družba z omejeno odgovornostjo v družbeni lastnini - tožba na ugotovitev nezakonitosti imenovanja direktorja - pasivna legitimacija
V tožbi z ugotovitvenim zahtevkom, da tožnik ni bil zakonito imenovan za direktorja, je pasivno legitimirana samo pravna oseba, katere organ je bila skupščina, ki naj bi, po mnenju tožnika, slednjega nezakonito imenovala za direktorja.
pravno mnenje - družbena pogodba - družba z omejeno odgovornostjo - upravljanje družbe - pravice družbenikov - izvrševanje upravljalskih upravičenj družbenikov - skupščina družbenikov - izključitev družbenika - pristojnosti nadzornega sveta - ničnost sklepa nadzornega sveta - ničnost družbene pogodbe
Ničnost družbene pogodbe oziroma posameznih njenih delov se ne ugotavlja po določbah 359. do 363. čl. ZGD, ampak po določbah ZOR.
Z družbeno pogodbo ni mogoče pooblastiti nadzornega sveta družbe z omejeno odgovornostjo niti njene skupščine, da odloči o izključitvi družbenika iz družbe. Takšna določba v družbeni pogodbi je nična.
letno poročilo družbe - poslovna poročila družbe - izpodbojnost sklepa o potrditvi letnega poročila
Letno poročilo sestoji iz letnega računovodskega poročila in iz poslovnega poročila.
Poročilo revizorja ni sestavni del letnega poročila družbe.
Poslovno poročilo (kot sestavni del letnega poročila) mora vsebovati podatke o izdajanju in odkupovanju lastnih delnic. Če jih ne, je to izpodbojni razlog po 2. al. 1. odst. 370. člena ZGD.
Izpodbojni razlogi, navedeni v prvem odstavku 370. člena ZGD, so neodvisno od obstoja predpostavk izpodbijanja, navedenih v 364. členu ZGD.
Če statut d.d. določa, da se sklic skupščine objavi v določenem dnevniku, se sicer sklic skupščine lahko objavi tudi v Ur.l.RS. Ta objava pa ne nadomesti objave sklica v dnevniku, določenem v statutu. Zato so sklepi sprejeti na skupščini, katere sklic je bil objavljen samo v Ur.l.RS, nični.
ZPP (1977) člen 113, 113/1, 113/2, 113/7 , 382, 382/1, 388, 392. ZGD člen 6.ZSReg člen 8.
zahteva za varstvo zakonitosti - vloga, poslana nepristojnemu sodišču - rok za vložitev revizije - prekluzivni rok - zavrženje revizije - spregled pravne osebnosti - odgovornost družbenikov
Vloga, ki je vezana na rok mora biti izročena pristojnemu sodišču pred iztekom roka, da velja za pravočasno. Ta rok ni podaljšljiv. Samo v primeru pošiljatve priporočeno po pošti se kot dan izročitve sodišču šteje dan oddaje priporočeno na pošto. Ker je tožeča stranka na ovojnici in v reviziji sami navedla kot naslovno sodišče Vrhovno sodišče Republike Slovenije, takšne dvojne napake ni mogoče opredeliti kot očitno pomoto.
Za obveznosti družbe lahko odgovarjajo po 6. členu ZGD samo osebe, ki so njeni družbeniki.
ZGD člen 359, 359/1-5, 436, 436/1, 436/3, 438, 438/1, 450, 450/1. ZPP-77 člen 354, 354/2-13.
družbena pogodba - kršitev moralnih norm - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - sprememba družbene pogodbe - ničnost sklepov skupščine - sklep družbenikov - avtonomija večjih strank
Določilo o tričetrtinski večini iz prvega odstavka 450. člena ZGD je razumeti le kot minimalno, z zakonom določeno zahtevo, družbeniki pa se lahko dogovorijo tudi za še strožjo večino in tako tudi za soglasje. Takšnega dogovora posamezni družbenik enostransko ne more spremeniti, saj bi se s tem izjalovil osnovni skupni namen, zaradi katerega je bila družba sploh ustanovljena. Če pa bi kateri družbenik ne ravnal v interesu družbe, ji povzročal škodo ali oviral njeno redno delovanje, grobo kršil pogodbena določila in tako dalje, pa ima prizadeti družbenik pravico zahtevati izključitev takega družbenika v skladu z določili družbene pogodbe oziroma s tožbo na sodišču, kot je to določeno v prvem in tretjem odstavku 436. člena ZGD.
Kršitev temeljnega smotra družbe z enostranskim izključevanjem enega družbenika v škodo drugega družbenika se vsekakor po splošnem pojmovanju mora opredeliti kot nemoralno, se pravi kot dejanje, ki se obsoja (in ki zato tudi ne more biti v skladu z dobrimi poslovnimi običaji, ki jih ravno moralnost opredeljuje kot pozitivne in zato zavezujoče). Pri tem je sodišče druge stopnje utemeljeno zaključilo, ko je pritrdilo na prvi stopnji ugotovljeni ničnosti izpodbijanega sklepa, da družbena pogodba sicer ni določala soglasja družbenikov za spremembo družbene pogodbe, da pa bi izpodbijana sprememba brez soglasnosti družbenikov pomenila izigravanje tistih določil družbene pogodbe, po katerih se zahteva soglasje za pogodbeno določena vprašanja.
ZGD člen 50, 55, 58, 58-2A, 67, 451, 451/2. Kontni okvir za gospodarske družbe konto 94. Slovenski računovodski standardi številka točka 8, 8-8, 24-1. ZRev člen 5, 6.
zahteva za varstvo zakonitosti - nominalno povečanje osnovnega kapitala z revalorizacijskim popravkom - revalorizacijske rezerve
Ni pomisleka proti temu, da se nominalno v registru poveča osnovni kapital (ki je tisti del celotnega kapitala, ki so ga vpisali oz. vplačali delničarji) tudi na račun revalorizacije, ki se izvede z oblikovanjem revalorizacijskega popravka. Če bi se revalorizacija ne izvedla, bi se s tem avtomatično povečal čisti dobiček, ki bi se kot nerazporejen lahko uporabil tudi za povečanje osnovnega kapitala. Pri tem pripada povečana vrednost kapitala posameznim družbenikom v razmerju njihovih deležev v osnovnem kapitalu; to razmerje se z povečanjem osnovnega kapitala ne poruši.
ZGD člen 283, 284, 284/1, 284/2, 284/3, 286, 286/1.
delniška družba - sklic skupščine na zahtevo manjšine - pooblastilo manjšinskim delničarjem za sklic skupščine - objava predlogov za skupščinske sklepe
Smiselno je treba povzeti iz določila 284. člena ZGD, da imajo manjšinski delničarji pravico zahtevati od sodišča, da jih pooblasti za sklic skupščine, ali pa, če je uprava sicer sklicala skupščino, da jih pooblasti za objavo predmeta, o katerem naj sklepa skupščina, vse to seveda le pod pogojem, če ni bilo ugodeno zahtevi delničarjev za sklic skupščine oziroma za objavo predmeta. Ob sklicu skupščine pa so seveda delničarji dolžni v skladu z že citirano dolžnostjo iz 286. člena ZGD objaviti predlog za skupščinske sklepe.
družba z neomejeno odgovornostjo - družbena pogodba - vodenje poslov družbe - zastopanje družbe
Drugi toženec z družbeno pogodbo ni izvzet niti od zastopanja, niti od vodenja poslov. Pri taki pravni ureditvi zastopanja in vodenja poslov družbe z neomejeno odgovornostjo je drugi toženec prvo toženo stranko veljavno zastopal in zanjo sprejemal obveznosti.
delniška družba - ničnost sklepov skupščine - sklic skupščine - objava dnevnega reda in predlogov sklepov skupščine
Sklepi skupščine d.d., katere se niso udeležili vsi delničarji, so nični, če s sklicem skupščine niso bili objavljeni dnevni red skupščine in predlogi sklepov.
družba z omejeno odgovornostjo - pridobitev lastniske pravice na stvarnem vložku - sklep registrskega sodišča o dokapitalizaciji
Družba o omejeno odgovornostjo postane lastnica predmetov kot stvarnih vložkov vanjo že z njihovo izročitvijo družbi in ne šele z izdajo sklepa registrskega sodišča o dokapitalizaciji družbe.
Pri volitvah organov skupščine odstopi od tistih določb ZGD, ki se nanašajo na sklic skupščine, nimajo za posledico ničnosti njihove izvolitve.
Ničnostnih razlogov, ki jih tožeča stranka ne uveljavlja, sodišče ne upošteva po uradni dolžnosti.
Samo kršitve tistih določb 281. - 287. člena ZGD, ki urejajo sklic skupščine, imajo za posledico ničnost sklepov skupščine ali pa samo posameznega sklepa, če se ničnostni razlog nanaša samo nanj. Na sklic skupščine pa se nanašajo tudi določbe o dnevnem redu in obveznosti objave predloga sklepa, ki naj bi ga skupščina sprejela.
Ničnost izvolitve članov nadzornega sveta (ničnost po uvodni določbi 361. člena ZGD v zvezi s tretjo alineo prvega odstavka 359. člena ZGD ima za posledico tudi ničnost razrešitve prejšnjega nadzornega sveta.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - organ, pristojen za odločanje v ugovornem postopku - pristojnosti nadzornega sveta delniške družbe
Določbe 274. člena zakona o gospodarskih družbah ne dajejo podlage za zaključek, da bi nadzorni svet lahko prevzel odločanje v zvezi z vodenjem (v ta sklop sodijo tudi kadrovska vprašanja) gospodarske družbe, saj je za to pristojna uprava družbe. Ker je v drugem odstavku 80. člena zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja določeno, da ugovor zoper sklepe, ki jih organi delodajalca sprejemajo o njegovih pravicah, obveznostih in odgovornostih, delavec vloži pri organu, ki ga določi splošni akt oziroma kolektivna pogodba in ker delovnopravna zakonodaja in zakonodaja o družbah nista usklajeni, bi lahko bil v statutu delniške družbe kot pristojen organ določen, čeprav izven splošnega koncepta gospodarske družbe, nadzorni svet (2. točka 184. člena ZGD). S tem nadzornemu svetu ne bi bile dane pristojnosti nekdanjih organov upravljanja, ker nadzorni svet teh pristojnosti ne more imeti, pač pa (ozko tolmačeno) samo pristojnosti, ki so kot take izrecno opredeljene v statutu gospodarske družbe. To pa pomeni, da je treba v vsakem posameznem primeru ugotoviti ali je nadzorni svet bil pristojen za odločanje v ugovornem postopku.
STATUSNO PRAVO - SODNI REGISTER - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS04521
ZPP (1977) člen 3, 3/3, 16, 331, 331/2.ZSReg člen 35, 35/1, 36, 41, 41, 41/1, 41/2, 42. ZGD člen 44, 44/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - sodni register - tožba za ugotovitev ničnosti vpisa - ničnost posameznih podatkov vpisa - sodba na podlagi pripoznave - dopustnost pripoznave tožbenega zahtevka po členu 41 ZSReg
41. člen ZSreg določa le na splošno, da se lahko s tožbo zahteva ugotovitev, da je vpis ničen, ker pri tem ne navaja, katere vpise (to je ali zgolj vpis subjekta ali tudi posameznih podatkov) se lahko izpodbija. Dikcija tega določila je takšna, kot je uporabljena v določbi o postopku s pritožbo po 36. členu ZSreg, po kateri pa glede na predhodno določilo 35. člena ZSreg ne more biti sporno, da se lahko s pritožbo pobija vpis vseh podatkov, kadar so morali biti istočasno vpisani, sicer pa le vpisi posameznih podatkov (ki so po določilu prvega odstavka 35. člena ZSreg vsak zase predmet odločitve). Navedena ugotovitev zato ne daje podlage za v ZVZ zastopano sklepanje, da je tožba oziroma sodna pot nedovoljena, kadar je sporna veljavnost (ničnost) le posameznih podatkov vpisa (in torej ne vpis celega subjekta).
Po stališču ZVZ je bila toženkina pripoznava zahtevka v tej zadevi v nasprotju z določilom 41. člena ZSreg, ki da je kogentne narave. Ta določba (o ničnostni tožbi) se nahaja v poglavju, ki ureja postopek vpisa v sodni register, predmet Zakona o sodnem registru po določbah drugega odstavka 44. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD, Ur. list RS, št. 30/93 in 29/94) pa je le postopek v registrskih zadevah. Vrhovno sodišče ocenjuje, da navedena določba z zapisano vsebino ne daje podlage za sklepanje o nedopustnosti pripoznav zahtevkov iz 41. člena ZSreg ali o kogentnosti tega določila. Namreč tožbo, da se ugotovi ničnost vpisa, prizadeta stranka lahko vloži, a tega ni dolžna storiti (drugi in prvi odstavek 41. člena ZSreg). Poleg tega pa je izpodbijanje tudi časovno omejeno (na 3 leta po določbi tretjega odstavka istega člena). Tako navedeno določilo subjektu oz. prizadeti osebi le daje pravico do tožbe, v njeni dispoziciji pa je, ali se bo pravnega varstva tudi poslužila. Zato ima pravico razpolagati z zahtevkom in zato ne gre za primer iz tretjega odstavka 3. člena ZPP kot neutemeljeno meni zahteva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STATUSNO PRAVO - SODNI REGISTER
VS04517
ZPP (1977) člen 16, 99, 201, 354, 354/2-3.ZSReg člen 4, 4-8, 33, 33/1, 33/2, 33/3, 41. ZGD člen 250, 275.
zahteva za varstvo zakonitosti - delniška družba - imenovanje in odpoklic uprave - odločanje o zahtevku za vpis v sodni register - ničnost sklepa nadzornega sveta o odpoklicu člana uprave kot predhodno vprašanje - tožba za ugotovitev ničnosti vpisa - sodna pristojnost
Dejstvo, da ZGD vprašanj o ničnosti sklepov nadzornega sveta ne ureja posebej, kot na primer ureja vprašanja o ničnosti sklepov skupščine ne pomeni, da sklepi nadzornega sveta ne morejo biti neveljavni, torej nični ali izpodbojni. Če so obremenjeni s postopkovnimi nepravilnostmi ali izdani v nasprotju s prisilnimi predpisi, je njihovo neveljavnost mogoče uveljavljati v postopku pred sodiščem, ker morajo prizadete osebe imeti sodno varstvo. To nedvomno velja glede izpodbijanja veljavnosti tudi tistih sklepov nadzornega sveta, ki jih je potrebno vpisati v sodni register. Med takimi sklepi pa je prav sklep nadzornega sveta o odpoklicu ali razrešitvi tistega člana uprave družbe, ki je pooblaščen za zastopanje družbe.
V postopku vpisa v sodni register zakon sam določa sodno pristojnost za odločanje o predhodnem vprašanju, ki je v obravnavanem primeru vprašanje neveljavnosti sklepa začasnega nadzornega sveta. Nobenega razloga tudi ni, da oseba, katere interes je prizadet, take tožbe ne bi mogla vložiti brez predhodnega napotitvenega sklepa registrskega sodišča.
POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STATUSNO PRAVO
VS04507
ZOR člen 74, 75, 454. ZGD člen 197, 198, 199, 200.
delniška družba - prodaja (delnic) - sklenitev pogodbe - pogoji in njihov učinek - odložni pogoj - vsebina vpisa v sodni register
Predmet spora je bila veljavnost kupne pogodbe, ki sta jo toženki sklenili med sabo 14.12.1994 in s katero je prva toženka prodala drugi toženki svoje delnice (pri delniških družbah so v prometu delnice in ne deleži kot se mestoma omenja v tej zadevi). Veljavnost navedene pogodbe se je postavljala zato, ker naj bi bila sklenjena pod nedopustnimi pogoji. Po ugotovitvah sodišča druge stopnje se pogoj, ki je bil zapisan v sporni pogodbi, nanaša le na vpis pogodbe v register in ne na sklenitev oziroma veljavnost same pogodbe.
Ob takem stanju, ko se domnevni pogoj ne nanaša na pogodbo samo, to je na njeno veljavnost in učinkovanje, ni bilo potrebno v tem postopku ocenjevati pomena oziroma dopustnosti v pogodbi zapisanega pogoja (ki pogojuje le vpis pogodbe v register, ne pa veljavnosti pogodbe).
ničnost sklepov skupščine - postopek in roki uveljavljanja ničnosti
Ničnost sklepov skupščine d.d. ali d.o.o. se uveljavlja samo s tožbo. Z vlogami v drugih postopkih (registrskih, izvršilnih) ni mogoče obravnavati roka iz 360. čl. ZGD.
upravljanje investicijskih skladov in pooblaščene investicijske družbe - nadzor nad poslovanjem - ukrepi Agencije - odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti - razlogi za odvzem dovoljenja - naložbe investicijskih skladov - prepoved naložb v določene pravne osebe - prva prodaja vrednostnih papirjev - zastava vrednostnih papirjev
V kakšne oblike naložb lahko investicijski skladi naložijo svoja sredstva, določa 93. člen ZISDU, 99. člen ZISDU pa določa, v katerih pravnih osebah jih ne smejo imeti.
Borzno posredniška družba ali banka (pooblaščenec), ki na predlog zainteresirane osebe za vpis javno ponujenih vrednostnih papirjev to stori, veljavno zaveže pooblastitelja (izdajatelja vrednostnih papirjev). S tem je posel prodaje in nakupa vrednostnih papirjev v smislu 3. alinee 109. člena ZISDU sklenjen, in sicer, če do konkretnega vpisa pogoj uspešnosti javne ponudbe iz 1. odstavka 24. člena ZTVP še ni bil izpolnjen, z razveznim pogojem njegove neizpolnitve v roku iz 23. člena ZTVP, če pa je že bil izpolnjen pa nepogojno.
ZISDU člen 18, 37, 125, 125/2, 126, 127. ZISDU-A člen 112a, 112a/1, 112a/3, 112a/4, 112a/5.
družba za upravljanje - vzajemni sklad - nadzor nad poslovanjem - ukrepi Agencije - začasna prepoved upravljanja investicijskih skladov
Če Agencija za trg vrednostnih papirjev družbi za upravljanje začasno prepove upravljanje investicijskih skladov, mora izreči vse tri ukrepe iz 3. odst. 112a čl. ZISDU. Samo v primeru, če se začasna prepoved nanaša na PID-e ji ni treba izreči ukrepa iz 4. alinee 3. odst. 112a člena ZISDU (2. odst. 125. člena ZISDU).