V kolikor stranka deloma zmaga v pravdi, sodišče lahko glede na doseženi uspeh določi, da krije vsaka stranka svoje stroške, ali pa ob upoštevanju vseh okoliščin primera naloži eni stranki, naj povrne drugi stranki in intervenientu ustrezen del stroškov. Navedeno pomeni, da bo odločitev sodišča, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka, pravilna samo v primeru, če bo enak oziroma primerljiv ne le uspeh obeh obeh strank v sporu, temveč bodo enaki oziroma primerljivi tudi njuni stroški. Uspeh tožnika v tem sporu je znašal 51,82 %. V kolikor bi stranki imeli približno enake stroške, bi sodišče lahko odločilo, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka. Vendar pa je med stroški tožnika in tožene stranke velika razlika, zato je vsaka stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka glede na njen uspeh.
15 dnevni subjektivni rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je začel teči z dnem, ko je tožnik podal svoj zagovor, saj je bila tožena stranka šele po opravljenem zagovoru tožnika seznanjena z razlogi in vsemi okoliščinami, ki so utemeljevali izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
V postopku presoje zakonitosti sklepov disciplinskih organov je v vsakem primeru potrebno presoditi obstoj vseh očitanih kršitev ter disciplinske odgovornosti delavca za vse kršitve, zaradi katerih je bil disciplinsko obravnavan. Delavca v sodnem postopku ni dopustno spoznati za disciplinsko odgovornega za vse kršitve, ki se mu očitajo, če se v postopku preverja le ena kršitev.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-13, 100, 100/1, 100/1-13.
prenehanje delovnega razmerja - pravica do obrambe - zaslišanje prič - disciplinski postopek
Zmotno je stališče, da v postopku pred sodiščem ni dopustno izvajati dokazov, ki niso bili izvedeni že v disciplinskem postopku. Tožnika pravica do obrambe ni bila kršena s tem, da pred disciplinsko komisijo delodajalca ni bil izveden dokaz z zaslišanjem priče, ker se ta ni odzvala vabilu na disciplinsko obravnavo, saj disciplinska komisija dejansko nima na voljo prisilnih sredstev za zaslišanje oseb, ki niso delavci tožene stranke.
javni zavod - imenovanje direktorja - razpisni postopek - direktor zavoda - soglasje ustanoviteljic zavoda k imenovanju direktorja - vršilec dolžnosti direktorja - sodno varstvo
1. Odklonitev soglasja ustanoviteljic zavoda k imenovanju tožnika kot direktorja zavoda ni mogoče opredeliti kot kršitev izvedbe postopka razpisa za imenovanje direktorja.
2. ZZ ne določa, da mora biti kot v.d. direktorja imenovan eden izmed prijavljenih, a neizbranih kandidatov za direktorja. Veljavna zakonodaja neizbranemu kandidatu ni dajala sodnega varstva za izpodbijanje odločbe o imenovanju druge osebe za vršilca dolžnosti direktorja, zaradi česar bi bilo potrebno tožbo tožnika v tem obsegu zavreči.
Sindikalni zaupnik uživa imuniteto na podlagi 41. člena SKPgd samo, če ravna v skladu z veljavnimi zakoni, kolektivnimi pogodbami, splošnimi akti. Ta imuniteta se nanaša na njegovo sindikalno dejavnost.
Če ravnanja sindikalnega zaupnika ni mogoče opredeliti kot sindikalno dejavnost in tudi ne kot ravnanje v skladu s splošnimi akti tožene stranke, delodajalec ni bil dolžan pridobiti soglasja sindikata za začetek disciplinskega postopka zoper sindikalnega zaupnika.
stroški postopka - skrčitev zahtevka in potrebni pravdni stroški
Načelo uspeha v postopku je treba upoštevati tako, da se v primeru skrčitve tožbenega zahtevka posebej ugotovi uspeh strank za čas postopka do skrčitve in posebej za čas po skrčitvi tožbenega zahtevka, kar bistveno vpliva na odmero stroškov.
ZT je v 3. členu prepovedal sklenitev delovnega razmerja oziroma pogodbe o zaposlitvi s tujcem brez delovnega dovoljenja. V spornem primeru je bila s pravnomočno sodno odločbo razveljavljena odločba tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja tožniku, kar pomeni le, da je bila tožena stranka za nazaj dolžna tožniku priznati vse pravice iz delovnega razmerja do poziva nazaj na delo in ni šlo za novo sklepanje delovnega razmerja oziroma pogodbe o zaposlitvi. Zato to ni situacija, ki bi jo zakon prepovedoval oziroma, ki bi bila v nasprotju z zakonom. Tožniku je bilo s sodno odločbo priznano kontinuirano delovno razmerje, ki bi ga delodajalec lahko prekinil le z novo odločbo o prenehanju delovnega razmerja.
Izhodiščne plače sodijo med priviligirane terjatve. To pomeni, da se terjatev iz naslova izhodiščnih plač delavcu prizna v celoti in ne glede na pogoje prisilne poravnave. Niso pa priviligirana terjatev tudi zakonite zamudne obresti. Zato za poplačilo zakonitih zamudnih obresti veljajo pogoji prisilne poravnave.
Po določilu 2. odst. 61. čl. v času spornega razmerja veljavnega Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih nastane zastavna pravica (med drugim) na nepremičninah (hipoteka) na podlagi pravnega posla, sodne odločbe ali zakona, hipoteka na nepremičnini pa se na podlagi pravnega posla ali sodne odločbe pridobi z vpisom v javno knjigo ali na drug ustrezen, v zakonu določen način (1. odst. 64. čl. ZTLR). V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje ugotovilo, da nepremičnine v času nastanka sporne zastavne pravice na njih, niso bili vpisani v zemljiški knjigi. Glede na to je moralo ugotavljati, ali je bila zastavna pravica tožene stranke na njih pridobljena na "drug ustrezen, z zakonom določen način".
razrešitev direktorja - odpravnina zaradi razrešitve
Če tožnik zahteva, da mu tožena stranka plača odpravnino zaradi predčasne razrešitve po določbi pogodbe o zaposlitvi, mora sodišče ugotoviti, ali je bil tožnik predčasno razrešen in ali mu v tem primeru pripada plača po določbi pogodbe. Predmet spora ni prenehanje delovnega razmerja tožnika zaradi trajnega prenehanja potreb po delu temveč izpolnitev pogodbene obveznosti. Zato ni pravilno stališče, da tožnik ni upravičen do odpravnine, ker je bil le navidezno razporejen na drugo delovno mesto, le navidezno razrešen in navidezno opredeljen kot presežni delavec.
prenehanje delovnega razmerja - disciplinska komisija
Odločilnega pomena za pristojnost disciplinskih organov je status tožnika v času, ko naj bi bile kršitve storjene in ne v času, ko se izvaja disciplinski postopek. Če je tožnik storil očitano kršitev v času, ko je imel status direktorja, je bil za vodenje disciplinskega postopka pristojen upravni organ, ki imenuje in razrešuje direktorja na podlagi statuta.
Pri opredeljevanju vrste spora (zaradi odločanja o stroških postopka in sodnih taksah) se upošteva tako vsebina primarnega (spor zaradi prenehanja delovnega razmerja), kot tudi vsebina podrejenega zahtevka (spor zaradi plačila odškodnine in odpravnine), sicer bi se stranka, ki je sicer zainteresirana le npr. za plačilo odpravnine, izognila plačilu stroškov in taks tako, da bi primarno izpodbijala odpoved pogodbe o zaposlitvi, čeprav bi vedela, da neutemeljeno, podredno pa bi vtoževala plačilo odpravnine.
Če delavec (tožnik) umakne del podrejenega tožbenega zahtevka - za plačilo odškodnine za čas odpovednega roka, je dolžan toženi stranki (delodajalcu) povrniti stroške postopka, ker zahtevek za plačilo odškodnine za čas odpovednega roka ni spor zaradi prenehanja delovnega razmerja, čeprav je z odpovedjo v zvezi. Tak zahtevek je mogoče postaviti oz. mu je mogoče ugoditi le, če se odpoved pogodbe o zaposlitvi ne izpodbija (oz. podrejeno, če se ne izpodbije) zato ni mogoča uporaba 2. odst. 22. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih.
Arbitražni postopek velja za sproženega, če sta izpolnjeni dve predpostavki: predlog za začetek postopka in imenovanje arbitra. Če je svet delavcev sprožil postopek pred arbitražo v predpisanem roku, vendar ni imenoval svojega arbitra, se šteje, da je bil program razreševanja trajno presežnih delavcev sprejet.
ZPPSL člen 5, 5/2, 15, 5, 5/2, 15. ZPP člen 11, 11/1, 274, 274/1, 11, 11/1, 274, 274/1.
stečajni postopek - prisilna poravnava - načelo vesti in poštenja
Zakon o pravdnem postopku v 1. odst. 11. čl. določa, da če stranke z namenom škodovati drugemu ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji ter vestnostjo in poštenjem, zlorabljajo pravice, ki jih imajo po tem zakonu, jim sodišče lahko izreče denarno kazen ali druge ukrepe, določene s tem zakonom. Za primer zlorabe pravic ZPPSL ne vsebuje nobenih določb, zato prihaja v poštev smiselna uporaba določb ZPP (15. čl. ZPPSL). Kot "drug ukrep", ki ga v primeru ugotovljene zlorabe pravic lahko izreče sodišče, v obravnavanem primeru prihaja v poštev odrek pravne koristi za vložitev (ponovnega) predloga za začetek postopka prisilne poravnave (1. odst. 274. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZPPSL).
ZPP člen 144, 144. ZDR člen 87, 87/2, 204, 204/3, 87, 87/2, 204, 204/3.
odpoved delovnega razmerja - odklonitev sprejema - rok za vložitev tožbe
Določbe ZPP oz. ZDR o načinu vročanja v bistvu določajo okoliščine, na podlagi katerih se da nedvomno zaključiti, kdaj je bila osebna oz. nadomestna vročitev izvršena. S tem, ko je delavec sprva odklonil vročitev odpovedi in ni hotel podpisati prejema in se je kasneje seznanil na vidnem mestu (oglasni deski) s celotno vsebino odpovedi, je potrebno šteti za dokazano, da je bila vročitev odpovedi delavcu zakonito opravljena najkasneje z dnem, ko se je delavec seznanil z odpovedjo. Od dneva seznanitve delavke z odpovedjo do vložitve tožbe je poteklo več kot 30 dni, zaradi česar je bilo potrebno tožbo zavreči kot prepozno.
ZST člen 8, 8/1, 8, 8/1. ZPP člen 180, 180/4, 180, 180/4.
potrdilo o plačilu sodne takse - domneva umika tožbe
Odločba Ustavnega sodišča (U-I 32/2002 - Ur. l. RS, št. 73/2003), s katero je bil razveljavljen 1. odst. 8. čl. Zakona o sodnih taksah, ne vpliva na uporabo določbe 4. odst. 180. čl. ZPP, ker ZST prvenstveno ureja področje sodnih taks, domneva umika tožbe pa je procesno vprašanje, ki ga ureja ZPP. ZPP v 4. odst. 180. čl. postopek glede plačila sodne takse za tožbo ureja posebej in strožje, kot to velja za ostale vloge po ZST (ko je dovolj, da se stranki pošlje le opomin). Sklep o popravi vloge nadomešča opomin, zato stranki le-tega ni treba posebej pošiljati. Sodišče prve stopnje ravna pravilno, če potem, ko zavrne predlog za oprostitev plačila sodnih taks, pozove tožnika k predložitvi dokazila o plačilu sodne takse (v sklepu takso tudi odmeri), mu določi rok in ga opozori na posledice. Ker tožnik dokazila v roku ni predložil, je sodišče utemeljeno štelo del tožbe za umaknjen in je postopek ustavilo.