denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - mirovanje pravice do denarnega nadomestila in pravice do plačila prispevkov do upokojitve - zmožnost za delo
Tožnik v času prejemanja denarnega nadomestila ni bil nezmožen za delo iz zdravstvenih razlogov, zato ni upravičen do mirovanja pravice do denarnega nadomestila in uveljavitve pravice do izplačevanja pravice do denarnega nadomestila v breme drugotožene stranke.
vpliv začetka postopka osebnega stečaja na izvršilni postopek
Izvršba je tekom stečajnega postopka, velja tudi za postopek osebnega stečaja glede na določbe 383. člena ZFPPIPP, dopustna izključno v primerih, določenih v 2. odstavku 131. člena ZFPPIPP in 390. členu ZFPPIPP. Sklep o izvršbi ne vsebuje le naložitvenega dela, temveč tudi izvršilni del; v tem se ta postopek razlikuje od postopka izdaje plačilnega naloga po določbah ZPP. Prepoved novih izvršb v času trajanja stečajnega postopka ni umeščena v pododdelek 5.3.2. ZFPPIPP (Pravne posledice začetka stečajnega postopka za terjatve upnikov), temveč v pododdelek 3.8. ZFPPIPP (Vpliv postopka zaradi insolventnosti na izvršilne postopke in postopke zavarovanja).
Glede na razpoložljivo listinsko medicinsko dokumentacijo in izvide osebnega pregleda, pri tožnici niso ugotovljene zdravstvene spremembe oziroma tolikšno poslabšanje zdravstvenega stanja, ki bi utemeljevalo njeno razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nevarna stvar - objektivna odgovornost - soprispevek - odmera višine odškodnine - nepremoženjska škoda
Tožnik (živilski delavec) je spornega dne čistil stroj - polžasti transporter. Stroj je ustavil, da bi iz njega odstranil večje koščke mesa. Ko je s čiščenjem s strgalom končal, je stroj vklopil in pod odprtino, ki je cca 5 cm od tal, podstavil smetišnico, na katero je padlo veliko odpadnega mesa. Ker je bila polna, jo je hotel odmakniti, pri čemer je rahlo počepnil, takrat pa mu je zdrsnilo, tako da je z roko segel v stroj in spirala v stroju mu je zgrabila desni kazalec in ga poškodovala. Stroj bi se moral ob odprti loputi sam ustaviti, vendar se ni. Stroj je omogočal nenadzorovan kontakt z notranjostjo, kjer so rotirajoče kovinske lopute poškodovale tožnika, zato je nevarna stvar.
Tožnik je odstopil od predpisanega načina čiščenja stroja, ki poteka tako, da se preostale delce iz stroja spira na tla, ko je stroj v mirujočem stanju in se jih nato počisti s tal. Ta odstop pa kljub zdrsu tožnika ne bi povzročil takšnih posledic, če bi senzorji pravilno delovali in bi se stroj ob odprti loputi ustavil. Ker je tožnik pod loputo podstavil smetišnico in je s tem odstopil od navodil za čiščenje stroja, je k nastanku škode soprispeval v deležu 30 %.
predhodna odredba – odločba domačega sodišča – plačilni nalog in sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – ustavna odločba
Ustavno sodišče je z odločbo U-I-148/13-15 z dne 10.7.2014 (objavljeno v Uradnem listu RS, št. 58/2014) odločilo, da se točka 1 prvega odstavka 258. člena ZIZ razveljavi. Pravna posledica te odločitve Ustavnega sodišča je v tem, da se omenjeni del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, ne more uporabljati za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno (44. člen Zakona o Ustavnem sodišču, ZUstS). Z omenjeno razveljavitvijo določbe prvega odstavka 258. člena ZIZ s strani Ustavnega sodišča, ni več podlage za ureditev (katero je do sedaj zagovarjala tudi ustaljena sodna praksa), da sta plačilni nalog in sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, proti katerima je bil vložen ugovor (kar je primer v konkretni zadevi), lahko podlaga za izdajo predhodne odredbe.
upokojitev - starostna pokojnina - začasni ukrepi na področju plač, povračil stroškov in nekaterih drugih prejemkov zaposlenih ter za omejevanje stroškov v javnem sektorju - odpravnina
Odpravnine iz 2. odstavka 246. člena ZUJF ni možno enačiti z odpravninami, ki delavcu pripadajo po drugih predpisih. Gre za posebno ureditev. Ker sta tožniku (visokošolskemu učitelju) s sklepom, izdanim na podlagi določbe 2. odstavka 246. člena ZUJF, prenehali veljati obe pogodbi o zaposlitvi, ki ju je imel sklenjeni s toženo stranko, je upravičen do odpravnine v višini zadnjih dveh mesečnih plač, izplačanih na podlagi obeh pogodb, to je pogodbe o zaposlitvi za nepolni delovni čas 8 ur na teden ter pogodbe o zaposlitvi za dopolnilno delo za 8 ur na teden.
V sporni zadevi je tožena stranka izpolnila tožničin zahtevek s tem, ko je izdala novo odločbo. Z odločbo je sanirala posledice svoje prejšnje odločbe tudi za nazaj. S tako odločitvijo je tožnica soglašala in je posledično tožbo umaknila. Res je, da je bil umik tožbe podan več kot pol leta po izdani odločbi, vendar zaradi tega toženi stranki niso nastali posebni stroški. Zato je tožena stranka dolžna tožnici povrniti utemeljeno priglašene pravdne stroške na podlagi 1. odst. 158. člena ZPP.
stvarna služnost hoje in vožnje – priposestvovanje stvarne služnosti – dobra vera posestnika – domneva dobre vere – trajanje priposestvovanja – načelo restrikcije – vsebina stvarne služnosti – načelo najmanjše obremenitve služeče nepremičnine – varstvo lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem
Vsebino stvarne služnosti hoje in voženj določa način njenega izvrševanja, ki ni odvisen zgolj od sredstev, s katerimi se je služnost izvrševala ter od trase poti, ki se je uporabljala, temveč tudi od potreb gospodujočega zemljišča; če so se te po poteku priposestvovalne dobe bistveno spremenile, tako da vplivajo na način izvrševanja služnosti, je mogoče nuditi sodno varstvo zgolj za takšno vsebino služnosti, kakršna je bila priposestvovana; načelo restrikcije namreč lastniku gospodujoče stvari nalaga izvrševanje služnosti na način, ki najmanj obremenjuje služečo nepremičnino (civiliter uti); eno izmed pravil, ki se je oblikovalo v teoriji in sodni praksi in pojasnjuje načelo najmanjše obremenitve, je namreč tudi tisto, ki določa, da nove potrebe gospodujočega zemljišča nimajo za posledico razširitve služnosti.
pravdni stroški – separatni stroški – nagrada za narok – več narokov – dodatna nagrada za narok – krivdno povzročeni stroški – preložitev naroka zaradi krivde nasprotne stranke – dejanski stroški zastopanja – odmera stroškov
Nagrada za narok vključuje vse naroke in ne vsakega posebej. Gre za enotno in nedeljivo nagrado, ki po višini ni odvisna od števila opravljenih ali preloženih narokov. Posebnega pravila o dodatni nagradi za narok, ki je bil preložen zaradi krivde nasprotne stranke, pa ZOdvT ne vsebuje.
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070643
ZNP člen 118. ZZZDR člen 59, 59/1.
skupno premoženje – delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku - denarna sredstva na bančnem računu
Le izjemoma se opravi delitev skupnega premoženja v pravdi, ena od takšnih izjem pa je lahko okoliščina, da spadajo v skupno premoženje pravdnih strank le denarna sredstva na bančnem računu toženca.
materialno procesno vodstvo - trditveno in dokazno breme
Meje materialnega procesnega vodstva, določene v 285. členu ZPP, niso bile prekoračene s tem, ko je sodišče prve stopnje pozvalo tožečo stranko, da pojasni, zakaj je pri vtoževanem računu, ki se nahaja v prilogi A5, dvakrat zaračunala oparjen plin. Res je, da sodišče sodi le v okviru trditvenega in dokaznega bremena, vendar pa materialno vodstvo procesa terja angažiranost sodišča, da se med obravnavo navedejo vsa odločilna dejstva, da se dopolnijo nepopolne navedbe strank o pomembnih dejstvih, da se ponudijo ali dopolnijo dokazila, ki se nanašajo na navedb strank, in sploh da se dajo vsa potrebna pojasnila, da se ugotovita sporno dejansko stanje in sporno pravno razmerje, ki sta pomembna za odločbo. To pa predpostavlja pomembnejšo vlogo sodišča tudi glede ugotavljanja dejstev, ki iz tožbene trditvene podlage neposredno ne izhajajo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079397
ZPP člen 154, 154/2, 154/3, 286, 449, 449/2. ZOdvT člen 41. Odvetniška tarifa člen 7. SZ-1 člen 50. SPZ člen 118.
pasivna legitimacija – uporabnik – spor majhne vrednosti – povračilo pravdnih stroškov – skrčitev tožbenega zahtevka na zadnjem naroku – zakonske zamudne obresti od izvršilnih stroškov – pooblastila upravnika
Tožnica je tožencem kot uporabnikom dobavljala vodo, zato obstaja pogodbeno razmerje med njo in toženci, ne pa z upravnikom, ki je zgolj zastopnik toženih strank in kot tak ni stranka materialnopravnega razmerja.
Tožnica je upravičena do zakonskih zamudnih obresti od izvršilnih stroškov od poteka osemdnevnega paricijskega roka od vročitve sklepa o izvršbi.
pravica do povračila škode – odškodninska odgovornost države – protipravno ravnanje – postopek za izdajo gradbenega dovoljenja – razveljavitev gradbenega dovoljenja
Tožnica se neupravičeno zavzema za uporabo posebnega pravila o povrnitvi škode, ki ga vsebuje 2. odstavek 74. člena ZGO-1, saj to pravilo za obravnavano škodo ni uporabno. Velja namreč le za tiste primere, ko je bilo v obnovljenem postopku gradbeno dovoljenje odpravljeno oziroma izrečeno za nično. V tožničinem primeru je bilo gradbeno dovoljenje razveljavljeno. Ker so pravne posledice odprave upravnega akta ali njegove razveljavitve bistveno drugačne, ni dopustna analogija.
POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM0022727
SPZ člen 9, 10. ZZK-1 člen 33, 243, 244, 244/3.
ugotovitev ničnosti darilne pogodbe - neveljavnost vknjižbe v ZK - za prenos (so)lastninske pravice ni bistvena overitev podpisa - overitev podpisa kot pogoj za veljavnost pravnega posla - pomen overitve za zagotovitev istovetnosti osebe - pomanjkanje razpolagalne sposobnosti pri ponovni odsvojitvi nepremičnine - dobra vera novega pridobitelja - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - izbrisna tožba - materialnopravna neutemeljenost vknjižbe - dobra vera se domneva
Overitev podpisa ni pogoj za veljavnost pravnega posla, ki je zapisan na listini, temveč samo dokaz, da je ta (razpolagalni) pravni posel opravila oseba, katere pravice se na podlagi tega posla omejuje, obremenjuje ali preneha
pogodbena kazen – prepoved pogodbene kazni za denarne obveznosti
Pravilno je stališče izpodbijane sodbe, da zaradi prepovedi pogodbene kazni za primer kršitve denarne pogodbene obveznosti tožba ni sklepčna in zato ni pogojev za izdajo (ugodilne) zamudne sodbe.
Kadar je škodni dogodek povezan s predhodnim pogodbenim razmerjem med oškodovancem in domnevnim povzročiteljem škode, je potrebno izhajati iz pogodbene odškodninske odgovornosti.
Ker je dokaz z izvedencem cestnoprometne stroke predlagal toženec, se na neizvedbo tega dokaza v pritožbi ne more sklicevati tožnik.
Tožnik ne more zahtevati sodnega varstva pred motenjem posesti, kadar zatrjevano motilno ravnanje predstavlja le nebistveno spremembo dejanskega stanja, ki nima nobenega praktičnega pomena in predstavlja le neznatno oviranje izvrševanja tožnikove posesti. Dejstvo, da je bila postavitev ovire na dvorišču, ki je bilo v skupni uporabi pravdnih strank, začasna in da po njeni odstranitvi tožniki lahko uporabljajo dvorišče na enak način kot prej, ne zadostuje za zavrnitev prepovednega dela zahtevka. Ne da bi bilo ugotovljeno, kakšen je bil obseg motenja (sprememba v dotedanjem načinu izvrševanja posesti), koliko časa je oviranost trajala (v sklepu niso navedene okoliščine, ki bi omogočale presojo o trajanju "začasne ovire") in ali obstaja nevarnost ponovitve motenja, je zaključek o neobstoju ekonomskega interesa zmoten.
varstvo lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem – varstvo solastnika in skupnega lastnika – prekinitev postopka – pravočasnost trditev – pritožbene novote
Odločitev v postopku, ki ga je sprožil toženec na določitev nujne poti, ne predstavlja predhodnega vprašanja za odločitev v postopku zaradi vznemirjanja lastninske pravice.