PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0080886
ZASP člen 5, 5/1, 146, 158, 158/1, 158/2, 168. ZPP člen 212, 214, 214/2. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 13. ZDDV-1 člen 3, 3/1. OZ člen 165, 299, 299/2.
avtorsko pravo - avtorska pravica - uporaba avtorskih del - predvajanje glasbe v trgovinah - zanikanje dejstev - dokazno breme - zakonske zamudne obresti - dolžnost sklepanja pogodb - povrnitev škode in civilna kazen - zapadlost odškodninske terjatve - kdaj zapade odškodninska obveznost - plačilo DDV
Avtorska dela so varovana z avtorsko materialno pravico. K avtorskim delom spadajo tudi glasbena dela.
Stranka navede razloge za svoje zanikanje, če poveže zanikanje z drugimi dejstvi ali ga kako drugače utemelji.
Deliktni zahtevek zapade v trenutku nastanka škode. Ta je nastala s predvajanjem glasbe. Zamuda je nastala, ko je tožeča stranka zahtevala izpolnitev obveznosti.
dovoljenost pritožbe – pritožba vložena po prokuristu – postulacijska sposobnost – kršitev pravil postopka o sporih majhne vrednosti – izvedba naroka – izdaja sodbe s skrajšano obrazložitvijo – pomen nepopolnega sklepa o izvršbi v pravdi
Prokurist ni zakoniti zastopnik družbe, ampak je njen pooblaščenec. Tako tudi zanj velja določba 3. odstavka 87. člena ZPP. Prokuristka tožene stranke v postopku ni nikoli zatrjevala (še manj pa izkazala), da navedeni pogoj izpolnjuje (torej, da je opravila pravniški državni izpit). Njena pritožba zato ni dovoljena.
Sodišče je ravnalo napačno, ko je izdalo sodbo s polno obrazložitvijo, ne da bi pred tem izdalo sodbo s skrajšano obrazložitvijo. S tem je kršilo pravilo iz 496. člena ZPP. Takšna kršitev pomeni relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
Predmet odločanja v pravdnem postopku ni več presoja, ali je neka listina verodostojna listina ali ne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL0081805
ZZVZZ člen 28, 29, 29/2. ZDR člen 137, 137/3, 137/9. ZPP člen 13.
predhodno vprašanje - sodba delovnega sodišča - ugotovitveni učinek - materialna pravnomočnost - refundacija nadomestila plače - nezmožnost za delo - odpoved pogodbe o zaposlitvi - premoženjski spor
Sodišče mora upoštevati pravnomočno odločbo o prejudicialnem razmerju in o tem vprašanju ne sme niti ponovno niti drugače odločiti (res iudicata pro veritate accipitur - kar je ugotovljeno s pravnomočno sodbo, se šteje za resnično). Ugotovitveni učinek je bistvo materialne pravnomočnosti, ki pomeni, da odločba avtoritativno in dokončno odloča, kar je v konkretnem primeru prav.
Pri uveljavljanju zahtevkov delodajalcev za povrnitev izplačanih nadomestil (refundacijo) gre za premoženjski spor o plačilu navedenih zneskov. Zaradi izdanih odločb se narava zahtevka (in spora) zato ni spremenila (saj z njimi ni bilo odločeno o pravici do in iz zdravstvenega zavarovanja).
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – LASTNINJENJE
VSL0006675
OZ člen 3, 5, 86, 440. ZLNDL člen 2.
pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje – neveljavnost pogodb – ničnost – kršitev moralnih pravil – dvakratna prodaja nepremičnine – prenos pravice uporabe
Res je glede zemljišč, ki so bila nacionalizirana in na katerih je odtlej obstojala pravica uporabe, obstojala določena prepoved prometa, a ta ni bila absolutna, saj je bil promet le omejen, ne pa prepovedan. Zato ni mogoče že na načelni ravni izključiti veljavnosti pogodb, katerih predmet je bil prenos pravice uporabe. Pri presoji veljavnosti takih pravnih poslov je potrebno presoditi, ali je šlo za kršitev majhnega pomena.
Ponovna prodaja nepremičnine, ki jo je lastnik prodal in dejansko izročil prvemu kupcu, pomeni kršitev moralnih norm, zato utemeljuje zahtevek za ugotovitev ničnosti zavezovalnega pravnega posla zoper nedobrovernega (vknjiženega) drugega kupca. Odsvojitelj je namreč že s prvim razpolaganjem izčrpal svoja razpolagalna upravičenja, drugi pridobitelj pa je za prvo razpolaganje vedel ali bi lahko vedel.
Presoja, ali je stvar nevarna, mora biti abstraktna. Predmet presoje je (ne)varnost stvari v stanju in obliki, v kateri se uporablja. V takem stanju električna vtičnica ni nevarna stvar.
IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069087
ZFPPIPP člen 132. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4.
prekinitev postopka – stečaj – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – plačilni nalog – ugovor
Pravne posledice začetka stečajnega postopka so nastopile, ko je bil izvršilni postopek v fazi odločanja o ugovoru zoper kondemnatorni del sklepa o izvršbi, ki ima naravo plačilnega naloga, zato sodišče prve stopnje o prekinitvi izvršbe ni odločilo na podlagi 132. člena ZFPPIPP, ki opredeljuje vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja, temveč pravilno na podlagi 4. točke 1. odstavka 205. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
Potem ko je toženka ugovarjala obstoju tožnikove posesti poslovnega prostora z navedbo, da je bil gostinski lokal, ki je opravljal dejavnost v spornem poslovnem prostoru, od 22. 12. 2012 zaprt, bi moral tožnik natančneje navesti, na kakšen način je v obdobju pred zatrjevano ugotovitvijo motenja 23. 3. 2013 izvrševal posest, pa tega kljub opozorilu sodišča ni storil.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STATUSNO PRAVO
VSL0069088
ZPP člen 343, 343/4. ZGD-1 člen 3, 3/6, 667. ZIZ člen 2, 2/1, 24, 24/4.
samostojni podjetnik – statusno preoblikovanje podjetnika – prenos podjetja na kapitalsko družbo – prehod terjatve ali obveznosti – vstop v postopek – univerzalno pravno nasledstvo – procesna legitimacija – nedovoljena pritožba
S prenosom podjetja samostojnega podjetnika na kapitalsko družbo ta kot univerzalni pravni naslednik sicer vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika in gre za nasledstvo tako v materialnem kot v procesnem smislu. Vendar pa to ne pomeni, da zaradi pravnega nasledstva kapitalske družbe fizična oseba preneha biti stranka izvršilnega postopka in da lahko kapitalska družba sama, brez upnikove razširitve predloga, vstopi v postopek namesto fizične osebe.
ZIZ ne predvideva, da bi lahko v postopek namesto prvotnega sam vstopil nov dolžnik, ne glede na univerzalno pravno nasledstvo. Ker po izbrisu samostojnega podjetnika iz sodnega registra zaradi prenosa podjetja na novoustanovljeno kapitalsko družbo fizična oseba še nadalje obstaja, je na strani upnika, ali bo (poleg ali namesto nje) predlagal vstop novonastale kapitalske družbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0006674
OZ člen 10, 131, 131/1, 965. ZVZD člen 5.
povzročitev škode – odškodninska odgovornost delodajalca – krivdna odgovornost – nedopustno ravnanje – prepoved povzročanja škode – poškodba pri delu – zagotovitev varnih delovnih razmer – padec po stopnicah – neustreznost stopničaste konstrukcije – lastna pravica oškodovanca in direktna tožba
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da je zavarovanec toženke s tem, ko tožniku ni zagotovil ustreznih stopnic oz. podesta, ki bi mu zagotavljal varen dostop in sestop po stopnicah, opustil dolžno ravnanje, ki je potrebno za zagotovitev varnosti in zdravja delavca pri delu.
Sodišče prve stopnje je ugovor toženih strank tako preverilo s priloženo dokazno listino in upoštevaje dejstvo, da tožeča stranka ni zanikala navedb toženih strank v zvezi s priloženim dokazom. Tožeča stranka ni niti zatrjevala, da ne pozna dejstev glede poplačila prevzemnikove terjatve, s čimer bi lahko preprečila učinek domneve priznanja (2. odstavek 214. člena ZPP). Posledično se sodišče prve stopnje povsem upravičeno ni vsebinsko opredeljevalo do listine, ki sta jo predložili tožeči stranki, ampak jo je ob pomanjkanju nasprotnih trditev pravilno štelo za resnično in jo vzelo za podlago odločitvi.
ZFPPIPP člen 301, 301/2. ZPP člen 207, 207/2, 339, 339/1.
prekinitev postopka zaradi pravnih posledic začetka stečajnega postopka – sklep o preizkusu terjatev – umik tožbe takoj po izdaji sklepa – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pravdni stroški
Iz javno dostopnih podatkov izhaja, da je bil dne 13. 5. 2014 objavljen končni seznam preizkušenih terjatev in sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic. Sodišče prve stopnje pa je tožbo zavrglo že 5. 5. 2014, torej v času, ko je bil pravdni postopek še prekinjen. Sodišče prve stopnje je tako kršilo določbo 2. odstavka 207. člena ZPP, saj dokler traja prekinitev postopka, sodišče ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj in tudi ne zavreči tožbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065190
Direktiva 2000/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. maja 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju avtomobilske odgovornosti, ki spreminja Direktivi Sveta 73/239/EGS in 88/357/EGS (Četrta direktiva o zavarovanju avtomobilske odgovornosti). ZOZP člen 42j, 42j/3, 42j/3-1.
obvezno zavarovanje v prometu – pasivna legitimacija Slovenskega zavarovalnega združenja – odškodninski urad – predpravdni odškodninski zahtevek – razlaga direktive – predhodna odločba Sodišča Evropske unije
Določbo 1. točke 6. člena direktive 2000/26/ES, prenesene v 42.j člen ZOZP, je treba razlagati tako, da lahko oškodovanec pod pogoji, navedenimi v tej določbi, zahteva povračilo škode od odškodninskega organa. Pred pravdo mora odškodninski zahtevek nasloviti na ta organ. Če odškodninski organ njegovemu zahtevku ne ugodi, lahko s tožbo od njega zahteva povrnitev škode.
pritožbeni razlogi – obrazložitev pritožbenega razloga – meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje – preizkus po uradni dolžnosti
Ostala uveljavljana pritožbena razloga pritožba ne obrazloži, zanju ne ponudi niti pavšalnih navedb. Pritožbeno sodišče ju je obravnavalo le v obsegu, ki predstavlja preizkus po uradni dolžnosti.
ZNP člen 37, 126. ZPP člen 87, 87/3, 89, 89/2, 336, 343.
postopek za delitev stvari v solastnini – stroški postopka – pooblastilo za pritožbo – zastopanje pred višjim sodiščem – pooblaščenec – nepopolna pritožba – vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev – opozorilo na posledice – zavrženje pritožbe
V postopku za delitev solastnih nepremičnin trpijo skupne stroške postopka solastniki v sorazmerju z velikostjo svojih deležev. Za stroškovno odločitev je zato irelevantno, kdo je predlagal postopek razdružitve oziroma kdo je bil zainteresiran za razdružitev.
ZIZ člen 20a, 44, 44/3. ZN člen 4. ZPP člen 7, 7/2, 319.
notarski zapis – izvršilni naslov – pravnomočnost kondemnatornega dela sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine – ustavitev izvršbe – sodna odločba – pravnomočno razsojena stvar – res iudicata – negativna procesna predpostavka – razpravno načelo
Ena od predpostavk za opredelitev notarskega zapisa za izvršilni naslov je, da je terjatev v njem določno opredeljena (določena obveznost nekaj dati, storiti, opustiti ali trpeti). Notarski zapis najemne pogodbe, ki opredeljuje obveznosti in pravice pogodbenikov iz novonastalega najemnega razmerja, ni izvršilni naslov, ker terjatev najemnine in stroškov stanovanja v njem ni določno opredeljena; tudi ni mogla biti, ker v času sestave notarskega zapisa (sklepanja najemne pogodbe) še ni nastala.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – pritožba – taksa za pritožbo – premoženjsko stanje – pravna oseba – obrazec izjave o premoženjskem stanju – taksne oprostitve na podlagi zakona
V predmetnem pritožbenem postopku gre za odločanje o dolžnikovi obveznosti plačila sodne takse, ZST-1 pa za ta postopek sodne takse ne določa. Gre namreč za odločanje o tem, ali bo stranka sploh dolžna kriti, oziroma kdaj in kako, določene stroške postopka, zato je primerno, da so takse prosti. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbo tožene stranke obravnavalo kljub vloženemu in nerešenemu predlogu za oprostitev plačila sodne takse za predmetno pritožbo.
odgovornost za stvarne napake stvari – vzrok za napako – domneva - garancija za brezhibno delovanje stvari – zahtevek iz naslova garancije – zahtevek za povračilo stroškov popravila stvari – pravica naročnika odpraviti napako na stvari
Predpostavka za prodajalčevo odgovornost za stvarne napake je, da mora vzrok za napako izvirati iz prodajalčeve sfere, te predpostavke pa kupcu (tožeči stranki) zaradi domneve ni treba dokazovati.
481. člen Obligacijskega zakonika v 1. odstavku predpisuje, da lahko kupec od prodajalca in proizvajalca zahteva, da stvar, ki ne deluje brezhibno, v primernem roku popravi, ali, če tega ne stori, da mu namesto nje izroči stvar, ki brezhibno deluje. Navedena zahtevka sta primarna, vendar pa je tudi iz naslova garancije v primeru, ko prodajalec zavrne popravilo stvari, mogoče uveljavljati zahtevek za povračilo stroškov popravila stvari, kadar je slednjo kupec popravil na stroške prodajalca. Priznanje slednjega je mogoče ob analogni uporabi 3. odstavka 639. člena OZ, ki določa pravico naročnika odpraviti napako na stvari na račun podjemnika, če ta napake opravljenega posla ne opravi sam. Tako pri podjemni kot pri prodajni pogodbi se s priznanjem pravice kupca (oziroma naročnika), da zagotovi odpravo napake na stroške prodajalca, zasleduje njegov interes za pravilno izpolnitev, kadar prodajalec napake ne odpravi sam.
spor majhne vrednosti – nesporno dejansko stanje – izvedba naroka – izdaja računa – pravica do plačila
Sklep o razpisu glavne obravnave je sklep procesnega vodstva (nanaša se na vodstvo pravde). Na takšne sklepe sodišče ni vezano in jih lahko, če to nalagajo procesni razlogi, kadarkoli spremeni. S tem, ko je sodišče prve stopnje narok najprej razpisalo, kasneje pa ga ni izvedlo, določb pravdnega postopka ni kršilo.
Samo dejstvo, da tožeča stranka ni v pogodbeno določenem roku zahtevala plačila obratovalnih stroškov, še ne pomeni, da je to pravico izgubila.
V smislu temeljnega načela prepovedi zlorabe pravic je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožeča stranka pri izterjavi terjatve do dolžnika na način, da je sama povzročila ustavitev postopka, ki je tekel zoper dolžnika, svojih pravic iz obligacijskega razmerja s toženo stranko ni izvrševala v skladu z njegovim namenom. V konkretnem primeru je izvrševala svoje pravice le z namenom dobiti vrnjeno vrednost odkupljene terjatve z dogovorjenimi pripadki, kot v primeru posojila.