ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - prevoz na delo in z dela - stroški - protipravno pridobljena premoženjska korist
Plačilo obratovalnih stroškov na določenem naslovu za tri osebe, kot izhajajo iz dopisa, še ne pomeni, da je tožnik v spornem obdobju dejansko bival na tem naslovu.
Tožniku ni mogoče očitati, da je neupravičeno prejemal povračilo stroškov prevoza na delo in z dela v višjem znesku, ker naj bi v spornem času dejansko bival na drugem naslovu. Zato ni obstajal razlog na strani tožnika, zaradi katerega mu je tožena stranka izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi.
Glede na to, da je v obravnavani zadevi z zahtevo za sodno varstvo izpodbijan plačilni nalog za plačilo sodne takse izdal prekrškovni organ in ne sodišče, je zoper takšno odločbo skladno s 5. alinejo 62. člena ZP-1 dovoljeno vložiti zahtevo za sodno varstvo.
družinska pokojnina - otroci - pravice za primer zavarovančeve smrti - pogoji na strani umrlega zavarovanca
Pravico do družinske pokojnine po ZPIZ-1 je mogoče priznati le, če so izpolnjeni predpisani pogoji na strani umrlega zavarovanca in zavarovanega družinskega člana. Med drugim glede na 3. alineo 1. odstavka 109. člena ZPIZ-1 v primeru, če je bil umrli zavarovanec uživalec starostne ali invalidske pokojnine, in če so hkrati izpolnjeni predpisani pogoji na strani zavarovanega družinskega člana. Po 5. odstavku 116. člena ZPIZ-1 lahko pravico do družinske pokojnine pridobi tudi otrok, ki postane popolnoma nezmožen za delo po starosti, da katere mu je zagotovljena pravica do družinske pokojnine, oz. po končanem šolanju, če ga je zavarovanec oz. uživalec pokojninske dajatve do svoje smrti preživljal. Na strani zavarovanega družinskega člana morata biti izpolnjena oba, kumulativno predpisana pogoja, kar v obravnavani zadevi ni dokazano (ni izpolnjen pogoj preživljanja s strani umrle uživalke invalidske pokojnine). Zato tožničin zahtevek na priznanje družinske pokojnine ni utemeljen.
odškodninska odgovornost - začasna nezmožnost za delo - nadomestilo - protipravnost - nezakonita odločitev zavoda
Toženec odgovarja za škodo le v primeru nezakonitih odločitev, ki so posledica namernega kršenja pravic zavarovancev. Vsaka zmotna uporaba materialnega prava ali kršitev določb postopka še ne pomeni protipravnega ravnanja. Iz okoliščin konkretnega primera mora biti razvidno, da je državni organ pri izvajanju javne funkcije odstopil od potrebne skrbnosti do te mere, da je njegovo ravnanje postalo protipravno. Takšnega ravnanja toženca oz. zaposlenih pri tožencu tožnik ni navajal, ampak le, da je toženec glede na kasnejšo odločitev v sodnem postopku nepravilno odločil o začasni nezmožnosti za delo za sporno obdobje in mu je zato nastala škoda. Takšno ravnanje toženca ni protipravno, zato ni podana odškodninska odgovornost toženca za vtoževano premoženjsko škodo.
Določbo prvega odstavka 158. člena ZPP je mogoče uporabiti le ob ustavitvi postopka zaradi umika tožbe, če do tega pride takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. V predmetni zadevi tožeča stranka tožbe ni umaknila, temveč je predlagala, da sodišče o tožbenem zahtevku odloči brez glavne obravnave. Sodišče prve stopnje je na podlagi 1. odstavka 274. člena ZPP tožbo zavrglo, ker je presodilo, da zanjo ni več pravne koristi. Ta del izreka sklepa je pravnomočen, saj tožeča stranka zoper tovrstno odločitev ni vložila pritožbe. Zato je glede stroškovnega dela zahtevka potrebno šteti, da v predmetnem sporu ni uspela.
izvršilni stroški - stroški ugovora in odgovora na ugovor
ZIZ pravila odločanja o stroških izvršilnega postopka v celoti določa v 5. in 6. odstavku 38. člena. Dolžnik mora upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, vključno s stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju. Upnik mora dolžniku na njegovo zahtevo povrniti izvršilne stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil.
Postopek za sklenitev sodne poravnave iz prvega odstavka 309. člena ZPP je dopusten, če je med udeleženci dvomljiva in negotova zadeva, iz katere izvira nedokončan spor, kar daje predlagatelju pravovarstveni interes za vložitev tožbe in s tem predloga za sklenitev pretorične poravnave.
izvršilni postopek – denarna kazen – kaznovanje dolžnika – neodziv dolžnika na poziv sodišča
Smisel in namen kaznovanja dolžnika po določbi 33. člena ZIZ je v tem, da se vpliva na voljo dolžnika v primerih, ko je uspeh izvršilnega postopka odvisen od ravnanj, ki so v oblasti samega dolžnika.
Pri ugotavljanju mesečnega razpoložljivega dohodka prosilca se ne upoštevanja kreditnih oziroma drugih obveznosti, saj ZST-1 ne predvideva, da bi moralo sodišče pri ugotavljanju premoženjskega stanja presojati tudi izdatke predlagatelja in njegovih družinskih članov.
odškodninska odgovornost – neodgovorne osebe – razsodnost – stanje nerazsodnosti
Zgolj dejstvo, da je bil toženec popolnoma nerazsoden v času škodnega dogodka, upoštevaje 136. člen OZ, ne zadošča za izključitev njegove odškodninske odgovornosti. Odločilno dejstvo, od katerega je odvisna presoja odgovornosti za obravnavano škodo, je, ali je toženec morebiti sam odgovoren za svojo nerazsodnost v času škodnega dogodka, ker je pred tem kljub opozorilom zdravnikov zavrnil ponujeno bolnišnično zdravljenje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0079412
SZ-1 člen 50. SPZ člen 118. ZPP člen 98, 98/4, 163, 163/3, 191, 191/2, 243.
pravdni stroški – stroški kosila – povračilo škode na skupnem delu stavbe – upravnik – pooblastila upravnika – aktivna legitimacija – etažni lastniki – pooblaščenci – mediacija
Postopek mediacije je postopek, ki se vodi na podlagi soglasja pravdnih strank in ni del pravdnega postopka. Stroškov, ki nastanejo strankam v zvezi z mediacijskim postopkom, zato ni mogoče šteti kot del pravdnih stroškov, o katerih odloči sodišče.
Stranka ima pravico do povrnitve stroškov za prehrano le v primeru, če je morala zaradi udeležbe na naroku ostati zunaj svojega stalnega oziroma začasnega bivališča več kot 12 ur.
cesija - prenos pogodbe - plačilo podizvajalcev - javno naročilo - actio directa - aktivna legitimacija
S cesijsko pogodbo je odstopnik prenesel na tožečo stranko le svojo terjatev proti svojemu dolžniku in vse pravice ter pravne položaje, povezane z njo. Ni pa tožeča stranka postala imetnik vseh pravic (in obveznosti) odstopnika iz podizvajalske pogodbe, sklenjene z njegovim dolžnikom. Ker tako tožeča stranka ni v celoti vstopila v položaj odstopnika, oziroma ni odstopnik prenesel nanjo svojega celovitega položaja, ki izhaja iz obligacijskega razmerja z njegovim dolžnikom, se za tožečo stranko ne morejo uporabiti niti pravila o plačilih podizvajalcev po pravu javnih naročil niti ne more tožeča stranka zahtevati izplačila vtoževane terjatve neposredno od naročnika (tožene stranke) po 631. členu OZ. Aktivna legitimacija tožeče stranke zato v tem gospodarskem sporu ni podana.
izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije - zloraba instituta - ustavitev postopka - dovoljenje lastnika nepremičnine za prijavo poslovnega naslova - preklic dovoljenja - trditvena podlaga
V danem primeru predlagateljica svojih trditev, da subjekt vpisa nima več veljavnega dovoljenja za poslovanje na njenem naslovu, ni podprla prav z nobenim dokazom niti ni svojih trditev konkretizirala. Prav tako njenih trditev ni potrdil subjekt vpisa v odgovoru na ugovor upnika, zaradi česar je zaključek sodišča prve stopnje o poskusu zlorabe postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije upoštevajoč, da je predlagateljica vložila predlog za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije le 7 dni po vpisu spremembe poslovnega naslova na njen naslov, pravilen.
Trditve nasprotnega udeleženca, ki je v vlogi zatrjeval, da je „sodišče v Krškem“ leglo korupcije in kriminala, da je sodnica, za katero predlaga izločitev, zlorabila položaj, da se je trikrat zavestno zlagala, da mu je odtujila pet arov zemljišča in da se v stvari „petljajo“ takšni, ki sami sebi niso dorasli in le vlečejo plačo za prazen nič, predstavljajo žalitev sodišča.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079397
ZPP člen 154, 154/2, 154/3, 286, 449, 449/2. ZOdvT člen 41. Odvetniška tarifa člen 7. SZ-1 člen 50. SPZ člen 118.
pasivna legitimacija – uporabnik – spor majhne vrednosti – povračilo pravdnih stroškov – skrčitev tožbenega zahtevka na zadnjem naroku – zakonske zamudne obresti od izvršilnih stroškov – pooblastila upravnika
Tožnica je tožencem kot uporabnikom dobavljala vodo, zato obstaja pogodbeno razmerje med njo in toženci, ne pa z upravnikom, ki je zgolj zastopnik toženih strank in kot tak ni stranka materialnopravnega razmerja.
Tožnica je upravičena do zakonskih zamudnih obresti od izvršilnih stroškov od poteka osemdnevnega paricijskega roka od vročitve sklepa o izvršbi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077102
OZ člen 101, 101/1, 280, 280/1, 282, 282/1. SZ-1 člen 42, 42/1.
spor majhne vrednosti – aktivna legitimacija upravnika – rezervni sklad – predmet izpolnitve - nakazilo na račun upravnika - izrek sodbe
Ker gre v konkretnem primeru za prenos materialnopravnega upravičenja za izterjavo prispevkov v rezervni sklad na upravnika - tožnico, ki je ta sredstva sedaj s predmetno tožbo upravičena terjati svojem imenu in na svoj račun, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da pomeni tudi plačilo na transakcijski račun upravnika (kot se zahteva v konkretnem primeru) in ne izrecno na poseben račun rezervnega sklada veljavno izpolnitev obveznosti etažnega lastnika – toženke.
Izrek sodbe mora biti takšen, da bo vsebina te obveznosti jasna in tako določna, da jo bo mogoče ločiti od ostalih obveznosti.
pravnomočnost sklepa o naložitvi sodnih penalov - ugovor zoper sklep o izvršbi sodnih penalov
Ta postopek se vodi za izterjavo nateklih sodnih penalov. Gre torej za klasičen izvršilni postopek, katerega predhodni postopek je bil postopek naložitve sodnih penalov.