invalidnost I. kategorije - invalidska pokojnina - delovni invalid III. kategorije
Invalidnost I. kategorije je pri zavarovancu podana, če gre pri njem za takšne spremembe v zdravstvenem stanju, da zaradi njih ni več zmožen za pridobitno delo oz. nima več preostale delovne zmožnosti (60. člen ZPIZ-1). Takšno zdravstveno stanje pri tožniku (invalidu III. kategorije) ni bilo ugotovljeno, zato tožbeni zahtevek, da se tožnika razvrsti v I. kategorijo invalidnosti s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
Določbo prvega odstavka 158. člena ZPP je mogoče uporabiti le ob ustavitvi postopka zaradi umika tožbe, če do tega pride takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. V predmetni zadevi tožeča stranka tožbe ni umaknila, temveč je predlagala, da sodišče o tožbenem zahtevku odloči brez glavne obravnave. Sodišče prve stopnje je na podlagi 1. odstavka 274. člena ZPP tožbo zavrglo, ker je presodilo, da zanjo ni več pravne koristi. Ta del izreka sklepa je pravnomočen, saj tožeča stranka zoper tovrstno odločitev ni vložila pritožbe. Zato je glede stroškovnega dela zahtevka potrebno šteti, da v predmetnem sporu ni uspela.
ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3. ZSVarPre člen 6, 6/3, 27. ZBPP člen 13.
delna oprostitev plačila sodne takse – pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje – odločba ustavnega sodišča
Sodišče o delni oprostitvi plačila sodnih taks odloča upoštevaje pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje, in sicer na podlagi kriterijev ZBPP za ugoditev prošnji prosilca za brezplačno pravno pomoč.
motenje posesti – ekonomski interes - pravni interes
Pri ugotavljanju ekonomskega in s tem pravnega interesa za tožbo za motenje posesti je treba izhajati iz dejstev, nastalih v trenutku motenja in ne po motilnem dejanju.
ZPIZ-1 člen 13, 22, 23, 23/3, 25, 34, 34/1, 34/1-7. ZMEPIZ člen 46, 47, 49. ZUP člen URS člen 158.
lastnost zavarovanca - naknadno ugotovljeno nezakonito prenehanje delovnega razmerja - zavarovalno razmerje – status zavarovanca – sprememba statusa zavarovanca - starševstvo - prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje
Na podlagi pravnomočne sodbe (s katero je bilo ugotovljeno, da je tožnici pri delodajalcu nezakonito prenehalo delovno razmerje) bi se za sporno obdobje ugotavljala lastnost zavarovanca, če tožnica ne bi bila že v tem obdobju prijavljena v pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi 34. člena ZPIZ-1 (prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje) in na podlagi 3. odstavka 23. člena ZPIZ-1 (starševstvo). Gre za pravnomočno urejeno pravno razmerje, ki je imelo za tožnico ves čas zavarovanja vse pravne učinke. V pravnomočno urejena pravna razmerja je glede na določbe ZUP, ki se je uporabljal v skladu z 249. členom ZPIZ-1, dopustno posegati le v taksativno naštetih primerih in iz razlogov, ki so določeni za posamezno izredno pravno sredstvo. URS v svojem 158. členu zagotavlja nespremenljivost pravnih razmerij. Po tej določbi je mogoče pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopkih, določenih z zakonom. Zato tožničin tožbeni zahtevek na priznanje lastnosti zavarovanca iz naslova delovnega razmerja za sporno obdobje ni utemeljen.
ZPP člen 110, 110/2, 270, 270/1, 270/1-15. ZNP člen 37.
postopek za delitev solastnega premoženja – priprave za glavno obravnavo – postavitev izvedenca – rok za plačilo predujma – prekluzivni rok
Odločitev, ali bo na predlog stranke (udeleženca) postavilo izvedenca, kakšen predujem bo naložilo predlagatelju ter kakšen rok mu bo dalo za njegovo plačilo, je zgolj in samo v domeni sodišča. Da gre za (procesne) odločitve, ki sodijo zgolj v pristojnost sodišča, jasno nakazuje tudi določba 15. točke 1. odstavka 270. člena ZPP (v zvezi s 37. členom ZNP). Morebitna praksa nekaterih sodnikov, da se o teh okoliščinah s strankami pogovarjajo, tega dejstva ne more spremeniti.
Višina nagrade, ki gre za izdelano mnenje posameznemu cenilcu (izvedencu), angažiranemu v določeni sodni zadevi, je povsem odvisna od konkretnih (relevantnih) okoliščin takšne zadeve, to je od njene kompleksnosti kot tudi od narave nalog, ki so v tem okviru izvedencu naložene. Glede na to variirata tako višina nagrade kot tudi višina zanjo zahtevanega predujma. Zato ni moč govoriti o kakršnikoli „standardni“ (običajni) višini nagrade. Hkrati pa „golo“ sklicevanje na posamičen sklep o nagradi, izdan v drugi civilni zadevi, ne more biti zadosti prepričljiv argument. Predlagatelji namreč v tem oziru niso podali nobenih navedb v zvezi z okoliščinami zadeve (v kateri je bil sklep izdan), ki so bile odločilne za odmero višine nagrade in ki bi kakorkoli kazale na primerljivost s predmetno zadevo.
Čeprav se lahko rok, ki ga določi sodišče za plačilo predujma, na predlog prizadete osebe, če so za to upravičeni razlogi, podaljša, je to po svojem bistvu še vedno prekluziven rok.
dejansko stanje prekrška – vožnja po prednostni cesti
Sodišče prve stopnje se je pravilno postavilo na stališče, da ima voznik, ki vozi po prednostni cesti, prednost pred vozili na cestah, ki to cesto križajo in ga dejstvo, da prednostna cesta poteka v ovinku v katerem je eden ali več krakov stranskih cest (križišče) ne zavezuje, da bi moral posebej nakazati, da bo še naprej vozil po prednostni cesti, torej, da ne namerava spreminjati voznega pasu oziroma da ne namerava zapeljati na nobeno od stranskih cest.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079415
ZPP člen 7, 212, 215, 285, 339, 339/2, 339/2-15. ZZK-1 člen 8, 8/1, 243, 244, 244/3. ZRPPN člen 26, 26/2. SPZ člen 9.
načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobra vera – trditveno in dokazno breme – razporejanje dokaznega bremena – spoznavna stiska – zakonska domneva – protispisnost – pogodba namesto razlastitve
O vprašanju dobre vere drugotoženca, ki je najprej dejansko, nato pa tudi pravno vprašanje, bi se moralo sodišče prepričati v skladu z dokaznim standardom iz 215. člena ZPP. Vsebina tega standarda je neposredno odvisna od razporeditve dokaznega bremena med strankama. Na splošno velja, da mora dejstvo dokazati tista stranka, ki ga zatrjuje zato, da bi nanj oprla zanjo ugodno pravno posledico. Vendar pa se dokazno breme med strankama lahko v nadaljevanju prerazporeja. To je odvisno od že izrabljenih trditvenih in dokaznih možnosti ter od potencialnih trditvenih in dokaznih možnosti. Poleg tega samo materialno pravo lahko učinkuje na vprašanje, na kateri stranki je izvorno trditveno in dokazno breme. Takšno materialnopravno pravilo v konkretni zadevi je vsebovano v 9. členu SPZ, ki pravi, da se dobra vera domneva, če se ne dokaže drugače.
izjava volje – pravnorelevantna volja za sklenitev pogodbe – soglasje volj – načelo vestnosti in poštenja - posredniška pogodba
Zgolj dejstvo, da nekdo ve, da je njegov sogovornik posrednik in da teče pogovor o proviziji, še ne pomeni, da je posredniška pogodba tudi že sklenjena.
popolni odvzem poslovne sposobnosti – duševna bolezen – postopek za odvzem poslovne sposobnosti, začet po uradni dolžnosti
Ob ugotovitvi, da nasprotni udeleženec zaradi posledic duševne bolezni ni sam sposoben skrbeti zase (pomoč potrebuje pri vse življenjskih opravilih, tudi pri pripravi hrane, pri osebni higieni ter pri jemanju zdravil in skrbi za svoje zdravje), je popoln odvzem poslovne sposobnosti na mestu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0079937
ZPP člen 80, 80/1, 81, 81/2. OZ člen 41.
pravdna sposobnost – skrbnik za poseben primer – podelitev pooblastila odvetniku – poslovna sposobnost – odvzem poslovne sposobnosti – sposobnost razsojanja
Ne zadostuje, da polnoletnemu sopogodbeniku ni bila odvzeta poslovna sposobnost, ampak mora biti tudi razsoden, se pravi sposoben razumeti pomen svoje izjave poslovne volje in njene pravne posledice.
Pogodba, ki jo sklene nerazsodna oseba, nima pravnih učinkov oziroma je nična.
izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije - zloraba instituta - ustavitev postopka - dovoljenje lastnika nepremičnine za prijavo poslovnega naslova - preklic dovoljenja - trditvena podlaga
V danem primeru predlagateljica svojih trditev, da subjekt vpisa nima več veljavnega dovoljenja za poslovanje na njenem naslovu, ni podprla prav z nobenim dokazom niti ni svojih trditev konkretizirala. Prav tako njenih trditev ni potrdil subjekt vpisa v odgovoru na ugovor upnika, zaradi česar je zaključek sodišča prve stopnje o poskusu zlorabe postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije upoštevajoč, da je predlagateljica vložila predlog za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije le 7 dni po vpisu spremembe poslovnega naslova na njen naslov, pravilen.
ZPP člen 196, 204, 288, 319, 319/2. ZGD-1 člen 398.
izpodbojna tožba - sklep skupščine - ugovor pravnomočno razsojene stvari - nova tožba - bistveno drugačen dejanski temelj - enotno sosporništvo
Izpodbojno tožbo zoper skupščinski sklep je potrebno napovedati že na sami skupščini in se tako že tam zagotavlja obveščanje drugih enotnih sospornikov o vložitvi tožbe.
Razlikovanje med različnimi meritornimi odločbami na podlagi njihovega učinka za enotne sospornike ni utemeljeno.
V konkretnem primeru se, ne glede na drug razlog izpodbijanja, dejanska podlaga tožbenih zahtevkov, ki temelji na določenem historičnem dogodku in predvsem nasprotovanju odločitvi o mirovanju glasovalnih pravic delničarjev, v obeh zadevah v bistvenem ne razlikujeta. Zato ne gre za novo tožbo, ki bi izhajala iz bistveno drugačnega dejanskega temelja kot tožba, o kateri je bilo že pravnomočno razsojeno.
nepremoženjska škoda - odmera denarne odškodnine za strah
Glede na dejanske ugotovitve o intenziteti in trajanju tako primarnega kot tudi sekundarnega strahu je sodišče prve stopnje tožnikom prisodilo pravično in primerno denarno zadoščenje za to obliko škode, in sicer v višini prvotožniku in drugotožnici po 200,00 EUR, tretjetožnici pa v višini 400,00 EUR.
Res je, da je bila obravnavana nezgoda za tožnike nenaden in tudi nehoten dogodek, ki so se ga ustrašili, vendar pri tem ni moč spregledati, da je bil ta primarni strah kratkotrajen, medtem ko sekundarni strah glede na značaj poškodb, ki so jih utrpeli (prvotožnik in drugotožnica lahko telesno poškodbo, tretjetožnica pa poškodbo, ki sodi v skupino srednje hudih primerov) ni bil intenziven in tudi ne dolgotrajen.
Nobena poškodba tožnikov ni bila takšna, ki bi zahtevala bolnišnično zdravljenje, temveč so bili še istega dne po škodnem dogodku, ko so bili v bolnišnici pregledani in oskrbljeni, odpuščeni v domačo oskrbo.
stvarna služnost poti – napačen vpis v zemljiški knjigi – neizvrševanje služnosti – prenehanje služnosti na podlagi odločbe – osebna služnost – varstvo lastninske pravice – prepoved vznemirjanja lastninske pravice
Ker se služnost dejansko ni izvrševala po nepremičnini, v breme katere je vknjižena v zemljiški knjigi, so nastopili razlogi za njeno ukinitev.
ZZK-1 člen 19. EZ člen 57. ZPP člen 108, 180, 318, 318/1, 318/1-3.
zamudna sodba – priznanje dejstev – sistem afirmativne litiskontestacije – sklepčnost tožbe – nasprotna tožba – nepopolna vloga – neprava stvarna služnost v javno korist – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – priposestvovanje neprave služnosti – nepravilna služnost – priposestovalna doba – infrastrukturni objekt – daljnovod – prostorske meje služnosti – pravni standard natančnega opisa – priposestvovanje po ODZ
Ni razloga, da priposestvovanje neprave stvarne služnosti - služnosti, ustanovljene v korist določenega subjekta - ne bi bilo mogoče.
stvarna služnost hoje in vožnje – priposestvovanje stvarne služnosti – dobra vera posestnika – domneva dobre vere – trajanje priposestvovanja – načelo restrikcije – vsebina stvarne služnosti – načelo najmanjše obremenitve služeče nepremičnine – varstvo lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem
Vsebino stvarne služnosti hoje in voženj določa način njenega izvrševanja, ki ni odvisen zgolj od sredstev, s katerimi se je služnost izvrševala ter od trase poti, ki se je uporabljala, temveč tudi od potreb gospodujočega zemljišča; če so se te po poteku priposestvovalne dobe bistveno spremenile, tako da vplivajo na način izvrševanja služnosti, je mogoče nuditi sodno varstvo zgolj za takšno vsebino služnosti, kakršna je bila priposestvovana; načelo restrikcije namreč lastniku gospodujoče stvari nalaga izvrševanje služnosti na način, ki najmanj obremenjuje služečo nepremičnino (civiliter uti); eno izmed pravil, ki se je oblikovalo v teoriji in sodni praksi in pojasnjuje načelo najmanjše obremenitve, je namreč tudi tisto, ki določa, da nove potrebe gospodujočega zemljišča nimajo za posledico razširitve služnosti.
zmotna ugotovitev dejanskega stanja – informativni dokaz – pritožbena obravnava – odločitev o pritožbi na seji – podjemna pogodba
Od odgovora na vprašanje, ali je treba za pravilno ugotovitev dejanskega stanja izvesti dokaz z zaslišanjem predlagane priče B. M., je odvisno, ali mora sodišče druge stopnje razpisati obravnavo, da navedeni dokaz izvede. Izvedba dokaza ni potrebna, ker tožeča stranka ob trditvah tožene stranke, da blaga ni prevzela in da nima nobenih podpisanih dobavnic (predlagala je, naj jih predloži tožeča stranka), glede spornega dejstva o načinu in dokazilih izročitve ni zatrjevala niti, kako je potekala in se dokumentirala dobava, niti kakšno funkcijo je predlagana priča pri dobavah imela. Gre za nedovoljen informativni dokaz, ki ga sodišče druge stopnje zato ni izvedlo in je odločilo o pritožbi brez obravnave na drugi stopnji.