Glede na ugotovljene zdravstvene težave in zdravstveno stanje, je pri tožnici prišlo do zmanjšane delovne zmožnosti. Podana je invalidnost III. kategorije. Pri tožnici ne gre za popolno nezmožnost za pridobitno delo oziroma za izgubo delovne zmožnosti brez preostale delovne zmožnosti. Zato tožbeni zahtevek na razvrstitev tožnice v I. kategorijo invalidnosti ni utemeljen.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – LASTNINJENJE
VSL0006675
OZ člen 3, 5, 86, 440. ZLNDL člen 2.
pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje – neveljavnost pogodb – ničnost – kršitev moralnih pravil – dvakratna prodaja nepremičnine – prenos pravice uporabe
Res je glede zemljišč, ki so bila nacionalizirana in na katerih je odtlej obstojala pravica uporabe, obstojala določena prepoved prometa, a ta ni bila absolutna, saj je bil promet le omejen, ne pa prepovedan. Zato ni mogoče že na načelni ravni izključiti veljavnosti pogodb, katerih predmet je bil prenos pravice uporabe. Pri presoji veljavnosti takih pravnih poslov je potrebno presoditi, ali je šlo za kršitev majhnega pomena.
Ponovna prodaja nepremičnine, ki jo je lastnik prodal in dejansko izročil prvemu kupcu, pomeni kršitev moralnih norm, zato utemeljuje zahtevek za ugotovitev ničnosti zavezovalnega pravnega posla zoper nedobrovernega (vknjiženega) drugega kupca. Odsvojitelj je namreč že s prvim razpolaganjem izčrpal svoja razpolagalna upravičenja, drugi pridobitelj pa je za prvo razpolaganje vedel ali bi lahko vedel.
IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069087
ZFPPIPP člen 132. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4.
prekinitev postopka – stečaj – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – plačilni nalog – ugovor
Pravne posledice začetka stečajnega postopka so nastopile, ko je bil izvršilni postopek v fazi odločanja o ugovoru zoper kondemnatorni del sklepa o izvršbi, ki ima naravo plačilnega naloga, zato sodišče prve stopnje o prekinitvi izvršbe ni odločilo na podlagi 132. člena ZFPPIPP, ki opredeljuje vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja, temveč pravilno na podlagi 4. točke 1. odstavka 205. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
V primeru umika predloga za izvršbo po uspešno opravljeni javni dražbi je visečnost kupčevega pravnega položaja lahko odvisna le od zakonitosti javne dražbe in od njegove izpolnitve obveznosti pridobitve potrebne odobritve pravnega posla in plačila kupnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0072290
OZ člen 131, 131/2.
povzročitev škode – objektivna odškodninska odgovornost – nevarna dejavnost – nevarna stvar – narava kot nevarna stvar – adekvatna vzročna zveza – povečana škodna nevarnost
Narava (zemeljska površina skupaj z vsemi sestavinami), četudi iz nje izvira še tako velika škodna nevarnost za okolico (denimo prepadi ipd.), ni stvar, ki bi bila nevarna, niti v primeru parcele (nepremičnine kot prostorsko odmerjenega dela zemeljske površine). Nevarna stvar ni niti razgledna točka (del narave) ne glede na to, ali gre za urejen prostor ali ne, tudi če je ta nad prepadom ali v njegovi bližini. Lahko pa postane nevarna stvar v posebnih (naravnih) okoliščinah v povezavi z dejavnostjo, povezano s tako (nevarno) razgledno točko, ko povečano nevarnost predstavlja delovanje več dejavnikov skupaj (vabilo obiskovalcem turističnega centra (in hotela) na razgledno točko, pot do razgledne točke, ki ni ustrezno zavarovana, zasneženost in gibanje po nepremičninah, ob katerih se nahaja prepad, kar vse skupaj izpostavlja obiskovalce povečani nevarnosti). A v takem primeru za povečano škodno nevarnost ne odgovarja lastnik nepremičnine. Ni namreč adekvatne vzročne povezave med povečano nevarnostjo in lastništvom nepremičnin, škodno nevarnost povzroči delovanje več dejavnikov (aktivni posegi v naravno danost, kot denimo vabilo na razgledno točko, izdelava poti do nje (brez ustreznega varovanja) ipd.). Za povečano škodno nevarnost je v takem primeru odgovoren tisti, ki se z dejavnostjo (z aktivnim ravnanjem) ukvarja (jo opravlja) oziroma je nevarnost povzročil.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0006674
OZ člen 10, 131, 131/1, 965. ZVZD člen 5.
povzročitev škode – odškodninska odgovornost delodajalca – krivdna odgovornost – nedopustno ravnanje – prepoved povzročanja škode – poškodba pri delu – zagotovitev varnih delovnih razmer – padec po stopnicah – neustreznost stopničaste konstrukcije – lastna pravica oškodovanca in direktna tožba
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da je zavarovanec toženke s tem, ko tožniku ni zagotovil ustreznih stopnic oz. podesta, ki bi mu zagotavljal varen dostop in sestop po stopnicah, opustil dolžno ravnanje, ki je potrebno za zagotovitev varnosti in zdravja delavca pri delu.
ZFPPIPP člen 301, 301/2. ZPP člen 207, 207/2, 339, 339/1.
prekinitev postopka zaradi pravnih posledic začetka stečajnega postopka – sklep o preizkusu terjatev – umik tožbe takoj po izdaji sklepa – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pravdni stroški
Iz javno dostopnih podatkov izhaja, da je bil dne 13. 5. 2014 objavljen končni seznam preizkušenih terjatev in sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic. Sodišče prve stopnje pa je tožbo zavrglo že 5. 5. 2014, torej v času, ko je bil pravdni postopek še prekinjen. Sodišče prve stopnje je tako kršilo določbo 2. odstavka 207. člena ZPP, saj dokler traja prekinitev postopka, sodišče ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj in tudi ne zavreči tožbe.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 48, 48/1, 48/1-3, 51, 51/1, 51/1-2.
dokazovanje - izvedenec - nagrada izvedenca - pisni izvid in mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja
Za dopolnitev
izvedenskega
mnenja gre takrat, ko izvedenec izdela dopolnilni izvid in mnenje oziroma cenitev na podlagi dodatnih vprašanj za pridobitev odgovorov, ki jih sodišče v postopku še ni terjalo.
Potem ko je toženka ugovarjala obstoju tožnikove posesti poslovnega prostora z navedbo, da je bil gostinski lokal, ki je opravljal dejavnost v spornem poslovnem prostoru, od 22. 12. 2012 zaprt, bi moral tožnik natančneje navesti, na kakšen način je v obdobju pred zatrjevano ugotovitvijo motenja 23. 3. 2013 izvrševal posest, pa tega kljub opozorilu sodišča ni storil.
Sodna praksa je opozorila, da se lahko objektivni zastaralni rok izteče še preden je pričel teči subjektivni zastaralni rok. Vendar to ne pomeni, da nastanek škodnega dogodka in nastanek škode v vsakem primeru sovpadata. Nepremoženjske škode, ki je predmet obravnavanja, ne predstavlja poškodba, ampak je obsežena v telesnih bolečinah, nevšečnostih med zdravljenjem, strahu in trpljenju zaradi prikrajšanj, ki so posledica poškodb. Škoda, ki nastaja med kontinuiranim zdravljenjem, ne zapade z vsakim dnem telesnih bolečin ali strahu in vsako nevšečnostjo posebej, ampak gre za en(otn)o škodo, ki zapade s trenutkom, ko se oškodovančevo zdravstveno stanje ustali. Nasprotno stališče bi predstavljalo preveliko tveganje za oškodovance (največje prav v škodnih primerih, ki so povzročili dolgotrajno zdravljenje), odgovorna oseba pa je na drugi strani dovolj varovana s stališčem sodne prakse, da zastaralni rok za bodočo škodo prične teči s trenutkom, ko je gotovo, da bo ta nastala in jo torej že lahko uveljavlja (in ne šele z njenim nastankom).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti - rok za podajo odpovedi
Tožnik je imel podpisano pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto reševalec iz vode II, za katerega ni izpolnjeval zakonskih pogojev (ni pridobil ustrezne licence). Tožena stranka mu je dala možnost, da izpit naknadno opravi in pridobi licenco. Ker tožnik ni opravil izpita, predvidenega za reševalca iz vode, mu je tožena stranka odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. ZDR v šestem odstavku 88. člena določa, da mora delodajalec podati odpoved iz razloga nesposobnosti najkasneje v šestih mesecih od nastanka utemeljenega razloga. Tožena stranka je ta rok zamudila, zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti nezakonita.
ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3. SPZ člen 10, 40, 49. ZZK-1 člen 8.
tožba na nedopustnost izvršbe – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom – zaznamba izvršbe – zastavna pravica na nepremičnini – hipoteka – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – načelo publicitete – lastninska pravica v pričakovanju – začetek učinkovanja prenosa lastninske pravice – dobra vera – pomen vknjižbe lastninske pravice v zemljiško knjigo
Prednost pred nevknjiženim lastnikom ima le tisti upnik, ki je hipoteko dobil na pravnoposlovni podlagi in je pošteno zaupal v zemljiškoknjižno stanje.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2, 111/1-3. ZDCOPMD člen 3, 3/1, 3/1-1, 4, 4/1, 5, 5/1. Uredba (ES) št. 561/2006 člen 4, 4/1, 6.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - mobilni delavci - delovni čas
Tožnik je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto voznika tovornega vozila v mednarodnem prometu. Tožena stranka je spoštovala predpisane omejitve glede obsega delovnega časa in trajanja počitka. Tožniku je bilo delo (prevoz blaga v tujo državo) odrejeno, tožnik pa je opravo tega dela zavestno in hote odklonil. S tem je naklepno huje kršil svoje delovnopravne obveznosti, kar je utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
pogodbena cena - tržna cena - prosto urejanje obligacijskih razmerij - neupravičena obogatitev - odsotnost pravne podlage
Ni pravilno uporabiti določb o neupravičeni obogatitvi, če se naknadno ugotovi, da je bila pogodbeno dogovorjena cena višja od tiste, ki jo je za nazaj kot tržno ceno navedel izvedenec. Velja namreč načelo svobodnega urejanja obligacijskih razmerij (zgolj) s to omejitvijo, da ta ne smejo nasprotovati zakonu in morali.
Za konkretno stroškovno odločitev je ključna ugotovitev, da je do spornega odškodninskega razmerja med pravdnima strankama oziroma do tožnikove škode prišlo zaradi ravnanja obeh pravdnih strank – fizičnega spopada med tožnikom in tožencem, ki je tožnika poškodoval v prekoračenem silobranu. Že okoliščina, da sta sporno razmerje povzročili obe pravdni stranki, utemeljuje odločitev, da vsaka krije svoje stroške pravdnega postopka.
dovoljenost pritožbe – pritožba vložena po prokuristu – postulacijska sposobnost – kršitev pravil postopka o sporih majhne vrednosti – izvedba naroka – izdaja sodbe s skrajšano obrazložitvijo – pomen nepopolnega sklepa o izvršbi v pravdi
Prokurist ni zakoniti zastopnik družbe, ampak je njen pooblaščenec. Tako tudi zanj velja določba 3. odstavka 87. člena ZPP. Prokuristka tožene stranke v postopku ni nikoli zatrjevala (še manj pa izkazala), da navedeni pogoj izpolnjuje (torej, da je opravila pravniški državni izpit). Njena pritožba zato ni dovoljena.
Sodišče je ravnalo napačno, ko je izdalo sodbo s polno obrazložitvijo, ne da bi pred tem izdalo sodbo s skrajšano obrazložitvijo. S tem je kršilo pravilo iz 496. člena ZPP. Takšna kršitev pomeni relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
Predmet odločanja v pravdnem postopku ni več presoja, ali je neka listina verodostojna listina ali ne.
ZDR člen 7, 72, 88, 88/1, 88/1-2. ZDR-1 člen 73, 73/1, 74, 74/3. ZZ člen 1, 1/2, 31, 31/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti - vodilni delavec- poslovodna oseba - zavod - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Tožnica (direktorica zavoda) je imela status poslovodne osebe, zato zanjo ni mogoče uporabiti nove določbe 74. člena ZDR-1, ki ureja položaj vodilnih delavcev in nima pravic, ki delavcem pripadajo na podlagi določb ZDR-1, ki veljajo za odpoved iz poslovnega razloga.
Sodišče prve stopnje je nepravilno presodilo, da tožena stranka tožnici ni bila dolžna ponuditi pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto pomočnika direktorja. Ugotovilo je, da to delovno mesto v času tožničinega mandata ni bilo zasedeno in da je bilo predvideno v Programu dela in finančnem načrtu za sporno leto. Preuranjeno je zaključilo, da tožena stranka zaposlitve na delovnem mestu pomočnika direktorja ni potrebovala, saj ni izvedlo predlaganih dokazov, na podlagi katerih bi lahko presojalo potrebnost zaposlitve pomočnika direktorja pri toženi stranki.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STATUSNO PRAVO
VSL0069088
ZPP člen 343, 343/4. ZGD-1 člen 3, 3/6, 667. ZIZ člen 2, 2/1, 24, 24/4.
samostojni podjetnik – statusno preoblikovanje podjetnika – prenos podjetja na kapitalsko družbo – prehod terjatve ali obveznosti – vstop v postopek – univerzalno pravno nasledstvo – procesna legitimacija – nedovoljena pritožba
S prenosom podjetja samostojnega podjetnika na kapitalsko družbo ta kot univerzalni pravni naslednik sicer vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika in gre za nasledstvo tako v materialnem kot v procesnem smislu. Vendar pa to ne pomeni, da zaradi pravnega nasledstva kapitalske družbe fizična oseba preneha biti stranka izvršilnega postopka in da lahko kapitalska družba sama, brez upnikove razširitve predloga, vstopi v postopek namesto fizične osebe.
ZIZ ne predvideva, da bi lahko v postopek namesto prvotnega sam vstopil nov dolžnik, ne glede na univerzalno pravno nasledstvo. Ker po izbrisu samostojnega podjetnika iz sodnega registra zaradi prenosa podjetja na novoustanovljeno kapitalsko družbo fizična oseba še nadalje obstaja, je na strani upnika, ali bo (poleg ali namesto nje) predlagal vstop novonastale kapitalske družbe.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - bistvena kršitev določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
Delodajalec ne sme sočasno, ko delavcu redno odpove pogodbo o zaposlitvi zaradi zmanjšanih potreb po delu, zaposliti za določen ali nedoločen čas drugega delavca. Tožnik je navajal, da je tožena stranka sočasno, ko je tožnika odpustila, zaposlila na enakem ali primerljivem delovnem mestu delavca, ki je bil predhodno zaposlen pri toženi stranki za določen čas. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do pravočasnih in relevantnih navedb tožnika, zato je podana bistvena kršitev pravil postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti.