPP člen 254, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
pogodba o delu – mandatna pogodba – dokazovanje z izvedencem – dopolnitev izvedenskega mnenja – predujem za dopolnitev – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Odgovori izvedenca na vprašanja sodišča morajo biti strokovni, temeljiti, jasni in popolni. Če niso taki, je sodišče sámo izvedenca dolžno opozoriti, da pomanjkljivosti oziroma nejasnosti v svojem mnenju odpravi. Táko pobudo lahko da tudi stranka, vendar njena pobuda ni nov dokazni predlog, ki bi upravičeval zahtevo po novem plačilu predujma.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – denarna odškodnina – invalidnina – prosti preudarek – skaženost – premoženjska škoda – stroški tuje nege in pomoči – povrnitev bodoče škode
Enako kot denarna odškodnina pomeni tudi invalidnina zadoščenje, namenjena je temu, da olajša tožnikov premoženjski položaj. Zato se je v praksi sodišč uveljavilo stališče, da se invalidnine (in podobni prejemki) upoštevajo pri določanju denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
Pri ugotavljanju stroškov tuje nege in pomoči je glede višine urne postavke sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo novejšo sodno prakso in kot primerno urno postavko ocenilo znesek 4,17 EUR/h.
pravica do povračila škode – odškodninska odgovornost države – protipravno ravnanje – postopek za izdajo gradbenega dovoljenja – razveljavitev gradbenega dovoljenja
Tožnica se neupravičeno zavzema za uporabo posebnega pravila o povrnitvi škode, ki ga vsebuje 2. odstavek 74. člena ZGO-1, saj to pravilo za obravnavano škodo ni uporabno. Velja namreč le za tiste primere, ko je bilo v obnovljenem postopku gradbeno dovoljenje odpravljeno oziroma izrečeno za nično. V tožničinem primeru je bilo gradbeno dovoljenje razveljavljeno. Ker so pravne posledice odprave upravnega akta ali njegove razveljavitve bistveno drugačne, ni dopustna analogija.
stroški postopka – založitev stroškov za delo izvedenca – plačilo predujma zaradi izvedbe dokaza – sodna poravnava
Odločitev o založitvi sredstev za kritje stroškov izvedenca je odločitev procesnega vodstva, ker vsebuje zgolj odločitev o začasnem (v teku postopka izvedenem) pokritju stroškov izvedbe dokaza.
popolni odvzem poslovne sposobnosti – duševna bolezen – postopek za odvzem poslovne sposobnosti, začet po uradni dolžnosti
Ob ugotovitvi, da nasprotni udeleženec zaradi posledic duševne bolezni ni sam sposoben skrbeti zase (pomoč potrebuje pri vse življenjskih opravilih, tudi pri pripravi hrane, pri osebni higieni ter pri jemanju zdravil in skrbi za svoje zdravje), je popoln odvzem poslovne sposobnosti na mestu.
IZVRŠILNO PRAVO – STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0070659
ZZZDR člen 51, 51/2. ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3.
nedopustnost izvršbe– skupna lastnina – originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – zastavna pravica na nepremičnini – pridobitev zastavne pravice z zaznambo sklepa o izvršbi – načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Na nastanek skupnega premoženja nimajo vpliva okoliščine, kdo od zakoncev je sklenil kupoprodajno pogodbo, s katero je bilo pridobljeno premoženje, kdo od njiju je prodajalcema izročil kupnino in kdo od njiju se je vpisal v zemljiško knjigo. Relevanten je vir denarnih sredstev, ki predstavlja kupnino.
Na zemljiškoknjižno stanje in zaupanje v zemljiškoknjižne podatke lahko sklicuje le tisti, ki je pridobil pogodbeno zastavno pravico, ne pa tisti, ki je zastavno pravico pridobil šele ob zaznambi sklepa o izvršbi v zemljiško knjigo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0079937
ZPP člen 80, 80/1, 81, 81/2. OZ člen 41.
pravdna sposobnost – skrbnik za poseben primer – podelitev pooblastila odvetniku – poslovna sposobnost – odvzem poslovne sposobnosti – sposobnost razsojanja
Ne zadostuje, da polnoletnemu sopogodbeniku ni bila odvzeta poslovna sposobnost, ampak mora biti tudi razsoden, se pravi sposoben razumeti pomen svoje izjave poslovne volje in njene pravne posledice.
Pogodba, ki jo sklene nerazsodna oseba, nima pravnih učinkov oziroma je nična.
motenje posesti – dejansko stanje – dokazna ocena izpovedi prič – število prič
Dokazne ocene ni mogoče poenostaviti tako, da zgolj z navajanjem, da je število prič, ki so neko dejstvo potrdile, večje od števila prič, ki so ga zanikale. ZPP terja kvalitativno opredeljevanje do izpovedi prič.