vpliv začetka postopka osebnega stečaja na izvršilni postopek
Izvršba je tekom stečajnega postopka, velja tudi za postopek osebnega stečaja glede na določbe 383. člena ZFPPIPP, dopustna izključno v primerih, določenih v 2. odstavku 131. člena ZFPPIPP in 390. členu ZFPPIPP. Sklep o izvršbi ne vsebuje le naložitvenega dela, temveč tudi izvršilni del; v tem se ta postopek razlikuje od postopka izdaje plačilnega naloga po določbah ZPP. Prepoved novih izvršb v času trajanja stečajnega postopka ni umeščena v pododdelek 5.3.2. ZFPPIPP (Pravne posledice začetka stečajnega postopka za terjatve upnikov), temveč v pododdelek 3.8. ZFPPIPP (Vpliv postopka zaradi insolventnosti na izvršilne postopke in postopke zavarovanja).
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Tožnica je dejansko bivanje zunaj kraja stalnega prebivališča izkazala s pogodbo o najemu stanovanja v kraju izobraževanja. Zato ji je zakonito priznana pravica do dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča že od dneva priznanja nadaljnjega uživanja Zoisove štipendije.
Niti ZŠtip niti Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij niti Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij, ki so veljali v času izdaje izpodbijanih odločb, niso zahtevali, da ima štipendist za priznanje dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, prav tako niso bili predpisani nobeni roki, do kdaj bi bilo potrebno prijaviti začasno prebivališče. Tega tudi ni vseboval javni poziv za dodelitev oz. nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije za šolsko oz. študijsko leto 2012/2013.
ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3. ZSVarPre člen 6, 6/3, 27. ZBPP člen 13.
delna oprostitev plačila sodne takse – pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje – odločba ustavnega sodišča
Sodišče o delni oprostitvi plačila sodnih taks odloča upoštevaje pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje, in sicer na podlagi kriterijev ZBPP za ugoditev prošnji prosilca za brezplačno pravno pomoč.
Tožnici je bila v letu 2009 podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Ob odpovedi ji je bila izplačana odpravnina, pri čemer je tožena stranka v skladu s tretjim odstavkom 3. člena takrat veljavnega ZPVS odvedla prispevke za socialno varnost. Ustavno sodišče je z odločbo U-I-214/2009, Up-2988/08 z dne 8. 7. 2010 ugotovilo, da je tretji odstavek 3. člena ZPSV v neskladju z Ustavo, zaradi česar je Državnemu zboru naložilo, da v roku 6 mesecev po objavi te odločbe odpravi ugotovljeno neskladje. Odločilo je, da se od odpravnin izplačanih zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti do odprave ugotovljenega neskladja ne plačujejo prispevki delavcev za socialno varnost. Dve leti po objavi te odločbe je tožnica vložila tožbo, s katero je zahtevala plačilo razlike med v odpovedi pogodbe o zaposlitvi priznanim bruto zneskom odpravnine in dejansko izplačanim neto zneskom. ZUstS v 44. členu določa, da se razveljavljeni predpis ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem učinka razveljavitve, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Obračuna prispevkov za socialno varnost ob izplačilu odpravnine tožnici ni možno šteti za pravnomočno odločitev v razmerju. O tem razmerju bo pravnomočno odločeno šele v tem sodnem sporu. Zato je tožbeni zahtevek na plačilo razlike odpravnine utemeljen.
V sporni zadevi je tožena stranka izpolnila tožničin zahtevek s tem, ko je izdala novo odločbo. Z odločbo je sanirala posledice svoje prejšnje odločbe tudi za nazaj. S tako odločitvijo je tožnica soglašala in je posledično tožbo umaknila. Res je, da je bil umik tožbe podan več kot pol leta po izdani odločbi, vendar zaradi tega toženi stranki niso nastali posebni stroški. Zato je tožena stranka dolžna tožnici povrniti utemeljeno priglašene pravdne stroške na podlagi 1. odst. 158. člena ZPP.
navadno sosporništvo – zamudna sodba – nesklepčna tožba – pristop k dolgu
Materialnopravno stališče prvostopnega sodišča, da pristopnik ne more zahtevati vračilo tistega, kar je izpolnil na podlagi pristopa k dolgu, saj je izpolnjeval svojo obveznost, je povsem pravilno. Ker iz takšne tožbene podlage, kot je bila podana, ni mogla izhajati takšna pravna posledica, kot je bila oblikovana v tožbenem zahtevku, je prvostopno sodišče pravilno postopalo, da je zavrnilo zahtevek kot neutemeljen, ne da bi tožečo stranko pozivalo na odpravo nesklepčnosti.
odpravnina - plačilo odpravnine – odpoklic člana uprave – ponudba druge ustrezne zaposlitve
Prvotni tožnik je s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi za čas, za katerega je bil imenovan na funkcijo člana uprave tožene stranke. V pogodbi o zaposlitvi je bilo dogovorjeno, da prvotni tožnik ni upravičen do odpravnine v primeru odpoklica oz. razrešitve pred potekom mandata, če mu hkrati ne preneha delovno razmerje in se mu ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi za člana uprave ponudi nova pogodba o zaposlitvi za opravljanje drugega dela, ki ustreza stopnji njegove strokovne izobrazbe za določeno vrsto poklica, znanja in zmožnosti. Tožniku je bila po odpoklicu ponujena nova pogodba o zaposlitvi za opravljanje drugega dela, ki je ustrezalo stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanju in zmožmosti, zato tožbeni zahtevek za plačilo odpravnine ni utemeljen.
odločitev o pravdnih stroških - načelo uspeha - materialni stroški
Tožnica je že v tožbi in v pripravljalni vlogi specificirala stroške, ki so ji nastali z opravo posameznega pravdnega dejanja. Gre za stroške poštnine in stroške fotokopiranja listin, vse izraženo v EUR. Ker tožnice v postopku ni zastopal odvetnik, sodišče pri odločanju ni uporabilo določb ZOdvT, temveč je tožnici skladno z ZPP utemeljeno priznalo priglašene in specificirane materialne stroške.
pravica do povračila škode – odškodninska odgovornost države – protipravno ravnanje – postopek za izdajo gradbenega dovoljenja – razveljavitev gradbenega dovoljenja
Tožnica se neupravičeno zavzema za uporabo posebnega pravila o povrnitvi škode, ki ga vsebuje 2. odstavek 74. člena ZGO-1, saj to pravilo za obravnavano škodo ni uporabno. Velja namreč le za tiste primere, ko je bilo v obnovljenem postopku gradbeno dovoljenje odpravljeno oziroma izrečeno za nično. V tožničinem primeru je bilo gradbeno dovoljenje razveljavljeno. Ker so pravne posledice odprave upravnega akta ali njegove razveljavitve bistveno drugačne, ni dopustna analogija.
materialno procesno vodstvo - trditveno in dokazno breme
Meje materialnega procesnega vodstva, določene v 285. členu ZPP, niso bile prekoračene s tem, ko je sodišče prve stopnje pozvalo tožečo stranko, da pojasni, zakaj je pri vtoževanem računu, ki se nahaja v prilogi A5, dvakrat zaračunala oparjen plin. Res je, da sodišče sodi le v okviru trditvenega in dokaznega bremena, vendar pa materialno vodstvo procesa terja angažiranost sodišča, da se med obravnavo navedejo vsa odločilna dejstva, da se dopolnijo nepopolne navedbe strank o pomembnih dejstvih, da se ponudijo ali dopolnijo dokazila, ki se nanašajo na navedb strank, in sploh da se dajo vsa potrebna pojasnila, da se ugotovita sporno dejansko stanje in sporno pravno razmerje, ki sta pomembna za odločbo. To pa predpostavlja pomembnejšo vlogo sodišča tudi glede ugotavljanja dejstev, ki iz tožbene trditvene podlage neposredno ne izhajajo.
Toženca nista predlagala izdaje dopolnilne sodbe po 325. členu ZPP, prav tako ne tožnica, zato se šteje, da je za zahtevke, o katerih ni bilo odločeno, nastopila domneva umika tožbe.
Tožnica ni izkazala, da je stroške za obnovo meje že plačala. Očitno je torej, da ta njena terjatev do tožencev še ni zapadla, zato bi moralo sodišče v skladu s 311. členom ZPP tožbeni zahtevek v tem delu zavrniti.
ZPP člen 196, 204, 288, 319, 319/2. ZGD-1 člen 398.
izpodbojna tožba - sklep skupščine - ugovor pravnomočno razsojene stvari - nova tožba - bistveno drugačen dejanski temelj - enotno sosporništvo
Izpodbojno tožbo zoper skupščinski sklep je potrebno napovedati že na sami skupščini in se tako že tam zagotavlja obveščanje drugih enotnih sospornikov o vložitvi tožbe.
Razlikovanje med različnimi meritornimi odločbami na podlagi njihovega učinka za enotne sospornike ni utemeljeno.
V konkretnem primeru se, ne glede na drug razlog izpodbijanja, dejanska podlaga tožbenih zahtevkov, ki temelji na določenem historičnem dogodku in predvsem nasprotovanju odločitvi o mirovanju glasovalnih pravic delničarjev, v obeh zadevah v bistvenem ne razlikujeta. Zato ne gre za novo tožbo, ki bi izhajala iz bistveno drugačnega dejanskega temelja kot tožba, o kateri je bilo že pravnomočno razsojeno.
KORPORACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080434
ZPP člen 287, 287/4. ZGD člen 250.
dejanski koncern – odpoklic člana poslovodstva odvisne družbe – odpoklic direktorja – krivdni razlogi za odpoklic – pogodbeno dogovorjena odpravnina – nevezanost sodišča na dokazni sklep
V 2. odstavku 250. člena ZGD so res navedeni nekateri razlogi, ki jih je mogoče opredeliti kot krivdne (hujša kršitev obveznosti, nesposobnost za vodenje poslov, na skupščini izrečena nezaupnica), ni pa tako mogoče opredeliti vseh navedenih razlogov (ekonomsko-poslovni razlogi, npr. pomembnejše spremembe v strukturi delničarjev). Toda navedeni abstraktni normi mora slediti konkretizacija očitka upravi, ki jo je šele mogoče podvreči navedeni abstraktni normi. Le tako je članu uprave oziroma njenemu predsedniku omogočeno, da z izkazom ekskulpacijskih razlogov ovrže očitek nadzornega sveta, ki ga je vodil k odpoklicu.
Ob povedanem se izkaže, da tudi za ob koncu leta 2002 ugotovljeno izgubo ni mogoče pripisati tožeči stranki, ker je bila izguba posledica deloma objektivnih zunanjih vzrokov, deloma pa vplivanja večinskega lastnika tožene stranke na poslovne odločitve tožnika, ki so onemogočale izvedbo sanacijskega programa oziroma poslovnega načrta tožnika.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0006680
ZGD člen 39. ZPP člen 8, 227, 227/2, 294.
javnost glavne obravnave – izključitev javnosti – poslovna skrivnost – varovanje poslovne skrivnosti – prosta dokazna ocena – zavrnitev dokaznega predloga – vpogled v kazenski spis – opredeljenost dokaznega predloga – pravica do izjave – edicijska dolžnost
Tožena stranka je lahko spremenila način varovanja po izvedenem ropu, vendar to ne pomeni, da so podatki o sistemu varovanja, ki jih je tožena stranka podala v tem postopku, javni in so izgubili naravo poslovne skrivnosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0023297
KZ-1 člen 310, 310/1. ZKP člen 358, 358-1. SPZ člen 37, 37/1, 66, 67.
samovoljnost - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki - lastninska pravica - kršitev kazenskega zakona - razpolaganje s stvarjo
Iz konkretnega opisa dejanja, ki se očita obdolžencu (razbitje in odstranitev ključavnice), ni mogoče zaključiti, da si je obdolženec s takšnim ravnanjem samovoljno vzel pravico do razpolaganja s solastno nepremičnino. Razpolagalno upravičenje namreč pomeni pravico do odtujitve in obremenitve stvari.
sporazum o predčasni prekinitvi pogodbe – učinki razvezane pogodbe – prevzem del – neprerekana dejstva
Glede dejstva, da je med pogodbenima in pravdnima strankama prišlo do sporazuma o predčasni prekinitvi pogodbe, ni mogoče mimo dejstva, da je tožnik že v tožbi (točka II navedb) navedel, da predlaga zaslišanje priče J.K., predstavnika toženca, ki bo potrdil neizvedbo del s strani toženca in končni dogovor o ustavitvi projekta namestitve modula MPS maloprodaja (z dodatkom, da je pričo J.K. vabiti na naslov A. d.o.o., Ljubljana ...), česar toženec nikoli v postopku pred sodiščem prve stopnje ni negiral, v posledici česar je v skladu z 214. členom ZPP to dejstvo šteti za priznano in ga toženec z uspehom ne more več s pritožbo uveljavljati (ga sedaj negirati), upoštevajoč da priznanih dejstev niti ni potrebno dokazovati.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – denarna odškodnina – invalidnina – prosti preudarek – skaženost – premoženjska škoda – stroški tuje nege in pomoči – povrnitev bodoče škode
Enako kot denarna odškodnina pomeni tudi invalidnina zadoščenje, namenjena je temu, da olajša tožnikov premoženjski položaj. Zato se je v praksi sodišč uveljavilo stališče, da se invalidnine (in podobni prejemki) upoštevajo pri določanju denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
Pri ugotavljanju stroškov tuje nege in pomoči je glede višine urne postavke sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo novejšo sodno prakso in kot primerno urno postavko ocenilo znesek 4,17 EUR/h.
stroški postopka – založitev stroškov za delo izvedenca – plačilo predujma zaradi izvedbe dokaza – sodna poravnava
Odločitev o založitvi sredstev za kritje stroškov izvedenca je odločitev procesnega vodstva, ker vsebuje zgolj odločitev o začasnem (v teku postopka izvedenem) pokritju stroškov izvedbe dokaza.