nezgoda - odškodninska odgovornost - poškodba pri izvajanju športne aktivnosti - škoda nastala pri športni aktivnosti - odgovornost športne organizacije - poškodba otroka pri športni dejavnosti - tečaj - potek dogodka - vzročna zveza - nezmožnost preizkusa sodbe - zavrnitev dokaznega predloga brez obrazložitve - načelo kontradiktornosti - celovita dokazna ocena - razlogi za razveljavitev sodbe - odločanje na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja
Sodišče ni celovito ugotovilo pravotvornih dejstev, iz katerih bi bilo mogoče presojati obstoj oziroma prekinitev vzročne zveze, ker se do izpovedbe D. D., C. C. in B. B. ni opredelilo in s tem prekršilo ustavno zagotovljeno pravico do enakosti strank v postopku. Izpovedbo priče D. D., da je bil dogodek sredi travnika, daleč stran od začrtane poti, po kateri bi se ostali peljali, je vzelo iz konteksta in zaključilo, da je do škode prišlo sredi travnika daleč stran od začrtane poti in da je inštruktorica B. B. trem udeležencem dovolila vožnjo po travniku izven utrjenih poti. Opisane absolutno bistvene kršitve postopka narekujejo razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek, da dokazno oceni izpovedbe vseh zaslišanih prič, izvede tudi dokaz z vpogledom v posnetek poti, ki ga je predložila tožena stranka, ter opravi ogled trase in mesta nesreče na terenu, tako kot je to predlagala tožena stranka. V ponovljenem postopku mora sodišče v obrazložitvi sodbe korektno povzeti vsebino vseh izvedenih dokazov, jih oceniti ali obrazložiti ali pa navesti, zakaj izvedba nekaterih dokazov, ki so predlagani, ni potrebna.
Na bistvo pritožbene graje je sodišče prve stopnje odgovorilo s prepričljivimi argumenti, zakaj prepoznanega obstoja preslepitvenega namena v zvezi s prevzetim poslom dejstvo, da je obdolženi najel ter tudi plačal gradbeni oder, ne more omajati in posledično tudi ne razbremeniti očitka storitve kaznivega dejanja. Poudariti je namreč, da je preslepitev sicer abstrakten, pomensko odprt pojem, ki je v danem primeru vsebinsko podprt z ugotovljenimi konkretnimi ravnanji obdolženca, ki jasno in nedvoumno obeležujejo preslepitev.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-11. OZ člen 619. ZUTD člen 163, 163/2, 166, 166/2, 167. ZDR-1 člen 4, 9, 17, 17/3, 62, 62/6, 118.
prenehanje delovnega razmerja - obstoj delovnega razmerja - stranka, ki ne more biti pravdna stranka - pravnomočno zavržena tožba - zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku - poslovni model - zloraba
Ugotovitev obstoja delovnega razmerja je posledica zlorabe, kar pomeni, da je ugotavljanje elementov delovnega razmerja, določenih v prvem odstavku 4. člena ZDR-1, nepotrebno.
Toženka je zaradi ugotovljene zlorabe odgovorna za prikrajšanje pri pravicah iz delovnega razmerja (tudi) v času, ko je bil tožnik delavec družbe A., d. o. o., pri čemer njena odgovornost (zaradi ugotovljene zlorabe) ni subsidiarna, kot bi bila na podlagi šestega odstavka 62. člena ZDR-1. Njena odgovornost ni le klasična odškodninska, ampak enaka odgovornosti delodajalca za prejemke iz delovnega razmerja. Obravnava se v okviru reparacijskega zahtevka, ki ga je sodišče prve stopnje za čas do 9. 10. 2019 neutemeljeno zavrnilo.
ZPP člen 213, 287. ZPIZ-2 člen 42, 42-2, 52, 52/1, 52/1-1. URS člen 2, 50, 156.
družinska pokojnina - minimalna pokojninska doba
Pravice iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja so javnopravne narave in določbe ZPIZ-2 kogentnega značaja, zato pravice niti ob pomanjkanju enega dne pokojninske dobe ni dopustno priznati.
ZPP člen 155, 163, 163/4, 344. Odvetniška tarifa (2015) člen 7.
odločitev o pravdnih stroških - končni uspeh pravdnih strank v pravdnem postopku - pridržanje odločitve o pravdnih stroških - odmera pravdnih stroškov - pravnomočna odločitev o glavni stvari - stroški odgovora na pritožbo - povišanje nagrade za zastopanje več strank - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - dolžnost povrnitve stroškov
Čeprav je tožnica upravičena do brezplačne pravne pomoči, to na njeno dolžnost povrnitve pravdnih stroškov nasprotni stranki ne vpliva.
Vložitev odgovora na pritožbo je z zakonom predpisana pravica pravdne stranke. Glede na to je zavrnitev stroškov odgovora na pritožbo s sklicevanjem na 155. člen ZPP lahko utemeljena le v primeru vsebinsko povsem praznega odgovora na pritožbo.
Pri odločitvi o stroških postopka se upošteva le končni uspeh strank in ne uspešnost posamezne faze postopka.
ZDSS-1 člen 81, 81/2, 82, 82/1, 82/1-1. ZUP člen 7, 8.
varstveni dodatek - spor polne jurisdikcije - kasatorično pooblastilo - odprava upravnega akta in vrnitev zadeve v ponovni postopek
Res je, da sodišče v sodno socialnih sporih po odpravi upravnih odločb praviloma samo odloča tudi o pravici, obveznosti ali pravni koristi. Torej razsoja v sporu polne jurisdikcije. Vendar pa lahko ob odpravi upravnega akta naloži izdajo novega upravnega akta, če dejansko stanje ni bilo pravilno ali popolno ugotovljeno, ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem pa bi bilo dolgotrajno ali povezano z nesorazmernimi težavami. Prav slednje procesno stanje je podano tudi v predmetni zadevi.
ZPP člen 11, 70, 70/1, 70/1-6, 72, 185, 185/1, 247, 247/1, 252, 252/1, 286, 286b, 286b/1, 291, 291/2. ZDR-1 člen 7, 7/4, 196. ZPIZ-1 člen 101, 101/1, 101/4. ZPIZ-2 člen 70, 83, 429, 429/3.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - kršitev prepovedi diskriminacije - invalid III. kategorije invalidnosti - izločitev sodnika - nepristranskost izvedenca - pravočasno navajanje dejstev in dokazov - obveznost prilagoditve delovnega mesta - delna sprememba izpodbijane sodbe
Zmotno je stališče pritožbe, da bi morala toženka organizirati delovni proces tako, da bi tožnici to delovno mesto prilagodila. Tožnica zaradi omejitev ni mogla več opravljati dela na delovnem mestu pevka v koncertnem zboru, prilagoditev delovnega mesta delovnemu invalidu pa je predvidena le, če mu je priznana pravica do poklicne rehabilitacije iz 70. člena ZPIZ-2.
Očitanih ravnanj oziroma opustitev (niti samih zase niti) v povezavi z ostalimi ni mogoče opredeliti kot trpinčenja na delovnem mestu, pri čemer ta tudi sama zase niso graje vredna ali očitno negativna in žaljiva, da bi bila podlaga odškodninske odgovornosti toženke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL00069711
ZIZ člen 13, 40, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 55/1-2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah (1994) člen 22, 22/2, 22/2-2.
izvršba na podlagi tuje odločbe - popolnost predloga za izvršbo - neopredelitev do odločilnih dejstev
Upnik so bili pozvani k dopolnitvi predloga za izvršbo tako, da sodišču glede na 2. točko drugega odstavka 22. člena Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah predložijo potrdilo pristojnega tujega sodišča oziroma drugega organa o pravnomočnosti sodbe po pravu države, v kateri je bila izdana, potrdilo o izvršljivosti pod prejšnjo alinejo navedene odločbe po pravu države, v kateri je bila izdana, in potrdilo, da je bila stranka, ki ni sodelovala v postopku, zoper njo pa je bila izdana odločba, skladno z zakonom države, ki je odločbo izdala, pravilno in pravočasno vabljena na obravnavo; v primeru, da je stranka procesno nesposobna, pa tudi potrdilo, da je bila pravilno zastopana.
Sodišče se v izpodbijanem sklepu ni v ničemer opredelilo do navedb upnikov, da jim hrvaško sodišče zahtevanega potrdila ne izda in da očitno ocenjuje, da je zahtevi iz 2. točke drugega odstavka 22. člena Pogodbe zadoščeno že s predložitvijo prvostopenjske sodbe s potrdilom o pravnomočnosti in izvršljivosti v povezavi z drugostopenjsko sodbo, iz katere izhaja, da v postopku niso bile zagrešene nobene procesne napake, stranke pa so v postopku sodelovale, saj sta se dolžnika na sodbo sodišča prve stopnje pravočasno pritožila, a je bila njuna pritožba kot neutemeljena zavrnjena, prav tako pa iz drugostopenjske sodbe ni razvidno, da dolžnika ne bi bila pravilno ali pravočasno vabljena na obravnavo ali da bi bila procesno nesposobna in v tem primeru nepravilno zastopana. Take navedbe bi lahko bile pravno odločilne za presojo izpolnitve pogojev iz 40. člena v zvezi s 13. členom ZIZ oziroma za presojo popolnosti predloga za izvršbo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00068773
Zakon o kazenskem postopku (1948) člen 12, 12/2, 18, 18/2, 67, 67/2, 70, 70/2, 371, 371/2, 371/11. KZ-1 člen 20, 20/2, 308, 308/3, 308/6.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - pravica do formalne obrambe - pravica do poštenega sojenja - zaslišanje obremenilne priče - prisotnost zagovornika - izločitev dokazov
Sodišče prve stopnje je na glavni obravnavi zavrnilo dokazni predlog državne tožilke, da bi prebralo zapisnike o zaslišanju treh tujcev, ki so bili zaslišani v okviru nujnih preiskovalnih opravil pred dežurno preiskovalno sodnico, saj obdolženi v tistem času še ni imel zagovornika. Sodišče prve stopnje tako sodbe ni oprlo na izpovedbe navedenih prič, saj gre za obremenilne priče, ki so bile na sodišču zaslišane brez prisotnosti obtoženčevega zagovornika. Ker sodišče na njihove izpovedbe ni oprlo sodne odločbe, ni kršilo obtoženčeve pravice do obrambe po drugem odstavku 371. člena ZKP v zvezi z drugim odstavkom 12. člena, drugim odstavkom 67. člena in drugim odstavkom 70. člena ZKP.
Pritožbeno sodišče se ne strinja s trditvijo v pritožbi, da bi moralo sodišče iz spisa izločiti zapisnike o izjavah tujcev, ker so bili le-ti zaslišani brez navzočnosti zagovornika. Ti zapisniki ne predstaljajo nezakonitih dokazov v smislu drugega odstavka 18. člena ZKP, saj niso bili pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin niti ne s kršitvijo določb kazenskega postopka. Ker pa ob zaslišanju tujcev obtožencu ni bilo omogočeno zaslišanje tedaj obremenilnih prič s pomočjo zagovornika, je bila odločitev prvostopnega sodišča, da na njihove izpovedbe ni oprlo sodne odločbe, pravilna in zakonita.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00069619
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 20a, 20a/1, 20a/2, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 55/1-8. OZ člen 51, 51/1, 51/2, 51/3, 51/4, 311. ZGD-1 člen 481, 481/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-10, 339/2-14, 339/2-15.
izvršilni naslov - neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - ugovor zoper sklep o izvršbi - zapadlost terjatve - prenehanje terjatve - kupnina za poslovni delež - naknadno prenehanje terjatve - obličnost - namen obličnosti - naknadni ustni dogovor - obličnost poznejše spremembe pogodbe - pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža - obličnost pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža - javni interes - narok v izvršilnem postopku - ugovor pobota - materialnopravni pobot v izvršilnem postopku - likvidnost terjatve
Zapadlost terjatve na dan vložitve predloga za izvršbo izhaja že iz samega notarskega zapisa in ker je dolžnik tudi izrecno soglašal z neposredno izvršljivostjo, so izpolnjeni vsi pogoji za izvršljivost notarskega zapisa, notarski zapis pa predstavlja izvršilni naslov.
Uveljavljani ugovorni razlogi ne predstavljajo naknadno nastalega dejstva, ki ga dolžnik ne bi mogel uveljavljati že pri nastanku izvršilnega naslova.
Terjatev predstavlja kupnino za poslovni delež, pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža pa mora biti skladno s tretjim odstavkom 481. člena ZGD-1 sklenjena v obliki notarskega zapisa. Enaka obličnost je na podlagi drugega odstavka 51. člena OZ zahtevana tudi za vse poznejše spremembe ali dopolnitve te pogodbe, izjema iz četrtega odstavka 51. člena OZ, na katero se sklicuje dolžnik, pa v predmetni zadevi ne pride v poštev. Po tej določbi so sicer veljavni poznejši ustni dogovori, s katerimi se zmanjšujejo ali olajšujejo obveznosti ene ali druge stranke, vendar pa to velja le, če je posebna oblika predpisana samo v interesu pogodbenih strank. V predmetni zadevi ne gre za tako situacijo, saj je namen zahtevane stroge obličnosti pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža poleg dokazne, svarilne in informacijske funkcije za pogodbene stranke nedvomno tudi v tem, da se omogoča vodenje sodnega registra in državni nadzor nad prometom s poslovnimi deleži (odmera davščin ipd.), kar pa predstavlja javni interes (razširjena informacijska funkcija). Vse morebitne spremembe pravnega posla, iz katerega izvira izterjevana terjatev, bi torej, da bi lahko bile pravno upoštevne oziroma zavezujoče, morale biti sklenjene v isti obliki, to je v obliki notarskega zapisa, in zatrjevana sklenitev le ustnega dogovora, ki dolžnikovo obveznost iz notarskega zapisa spreminja oziroma ukinja, ne zadošča.
Pravilno je sodišče zavrnilo tudi ugovor prenehanja terjatve zaradi pobota s posojili, vplačanimi v družbo B. d.o.o. V izvršilnem postopku je mogoč le materialnopravni pobot, do katerega po 311. členu OZ lahko pride, če sta terjatvi vzajemni, istovrstni in zapadli. Teorija in sodna praksa sta k tem pogojem dodali še pogoj likvidnosti terjatve, ki je podan, če je protiterjatev ugotovljena z izvršilnim naslovom ali če se upnik s pobotom strinja. V predmetni zadevi pogoj likvidnosti ni izpolnjen, saj dolžnik niti ne trdi, da bi protiterjatev temeljila na izvršilnem naslovu, prav tako pa je upnik navedbe o pobotu izrecno prerekal in je torej zatrjevana protiterjatev sporna.
ZIZ člen 17, 17/1, 17/2, 17/2-1, 19, 19/1, 21, 21/1, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1. ZPP člen 328, 337, 337/1. OZ člen 280, 280/1. ZDoh-2 člen 125, 125/3.
izvršilni naslov - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - določljivost obveznosti - bruto ali neto znesek - pravilna izpolnitev obveznosti - davčne stopnje - plačnik davka - formalna legaliteta - vložitev predloga za izvršbo - navedba stranke v odločbi - identiteta strank - očitna pisna pomota sodišča - napaka v imenu stranke - tipkarska napaka - poprava očitne pisne pomote
V izreku sodbe sicer res ni opredeljeno, ali gre za neto ali bruto znesek, je pa iz obrazložitve sodbe razvidno, da gre za bruto znesek, prav tako pa je višje sodišče v sodbi, s katero je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, jasno in izrecno zapisalo, da vtoževani znesek predstavlja bruto znesek. Da gre za bruto znesek, je nenazadnje nesporno tudi med samima strankama tega postopka, tudi če to v obeh navedenih sodbah ne bi bilo izrecno pojasnjeno, pa je v sodni praksi že zavzeto stališče, da v primeru, ko iz izvršilnega naslova izhaja obveznost plačila denarnega zneska, ki je po zakonu obdavčen, ta znesek predstavlja bruto znesek (če v sami sodbi ni izrecno določeno drugače).
Stopnje davkov in prispevkov so kogentno določene v veljavni zakonodaji, ki je javno objavljena in zato velja neizpodbojna pravna domneva, da je znana vsakomur, hkrati pa to pomeni, da je terjatev na ta način dovolj določena in se dolžnikove nasprotne navedbe ter navedbe o neizvršljivosti sodbe izkažejo za neutemeljene.
Ko je dolžniku naloženo plačilo bruto zneska, obveznost ob upoštevanju kogentne davčne zakonodaje in prvega odstavka 280. člena Obligacijskega zakonika veljavno izpolni tako, da del denarne obveznosti, ki ustreza višini davčnega odtegljaja za plačilo davkov in prispevkov v zvezi s prejetim dohodkom, v imenu in za račun upnika nakaže neposredno osebi, ki jo določa zakon (na ustrezne podračune), preostali del pa upniku v njegovo neposredno razpolaganje.
OZ člen 64, 64/1, 65, 65/1, 65/2, 103, 111, 111/5, 240, 244.
učinki razdrte pogodbe (razveze pogodbe) - dogovor o ari - vračilo dvojne are - varstvo kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb - gradnja na ključ
Zaradi odstopa od pogodbe so nastopili učinki razvezane pogodbe, med drugim plačilo obresti od dneva, ko je stranka prejela delno plačilo v denarju (peti odstavek 111. člena OZ).
Dogovor o ari nima značilnosti samostojnega pravnega posla, ker je veljavnost (in pravno učinkovanje) dogovora o ari odvisna od veljavnosti pogodbe, v znamenje sklenitve katere je bila ara izročena in gre tako za akcesorni pravni posel. Če je pogodba razvezana (čeprav je razveza posledica kršitve pogodbene obveznosti, za katero odgovarja ena pogodbena stranka), odpade pravni temelj za plačilo are. Zato mora pogodbena stranka, ki je aro prejela, denarni znesek, ki ga je prejela kot aro, vrniti, razen če je za neizpolnitev pogodbe odgovorna stranka, ki je aro dala.
Plačilo dvojne are oziroma vrnitev are je torej bistveno, katera pogodbena stranka je odgovorna za to, da do izpolnitve pogodbe ni prišlo.
kaznivo dejanje zalezovanja - procesna sposobnost obdolženca - psihiatrični pregled obdolženca - nedosegljivost obdolženega - neopravičen izostanek - zagotovitev navzočnosti obdolženca pri psihiatričnem pregledu - privedba obdolženca k izvedencu - načelo sorazmernosti - načelo subsidiarnosti - zavrženje obtožnega predloga - okoliščine, ki začasno preprečujejo kazenski pregon
Za izvedbo psihiatričnega pregleda pri izvedenki so sodišču na voljo različni ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti (XVII. poglavje ZKP). Če se da isti cilj doseči z več ukrepi, mora sodišče skladno z načeloma sorazmernosti in subsidiarnosti izbrati tistega, ki je za obdolženca najmilejši. Če se obdolženec ne odzove povabilu izvedenca za psihiatrični pregled, mora izvedenec o tem obvestiti sodišče. Sodišče sme nato odrediti privedbo k izvedencu (194. člen ZKP), če se obdolženec ne odzove vabilu sodišča, v katerem je bil opozorjen, da bo v primeru neopravičenega izostanka k izvedencu priveden.
Zgolj enkratna neuspešna realizacija odredbe za privedbo z obrazložitvijo, da gre za brezdomca, po prepričanju pritožbenega senata ne zadošča za odstop prvostopenjskega sodišča od nadaljnjih prizadevanj za zagotovitev navzočnosti obdolženca pri psihiatričnem pregledu.
izbris iz sodnega registra - prenehanje pravne osebe - navedba stranke v odločbi - neobstoječa pravna oseba kot stranka postopka - Slovenski državni holding (SDH)
Postopek se je začel na predlog upnika Družba za upravljanje terjatev bank, d.d., ki pa je bil 30. 12. 2022 izbrisan iz sodnega registra zaradi pripojitve k družbi Slovenski državni holding, d.d. in je s tem dnem prenehal obstajati. Navedeno dejstvo je ugotovilo že sodišče prve stopnje, ki je s sklepom z dne 13. 1. 2023 izvršilni postopek nadaljevalo z družbo Slovenski državni holding, d.d. kot novim upnikom. Kljub navedeni ugotovitvi je sodišče prve stopnje nato v kasneje izdanih izpodbijanih sklepih z dne 7. 3. 2023 in 13. 4. 2023 v uvodu kot upnika navedlo Družbo za upravljanje terjatev bank, d.d., torej izbrisano pravno osebo. Ker izpodbijana sklepa glasita na neobstoječo pravno osebo, sta obremenjena z bistveno kršitvijo določb postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
KZ-1 člen 314, 314/2. ZKP člen 358, 358-1, 383, 383/1, 383/1-2.
povzročitev splošne nevarnosti - zakonski znaki kaznivega dejanja - ogrozitveno kaznivo dejanje - kvalificirana oblika - abstraktna nevarnost - konkretizacija zakonskih znakov - namen zastraševanja - ogrožanje varnosti ljudi - oprostilna sodba
Zakonski znak glede posebnega namena storilca, ki je navsezadnje razlog, da gre za kvalificirano obliko kaznivega dejanja, za obstoj katerega zadostuje že abstraktna nevarnost, mora biti v opisu dejanja tudi primerno konkretiziran.
Kaznivo dejanje po 314. členu KZ-1 se uvršča v skupino ogrozitvenih kaznivih dejanj. S tem kaznivim dejanjem je varovan značilno splošno dostopen prostor, javen prostor in s tem varnost splošne javnosti in ne zgolj posameznega konkretnega abstraktno ogroženega oziroma konkretno ogroženega človeka ali več ljudi. To torej pomeni, da mora biti ogrožena varnost individualno nedoločenega števila oseb oziroma posamezne, vendar individualno nedoločene osebe, ali pa individualno določenega, toda neomejenega kroga oseb.
Na ravni zahtevanega dokaznega standarda je tudi izkazano, da naj bi obdolženi tujce prevažal v tovornem delu kombiniranega vozila, ki ni namenjen prevozu potnikov, kjer ni bilo sedežev, varnostnih pasov ali primerne opore, pri čemer naj bi tujci sedeli na tleh tovornega dela, tesno drug ob drugem, ko naj bi bil tovorni del vozila zaprt in opremljen le z manjšim zračnikom brez ventilatorja na vratih in odprtino na dnu, namenjeno opravljanju fizioloških potreb. Tako so izkazane okoliščine, ki zlasti ob upoštevanju dejstva, da je pot potekala zlasti po avtocestah, kjer so hitrosti višje, izkazujejo visoko intenziteto nevarnosti za življenje in zdravje ljudi.
Izvrševanje služnosti je pravno urejeno v določbi 219. člena SPZ. Po prvem odstavku navedene zakonske določbe se stvarna služnost izvršuje na način, ki najmanj obremenjuje služno stvar. Zato je lahko izvrševanje dejanske oblasti nad služečo stvarjo predmet posestnega varstva le v takšnem obsegu.
Po ustaljeni sodni praksi vsako poseganje v stvarno služnost še ne (more) pomeni(ti) tudi posega, ki bi opravičeval sodno varstvo. To je (lahko) le takšno ravnanje, ki služnostnega upravičenca znatneje ovira pri izvrševanju njegove omejene stvarne pravice; poseg mora biti takšen, da bodisi preprečuje ali v precejšnji meri otežuje izvrševanje vsebine služnosti. Zato se za pravno upoštevno motenje ne šteje ravnanje, ki sicer posega v dotedanji način izvrševanja služnosti, vendar nanj bistveno ne vpliva; vsaka (neznatna) sprememba dejanskega stanja še ne pomeni motenja ali odvzema posesti v pravnem smislu (32. člen SPZ).
ZIZ člen 17, 17/1, 17/2, 17/2-1, 19, 19/1, 21, 21/1, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1. OZ člen 280, 280/1. ZDoh-2 člen 125, 125/3.
izvršilni naslov - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - določljivost obveznosti - bruto ali neto znesek - pravilna izpolnitev obveznosti - davčne stopnje - plačnik davka - formalna legaliteta
V izreku sodbe sicer res ni opredeljeno, ali gre za neto ali bruto znesek, je pa iz obrazložitve sodbe razvidno, da gre za bruto znesek, prav tako pa je višje sodišče v sodbi, s katero je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, jasno in izrecno zapisalo, da vtoževani znesek predstavlja bruto znesek. Da gre za bruto znesek, je nenazadnje nesporno tudi med samima strankama tega postopka, tudi če to v obeh navedenih sodbah ne bi bilo izrecno pojasnjeno, pa je v sodni praksi že zavzeto stališče, da v primeru, ko iz izvršilnega naslova izhaja obveznost plačila denarnega zneska, ki je po zakonu obdavčen, ta znesek predstavlja bruto znesek (če v sami sodbi ni izrecno določeno drugače).
Stopnje davkov in prispevkov so kogentno določene v veljavni zakonodaji, ki je javno objavljena in zato velja neizpodbojna pravna domneva, da je znana vsakomur, hkrati pa to pomeni, da je terjatev na ta način dovolj določena in se dolžnikove nasprotne navedbe ter navedbe o neizvršljivosti sodbe izkažejo za neutemeljene.
Ko je dolžniku naloženo plačilo bruto zneska, obveznost ob upoštevanju kogentne davčne zakonodaje in prvega odstavka 280. člena Obligacijskega zakonika veljavno izpolni tako, da del denarne obveznosti, ki ustreza višini davčnega odtegljaja za plačilo davkov in prispevkov v zvezi s prejetim dohodkom, v imenu in za račun upnika nakaže neposredno osebi, ki jo določa zakon (na ustrezne podračune), preostali del pa upniku v njegovo neposredno razpolaganje.
ugovor zoper plačilni nalog o odmeri sodne takse - pravna oseba kot taksni zavezanec - javno objavljeni podatki - oprostitev plačila sodnih taks pravne osebe - predlog za oprostitev plačila sodne takse - nastanek taksne obveznosti za ugovor
Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki o tem, da je sodišče prve stopnje odločitev o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks oprlo na javno dostopne podatke, ki ustrezajo stanju na dan 31. 12. 2022. Za takšno ravnanje je sodišče imelo podlago v izrecni določbi petega odstavka 12.a člena ZST-1 v zvezi z drugim odstavkom 12.b člena ZST-1. Če se je dolžnikovo materialno stanje do vložitve predloga za oprostitev plačila sodnih taks toliko spremenilo, da javno dostopni podatki ne odražajo več dejanskega stanja, pa bi moral dolžnik ustrezne podatke sodišču že ob podaji predloga za oprostitev plačila sodne takse predložiti sam in ga sodišče k temu ni bilo dolžno pozivati.
ZIZ člen 6, 6/4, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 226, 227. ZPP člen 4, 339, 339/2, 339/2-1.
ugovor zoper sklep o izvršbi - pristojnosti strokovnega sodelavca - narok - izvajanje dokazov - načelo neposrednosti
Pooblastilo strokovnemu sodelavcu, da po odredbi sodnika vodi narok v smislu četrtega odstavka 6. člena ZIZ, še ne pomeni, da lahko na podlagi tako izvedenega naroka potem končno odločitev o zadevi sprejme sodnik, ki na naroku ni bil navzoč, saj na tak način ni mogoče udejaniti načela neposrednosti oziroma na tak način tega načela ni dopustno prebiti.
Ker je izpodbijano odločitev sprejela sodnica, ki na narokih za obravnavo ugovora, na katerih je strokovna sodelavka izvajala dokaze, ni sodelovala in tam niti ni bila prisotna, je prišlo do kršitve načela neposrednosti, na kar utemeljeno opozarja upnik v pritožbi, hkrati pa je sklep zaradi opisane napačne sestave sodišča pri odločanju obremenjen tudi s kršitvijo določb postopka iz 1. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, na katero višje sodišče pazi tudi po uradni dolžnosti.