ZPP člen 110, 110/2, 270, 270/1, 270/1-15. ZNP člen 37.
postopek za delitev solastnega premoženja – priprave za glavno obravnavo – postavitev izvedenca – rok za plačilo predujma – prekluzivni rok
Odločitev, ali bo na predlog stranke (udeleženca) postavilo izvedenca, kakšen predujem bo naložilo predlagatelju ter kakšen rok mu bo dalo za njegovo plačilo, je zgolj in samo v domeni sodišča. Da gre za (procesne) odločitve, ki sodijo zgolj v pristojnost sodišča, jasno nakazuje tudi določba 15. točke 1. odstavka 270. člena ZPP (v zvezi s 37. členom ZNP). Morebitna praksa nekaterih sodnikov, da se o teh okoliščinah s strankami pogovarjajo, tega dejstva ne more spremeniti.
Višina nagrade, ki gre za izdelano mnenje posameznemu cenilcu (izvedencu), angažiranemu v določeni sodni zadevi, je povsem odvisna od konkretnih (relevantnih) okoliščin takšne zadeve, to je od njene kompleksnosti kot tudi od narave nalog, ki so v tem okviru izvedencu naložene. Glede na to variirata tako višina nagrade kot tudi višina zanjo zahtevanega predujma. Zato ni moč govoriti o kakršnikoli „standardni“ (običajni) višini nagrade. Hkrati pa „golo“ sklicevanje na posamičen sklep o nagradi, izdan v drugi civilni zadevi, ne more biti zadosti prepričljiv argument. Predlagatelji namreč v tem oziru niso podali nobenih navedb v zvezi z okoliščinami zadeve (v kateri je bil sklep izdan), ki so bile odločilne za odmero višine nagrade in ki bi kakorkoli kazale na primerljivost s predmetno zadevo.
Čeprav se lahko rok, ki ga določi sodišče za plačilo predujma, na predlog prizadete osebe, če so za to upravičeni razlogi, podaljša, je to po svojem bistvu še vedno prekluziven rok.
ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3. ZSVarPre člen 6, 6/3, 27. ZBPP člen 13.
delna oprostitev plačila sodne takse – pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje – odločba ustavnega sodišča
Sodišče o delni oprostitvi plačila sodnih taks odloča upoštevaje pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje, in sicer na podlagi kriterijev ZBPP za ugoditev prošnji prosilca za brezplačno pravno pomoč.
ZDR člen 42, 126. Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini člen 7, 7/3.
plača - obveznost plačila - plačilo razlike plače - javni uslužbenci - delo v tujini
Do vtoževanega prikrajšanja pri plači je prišlo zaradi tega, ker tožena stranka ni izpolnila svoje obveznosti, da najmanj enkrat letno uskladi preglednico indeksov življenjskih stroškov, ki se upoštevajo pri izračunu pripadajoče plače javnega uslužbenca, ki delo opravlja v tujini (tretji odstavek 7. člena Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini). Zaradi takšne opustitve je bil tožnik prikrajšan pri plači, saj je bila ta obračunana ob upoštevanju nižjih (neusklajenih) indeksov življenjskih stroškov. Zato je tožbeni zahtevek na plačilo razlike plače utemeljen.
Protipravnost ravnanja tožene stranke je podana, ker v nasprotju s svojo obveznostjo iz Uredbe ni spremenila preglednice indeksov življenjskih stroškov, zaradi česar je bila tožnikova plača v spornem obdobju obračunana in izplačana na podlagi nespremenjenega indeksa življenjskih stroškov.
Škoda, ki je tožniku nastala v višini premalo izplačane plače za sporno obdobje, je neposredna posledica tega, da Vlada ni sprejela spremembe preglednice indeksov življenjskih stroškov, zaradi česar je bila tožniku plača obračunana in izplačala v nižjem znesku, kot bi mu šla, če bi Vlada izpolnila v tretjem odstavku 7. člena Uredbe določeno obveznost, da to stori. Zato je podana tudi vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem.
predhodna odredba – odločba domačega sodišča – plačilni nalog in sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – ustavna odločba
Ustavno sodišče je z odločbo U-I-148/13-15 z dne 10.7.2014 (objavljeno v Uradnem listu RS, št. 58/2014) odločilo, da se točka 1 prvega odstavka 258. člena ZIZ razveljavi. Pravna posledica te odločitve Ustavnega sodišča je v tem, da se omenjeni del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, ne more uporabljati za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno (44. člen Zakona o Ustavnem sodišču, ZUstS). Z omenjeno razveljavitvijo določbe prvega odstavka 258. člena ZIZ s strani Ustavnega sodišča, ni več podlage za ureditev (katero je do sedaj zagovarjala tudi ustaljena sodna praksa), da sta plačilni nalog in sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, proti katerima je bil vložen ugovor (kar je primer v konkretni zadevi), lahko podlaga za izdajo predhodne odredbe.
plača - povračilo preveč izplačane plače - neupravičena obogatitev
Tožeča stranka je na podlagi 3. a člena ZSPJS vložila tožbo za povračilo preveč izplačanega zneska, ker tožena stranka v spornem obdobju pomotoma izplačevala plačo na podlagi količnika 5,00 namesto 4,70, kot je bila določena plača za delovno mesto diplomatski naziv svetovalec. OZ v 191. členu določa, da kdor kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, nima pravice zahtevati nazaj, razen če si je pridržal pravici zahtevati nazaj, ali če je plačal, da bi se izognil sili. Iz te določbe izhaja, da mora biti ravnanje plačnika zavestno, tako glede vednosti kot volje. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na zaključek, da o zmoti ni možno govoriti. Po oceni pritožbenega sodišča razlog, zaradi katerega je prišlo do zatrjevanega preplačila, ni bil ugotovljen, čeprav je za odločitev bistvenega pomena. Če je dejansko prišlo do pomote, tožeči stranki ni mogoče očitati, da je toženki izplačala nekaj, kar je vedela, da ni dolžna, če pa ni šlo za pomoto in je bilo izplačilo opravljeno po nalogu tožnici predpostavljenega delavca, je zahtevek neutemeljen.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 260. ZPIZ-1 člen 12, 249.
starostna pokojnina - ponovna odmera - obnova postopka - izredno pravno sredstvo - zavrženje zahteve
V skladu s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP-a mora zavod v primeru, če je bilo o zahtevi že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila pravico, novo zahtevo zavreči. Takšno stanje je podano tudi v predmetni zadevi. Zato je bila v obravnavanem predsodnem upravnem postopku zahteva za ponovno odmero višjega sorazmernega dela starostne pokojnine, ob upoštevanju vajeništva in vojaškega roka, iz formalnih razlogov zakonito zavržena.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nevarna stvar - objektivna odgovornost - soprispevek - odmera višine odškodnine - nepremoženjska škoda
Tožnik (živilski delavec) je spornega dne čistil stroj - polžasti transporter. Stroj je ustavil, da bi iz njega odstranil večje koščke mesa. Ko je s čiščenjem s strgalom končal, je stroj vklopil in pod odprtino, ki je cca 5 cm od tal, podstavil smetišnico, na katero je padlo veliko odpadnega mesa. Ker je bila polna, jo je hotel odmakniti, pri čemer je rahlo počepnil, takrat pa mu je zdrsnilo, tako da je z roko segel v stroj in spirala v stroju mu je zgrabila desni kazalec in ga poškodovala. Stroj bi se moral ob odprti loputi sam ustaviti, vendar se ni. Stroj je omogočal nenadzorovan kontakt z notranjostjo, kjer so rotirajoče kovinske lopute poškodovale tožnika, zato je nevarna stvar.
Tožnik je odstopil od predpisanega načina čiščenja stroja, ki poteka tako, da se preostale delce iz stroja spira na tla, ko je stroj v mirujočem stanju in se jih nato počisti s tal. Ta odstop pa kljub zdrsu tožnika ne bi povzročil takšnih posledic, če bi senzorji pravilno delovali in bi se stroj ob odprti loputi ustavil. Ker je tožnik pod loputo podstavil smetišnico in je s tem odstopil od navodil za čiščenje stroja, je k nastanku škode soprispeval v deležu 30 %.
SZ-1 člen 24, 24/4, 92, 94. SZ člen 125. SPZ člen 67, 67/2. Pravilnik o standardih vzdrževanja stanovanjskih stavb in stanovanj člen 7. OZ člen 299.
obveznosti lastnika stanovanja – obveznosti najemnika stanovanja – stroški beljenja zidov v skupnih delih stavbe – stroški vzdrževanja – pasivna legitimacija – lastnik – upravljanje s stvarjo
Zavezanec za plačilo vseh stroškov vzdrževanja skupnih delov je lastnik, če med najemnikom in lastnikom ni drugačnega dogovora.
Beljenje zidov v skupnih delih stavbe ne sodi med obratovalne stroške, ki bi bremenili najemnika stanovanja, temveč gre za vzdrževalna dela kot ukrep za ohranitev substance objekta.
Toženca nista predlagala izdaje dopolnilne sodbe po 325. členu ZPP, prav tako ne tožnica, zato se šteje, da je za zahtevke, o katerih ni bilo odločeno, nastopila domneva umika tožbe.
Tožnica ni izkazala, da je stroške za obnovo meje že plačala. Očitno je torej, da ta njena terjatev do tožencev še ni zapadla, zato bi moralo sodišče v skladu s 311. členom ZPP tožbeni zahtevek v tem delu zavrniti.
predhodna odredba – odločba domačega sodišča – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine zoper katerega je vložen ugovor – ustavna odločba
Na podlagi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine zoper katerega je vložen ugovor, zaradi odločitve Ustavnega sodišča U-I-148/13 z dne 10. 7. 2014, predhodne odredbe ni (več) mogoče izdati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0079937
ZPP člen 80, 80/1, 81, 81/2. OZ člen 41.
pravdna sposobnost – skrbnik za poseben primer – podelitev pooblastila odvetniku – poslovna sposobnost – odvzem poslovne sposobnosti – sposobnost razsojanja
Ne zadostuje, da polnoletnemu sopogodbeniku ni bila odvzeta poslovna sposobnost, ampak mora biti tudi razsoden, se pravi sposoben razumeti pomen svoje izjave poslovne volje in njene pravne posledice.
Pogodba, ki jo sklene nerazsodna oseba, nima pravnih učinkov oziroma je nična.
stvarna služnost poti – napačen vpis v zemljiški knjigi – neizvrševanje služnosti – prenehanje služnosti na podlagi odločbe – osebna služnost – varstvo lastninske pravice – prepoved vznemirjanja lastninske pravice
Ker se služnost dejansko ni izvrševala po nepremičnini, v breme katere je vknjižena v zemljiški knjigi, so nastopili razlogi za njeno ukinitev.
motenje posesti – dejansko stanje – dokazna ocena izpovedi prič – število prič
Dokazne ocene ni mogoče poenostaviti tako, da zgolj z navajanjem, da je število prič, ki so neko dejstvo potrdile, večje od števila prič, ki so ga zanikale. ZPP terja kvalitativno opredeljevanje do izpovedi prič.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079415
ZPP člen 7, 212, 215, 285, 339, 339/2, 339/2-15. ZZK-1 člen 8, 8/1, 243, 244, 244/3. ZRPPN člen 26, 26/2. SPZ člen 9.
načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobra vera – trditveno in dokazno breme – razporejanje dokaznega bremena – spoznavna stiska – zakonska domneva – protispisnost – pogodba namesto razlastitve
O vprašanju dobre vere drugotoženca, ki je najprej dejansko, nato pa tudi pravno vprašanje, bi se moralo sodišče prepričati v skladu z dokaznim standardom iz 215. člena ZPP. Vsebina tega standarda je neposredno odvisna od razporeditve dokaznega bremena med strankama. Na splošno velja, da mora dejstvo dokazati tista stranka, ki ga zatrjuje zato, da bi nanj oprla zanjo ugodno pravno posledico. Vendar pa se dokazno breme med strankama lahko v nadaljevanju prerazporeja. To je odvisno od že izrabljenih trditvenih in dokaznih možnosti ter od potencialnih trditvenih in dokaznih možnosti. Poleg tega samo materialno pravo lahko učinkuje na vprašanje, na kateri stranki je izvorno trditveno in dokazno breme. Takšno materialnopravno pravilo v konkretni zadevi je vsebovano v 9. členu SPZ, ki pravi, da se dobra vera domneva, če se ne dokaže drugače.
izjava volje – pravnorelevantna volja za sklenitev pogodbe – soglasje volj – načelo vestnosti in poštenja - posredniška pogodba
Zgolj dejstvo, da nekdo ve, da je njegov sogovornik posrednik in da teče pogovor o proviziji, še ne pomeni, da je posredniška pogodba tudi že sklenjena.
izvršilni postopek – denarna kazen – kaznovanje dolžnika – neodziv dolžnika na poziv sodišča
Smisel in namen kaznovanja dolžnika po določbi 33. člena ZIZ je v tem, da se vpliva na voljo dolžnika v primerih, ko je uspeh izvršilnega postopka odvisen od ravnanj, ki so v oblasti samega dolžnika.
ZZK-1 člen 19. EZ člen 57. ZPP člen 108, 180, 318, 318/1, 318/1-3.
zamudna sodba – priznanje dejstev – sistem afirmativne litiskontestacije – sklepčnost tožbe – nasprotna tožba – nepopolna vloga – neprava stvarna služnost v javno korist – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – priposestvovanje neprave služnosti – nepravilna služnost – priposestovalna doba – infrastrukturni objekt – daljnovod – prostorske meje služnosti – pravni standard natančnega opisa – priposestvovanje po ODZ
Ni razloga, da priposestvovanje neprave stvarne služnosti - služnosti, ustanovljene v korist določenega subjekta - ne bi bilo mogoče.
popolni odvzem poslovne sposobnosti – duševna bolezen – postopek za odvzem poslovne sposobnosti, začet po uradni dolžnosti
Ob ugotovitvi, da nasprotni udeleženec zaradi posledic duševne bolezni ni sam sposoben skrbeti zase (pomoč potrebuje pri vse življenjskih opravilih, tudi pri pripravi hrane, pri osebni higieni ter pri jemanju zdravil in skrbi za svoje zdravje), je popoln odvzem poslovne sposobnosti na mestu.
POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM0022727
SPZ člen 9, 10. ZZK-1 člen 33, 243, 244, 244/3.
ugotovitev ničnosti darilne pogodbe - neveljavnost vknjižbe v ZK - za prenos (so)lastninske pravice ni bistvena overitev podpisa - overitev podpisa kot pogoj za veljavnost pravnega posla - pomen overitve za zagotovitev istovetnosti osebe - pomanjkanje razpolagalne sposobnosti pri ponovni odsvojitvi nepremičnine - dobra vera novega pridobitelja - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - izbrisna tožba - materialnopravna neutemeljenost vknjižbe - dobra vera se domneva
Overitev podpisa ni pogoj za veljavnost pravnega posla, ki je zapisan na listini, temveč samo dokaz, da je ta (razpolagalni) pravni posel opravila oseba, katere pravice se na podlagi tega posla omejuje, obremenjuje ali preneha