izvršilni stroški - stroški ugovora in odgovora na ugovor
ZIZ pravila odločanja o stroških izvršilnega postopka v celoti določa v 5. in 6. odstavku 38. člena. Dolžnik mora upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, vključno s stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju. Upnik mora dolžniku na njegovo zahtevo povrniti izvršilne stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil.
Ponudba je sprejeta, če ponudnik prejme naslovnikovo izjavo o sprejemu (1. odstavek 28. člena OZ) in takrat, ko jo prejme. Sprejem je lahko opravljen s sklepčnimi dejanji. Dejanje mora biti takšno, da lahko nedvoumno šteje za izjavo o sprejemu (1. stavek 2. odstavka 28. člena ZASP). Da je tako, je mogoče sklepati iz samega 1. stavka 2. odstavka 28. člena ZASP: poslana mora biti stvar ali opravljeno plačilo; zadošča tudi drugo dejanje, vendar mora biti takšno, da ga je mogoče na temelju ponudbe, prakse med strankama ali običaja razumeti kot izjavo o sprejemu. Zgolj naslovnikov molk praviloma ne zadostuje (1. odstavek 30. člena ZASP). Sprejem ponudbe mora torej biti nedvoumen, čeprav ni nujno, da je izrecen.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - prevoz na delo in z dela - stroški - protipravno pridobljena premoženjska korist
Plačilo obratovalnih stroškov na določenem naslovu za tri osebe, kot izhajajo iz dopisa, še ne pomeni, da je tožnik v spornem obdobju dejansko bival na tem naslovu.
Tožniku ni mogoče očitati, da je neupravičeno prejemal povračilo stroškov prevoza na delo in z dela v višjem znesku, ker naj bi v spornem času dejansko bival na drugem naslovu. Zato ni obstajal razlog na strani tožnika, zaradi katerega mu je tožena stranka izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nevarna stvar - objektivna odgovornost - soprispevek - odmera višine odškodnine - nepremoženjska škoda
Tožnik (živilski delavec) je spornega dne čistil stroj - polžasti transporter. Stroj je ustavil, da bi iz njega odstranil večje koščke mesa. Ko je s čiščenjem s strgalom končal, je stroj vklopil in pod odprtino, ki je cca 5 cm od tal, podstavil smetišnico, na katero je padlo veliko odpadnega mesa. Ker je bila polna, jo je hotel odmakniti, pri čemer je rahlo počepnil, takrat pa mu je zdrsnilo, tako da je z roko segel v stroj in spirala v stroju mu je zgrabila desni kazalec in ga poškodovala. Stroj bi se moral ob odprti loputi sam ustaviti, vendar se ni. Stroj je omogočal nenadzorovan kontakt z notranjostjo, kjer so rotirajoče kovinske lopute poškodovale tožnika, zato je nevarna stvar.
Tožnik je odstopil od predpisanega načina čiščenja stroja, ki poteka tako, da se preostale delce iz stroja spira na tla, ko je stroj v mirujočem stanju in se jih nato počisti s tal. Ta odstop pa kljub zdrsu tožnika ne bi povzročil takšnih posledic, če bi senzorji pravilno delovali in bi se stroj ob odprti loputi ustavil. Ker je tožnik pod loputo podstavil smetišnico in je s tem odstopil od navodil za čiščenje stroja, je k nastanku škode soprispeval v deležu 30 %.
Tožeča stranka dokaznega predloga ni utemeljevala v smislu dokazovanja, da je tožena stranka patentirano rešitev tudi uporabljala v proizvodnji. Res je sicer, da je tožeča stranka v prvem odstavku prve pripravljalne vloge z dne 15. 11. 2012 pri utemeljitvi dokaza z zaslišanjem navedenih dveh prič navedla, da priči lahko izpovesta „o slednjih okoliščinah prenosa patentiranega izuma v uporabo tožeči stranki“. Očitno nejasnost v tako podanem dokaznem predlogu je prvostopenjsko sodišče v okviru materialnoprocesnega vodstva razčiščevalo na naroku za glavno obravnavo 28. 2. 2014 s pozivom na konkretizacijo obdobja kršitve in z opredelitvijo dokazov v zvezi s kršitvijo s strani tožene stranke. Tožeča stranka je v tem smislu določno opredelila, da kršitev s strani tožene stranke dokazuje s fotografijo v prilogi spisa A8 do A9, z zaslišanjem detektiva in zaslišanjem zakonitega zastopnika. Tudi ob dodatnem pozivu sodnice je tožena stranka izrecno vztrajala, da kršitev patenta dokazuje z navedenimi tremi dokaznimi predlogi.
primernost izvršilnega naslova - sodba delovnega sodišča - dejanje, ki ga lahko opravi le dolžnik
Sodba delovnega sodišča je pravilen izvršilni naslov, saj je obveznost dolžnika v delu, ko izterjuje neto plačo, določena, v delu, kjer je določena obveznost delodajalca, da plača prispevek in davek, pa določljiva.
Toženec je v spornem obdobju prejel denarno nadomestilo med brezposelnostjo, čeprav glede na odločbo in dejstvo, da mu je pravica do nadomestila med brezposelnostjo mirovala, do tega nadomestila v tem obdobju ni bil več upravičen. Na podlagi odločbe zavoda je prenehala upravičenost do prejemanja denarnega nadomestila med brezposelnostjo oz. je odpadla pravna podlaga. Zato je tožnik upravičen terjati povračilo izplačanega denarnega nadomestila med brezposelnostjo, ki ga je toženec prejel v spornem obdobju, in sicer v skladu s 3. odstavkom 190. člena OZ, po katerem obveznost vrnitve oz. nadomestitve vrednosti nastane tudi, če nekdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila ali je pozneje odpadla.
Glede na to, da je v obravnavani zadevi z zahtevo za sodno varstvo izpodbijan plačilni nalog za plačilo sodne takse izdal prekrškovni organ in ne sodišče, je zoper takšno odločbo skladno s 5. alinejo 62. člena ZP-1 dovoljeno vložiti zahtevo za sodno varstvo.
osebni stečaj – nepopoln predlog - zavrženje predloga za začetek stečajnega postopka - navedba posameznih upnikov - navedba terjatev - skupna višina dolgov - poročilo o dolžnikovem finančnem položaju - insolventnost
Sodišče mora na podlagi poročila o dolžnikovem finančnem položaju presoditi, ali je dolžnik insolventen in odločiti o začetku stečajnega postopka na podlagi te presoje. Takšno presojo pa lahko opravi le, v kolikor je seznanjeno z vsemi dejstvi in okoliščinami, iz katerih izhaja, da je dolžnik postal insolventen.
Trditve nasprotnega udeleženca, ki je v vlogi zatrjeval, da je „sodišče v Krškem“ leglo korupcije in kriminala, da je sodnica, za katero predlaga izločitev, zlorabila položaj, da se je trikrat zavestno zlagala, da mu je odtujila pet arov zemljišča in da se v stvari „petljajo“ takšni, ki sami sebi niso dorasli in le vlečejo plačo za prazen nič, predstavljajo žalitev sodišča.
pritožba zoper sklep o končanju stečajnega postopka - procesna legitimacija za vložitev pritožbe
Pritožnik ni stranka postopka zaradi insolventnosti, saj ni upnik. ZFPPIPP pa tudi ne podeljuje procesne legitimacije za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep zainteresiranemu kupcu premoženja (terjatev), na katere se sklep nanaša.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0006678
ZOR člen 262.
spor majhne vrednosti – neprerekana dejstva – stroški obratovanja večstanovanjske stavbe – plačilo dobavljene vode – upravnik – pasivna legitimacija upravnika
Iz trditvene podlage tožbe ne izhaja, da bi bile dobave opravljene upravniku; upravnik je zgolj zastopnik lastnikov stanovanj in je glede na pogodbo o opravljanju storitev upravljanja stanovanjske hiše za lastnike ustvarjal pravne posledice in zanje sklepal pravne posle. Tako je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da upravnik kot zastopnik lastnikov v razmerju do tožnika ni bil pogodbena stranka. V primeru, da upravnik ni ravnal z zadostno skrbnostjo in je kršil prej navedeno pogodbo, imajo lastniki stanovanj možnost zoper njega uveljavljati ustrezne zahtevke.
ZZK-1 člen 19. EZ člen 57. ZPP člen 108, 180, 318, 318/1, 318/1-3.
zamudna sodba – priznanje dejstev – sistem afirmativne litiskontestacije – sklepčnost tožbe – nasprotna tožba – nepopolna vloga – neprava stvarna služnost v javno korist – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – priposestvovanje neprave služnosti – nepravilna služnost – priposestovalna doba – infrastrukturni objekt – daljnovod – prostorske meje služnosti – pravni standard natančnega opisa – priposestvovanje po ODZ
Ni razloga, da priposestvovanje neprave stvarne služnosti - služnosti, ustanovljene v korist določenega subjekta - ne bi bilo mogoče.
POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM0022727
SPZ člen 9, 10. ZZK-1 člen 33, 243, 244, 244/3.
ugotovitev ničnosti darilne pogodbe - neveljavnost vknjižbe v ZK - za prenos (so)lastninske pravice ni bistvena overitev podpisa - overitev podpisa kot pogoj za veljavnost pravnega posla - pomen overitve za zagotovitev istovetnosti osebe - pomanjkanje razpolagalne sposobnosti pri ponovni odsvojitvi nepremičnine - dobra vera novega pridobitelja - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - izbrisna tožba - materialnopravna neutemeljenost vknjižbe - dobra vera se domneva
Overitev podpisa ni pogoj za veljavnost pravnega posla, ki je zapisan na listini, temveč samo dokaz, da je ta (razpolagalni) pravni posel opravila oseba, katere pravice se na podlagi tega posla omejuje, obremenjuje ali preneha
pogodbena kazen – prepoved pogodbene kazni za denarne obveznosti
Pravilno je stališče izpodbijane sodbe, da zaradi prepovedi pogodbene kazni za primer kršitve denarne pogodbene obveznosti tožba ni sklepčna in zato ni pogojev za izdajo (ugodilne) zamudne sodbe.
Kadar je škodni dogodek povezan s predhodnim pogodbenim razmerjem med oškodovancem in domnevnim povzročiteljem škode, je potrebno izhajati iz pogodbene odškodninske odgovornosti.
Ker je dokaz z izvedencem cestnoprometne stroke predlagal toženec, se na neizvedbo tega dokaza v pritožbi ne more sklicevati tožnik.
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070643
ZNP člen 118. ZZZDR člen 59, 59/1.
skupno premoženje – delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku - denarna sredstva na bančnem računu
Le izjemoma se opravi delitev skupnega premoženja v pravdi, ena od takšnih izjem pa je lahko okoliščina, da spadajo v skupno premoženje pravdnih strank le denarna sredstva na bančnem računu toženca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0079937
ZPP člen 80, 80/1, 81, 81/2. OZ člen 41.
pravdna sposobnost – skrbnik za poseben primer – podelitev pooblastila odvetniku – poslovna sposobnost – odvzem poslovne sposobnosti – sposobnost razsojanja
Ne zadostuje, da polnoletnemu sopogodbeniku ni bila odvzeta poslovna sposobnost, ampak mora biti tudi razsoden, se pravi sposoben razumeti pomen svoje izjave poslovne volje in njene pravne posledice.
Pogodba, ki jo sklene nerazsodna oseba, nima pravnih učinkov oziroma je nična.
povrnitev škode – zastaranje odškodninske terjatve – nova škoda – bodoča škoda – sukcesivno nastajajoča škoda
Zastaranje zahtevka za plačilo nove škode začne teči, ko je ta škoda znana (določljiva). Ker gre za sukcesivno nastajajočo škodo (nova škoda presega prvotno izkazano škodo), je pravočasno sodno uveljavljanje prvotno nastale škode pogoj za uveljavljanje nove, po izteku zastaralnega roka nastale škode. Predhodno uveljavljanje škode pretrga zastaranje, ki začne po uveljavitvi škode ponovno teči za naslednje istovrstne terjatve.
izpodbojnost sklepa o uporabi bilančnega dobička - delitev dobička delničarjem najmanj v višini 4% osnovnega kapitala - učinek razveljavljenega sklepa - sprememba sklepa skupščine
Sodba o razveljavitvi sklepa skupščine učinkuje proti vsem delničarjem ter članom organov vodenja ali nadzora (398. člen ZGD-1), kar v konkretnem primeru pravnomočne sodbe o razveljavitvi sklepa o uporabi bilančnega dobička pomeni, da bo morala skupščina ponovno odločati o uporabi bilančnega dobička.
Ker je sodišče prve stopnje sicer pravilno ugotovilo, da obstajajo okoliščine, ki upravičujejo delitev bilančnega dobička, vendar je skupščinski sklep pravilno razveljavilo, ker je tudi v nasprotju z zakonom, bi moralo posledično zavreči tožbo v delu, v katerem tožeča stranka zahteva odločitev, da se nameni del bilančnega dobička za izplačilo dividend delničarjem in o izplačilu dividend.