Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 41, 41/1, 41/2, 41/3, 41/4, 41/5.
stroški in nagrada izvedenca
Pritožbene navedbe o preuranjenosti sklepov o odmeri nagrade niso utemeljene, saj že sam pristop izvedenk na narok terja priprave, zlasti ob upoštevanju dejstva, da se jima plačilo prizna tudi v primeru preložitve naroka.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00068519
ZKP člen 402, 402/3. KZ-1 člen 86, 86/8.
alternativna izvršitev kazni zapora - delo v splošno korist - predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - specialna prevencija - generalna prevencija - presoja vseh okoliščin - namen kaznovanja
Pritožnik v izpostavljanju obljube vzdržnosti od nadaljnjega izvrševanja kaznivih dejanj nekritično prezre, da se z izvršitvijo prostostne kazni zasleduje tudi širši namen, da se ne le obsojenega, marveč tudi druge, odvrne od pravno nevzdržnih ravnanj, kar pomeni, da mora biti način izvršitve kazenske sankcije koristen tako za kaznovano osebo kot za družbo oziroma širšo bivanjsko okolico.
gospodarski spor majhne vrednosti - upravnik - pravica do obravnavanja pred sodiščem - odsotnost z naroka - nedovoljena pritožbena novota
Kršitev toženkine pravice do obravnavanja pred sodiščem, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, bi bila podana samo, če bi sodišče prve stopnje toženi stranki onemogočilo sodelovanje na obravnavi, ker ne bi upoštevalo toženkine utemeljene prošnje za preložitev naroka. V primeru, da so obstajali upravičeni razlogi, zaradi katerih se zakoniti zastopnik tožene stranke obravnave ni mogel udeležiti (nenadna in nepredvidljiva bolezen, ki mu onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku), bi moral o tem pravočasno, torej še pred razpisano obravnavo, obvestiti sodišče in predložiti zdravniško opravičilo, izdano na predpisanem obrazcu. Zakoniti zastopnik tega ni storil, temveč šele v pritožbi navaja, da se dne 6. 12. 2022 naroka ni mogel udeležiti zaradi bolezni.
nezgoda - odškodninska odgovornost - poškodba pri izvajanju športne aktivnosti - škoda nastala pri športni aktivnosti - odgovornost športne organizacije - poškodba otroka pri športni dejavnosti - tečaj - potek dogodka - vzročna zveza - nezmožnost preizkusa sodbe - zavrnitev dokaznega predloga brez obrazložitve - načelo kontradiktornosti - celovita dokazna ocena - razlogi za razveljavitev sodbe - odločanje na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja
Sodišče ni celovito ugotovilo pravotvornih dejstev, iz katerih bi bilo mogoče presojati obstoj oziroma prekinitev vzročne zveze, ker se do izpovedbe D. D., C. C. in B. B. ni opredelilo in s tem prekršilo ustavno zagotovljeno pravico do enakosti strank v postopku. Izpovedbo priče D. D., da je bil dogodek sredi travnika, daleč stran od začrtane poti, po kateri bi se ostali peljali, je vzelo iz konteksta in zaključilo, da je do škode prišlo sredi travnika daleč stran od začrtane poti in da je inštruktorica B. B. trem udeležencem dovolila vožnjo po travniku izven utrjenih poti. Opisane absolutno bistvene kršitve postopka narekujejo razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek, da dokazno oceni izpovedbe vseh zaslišanih prič, izvede tudi dokaz z vpogledom v posnetek poti, ki ga je predložila tožena stranka, ter opravi ogled trase in mesta nesreče na terenu, tako kot je to predlagala tožena stranka. V ponovljenem postopku mora sodišče v obrazložitvi sodbe korektno povzeti vsebino vseh izvedenih dokazov, jih oceniti ali obrazložiti ali pa navesti, zakaj izvedba nekaterih dokazov, ki so predlagani, ni potrebna.
ZPP člen 155, 163, 163/4, 344. Odvetniška tarifa (2015) člen 7.
odločitev o pravdnih stroških - končni uspeh pravdnih strank v pravdnem postopku - pridržanje odločitve o pravdnih stroških - odmera pravdnih stroškov - pravnomočna odločitev o glavni stvari - stroški odgovora na pritožbo - povišanje nagrade za zastopanje več strank - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - dolžnost povrnitve stroškov
Čeprav je tožnica upravičena do brezplačne pravne pomoči, to na njeno dolžnost povrnitve pravdnih stroškov nasprotni stranki ne vpliva.
Vložitev odgovora na pritožbo je z zakonom predpisana pravica pravdne stranke. Glede na to je zavrnitev stroškov odgovora na pritožbo s sklicevanjem na 155. člen ZPP lahko utemeljena le v primeru vsebinsko povsem praznega odgovora na pritožbo.
Pri odločitvi o stroških postopka se upošteva le končni uspeh strank in ne uspešnost posamezne faze postopka.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 5, 5/1, 8, 8-1.. Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti ( Rim II ) člen 4, 4-1.. ZPP člen 17, 17/2.
mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - odškodninski spor z mednarodnim elementom - sedež tožene stranke - postopek pred domačim in tujim sodiščem - isti historični dogodek - ista dejanska in pravna podlaga tožbenega zahtevka - tesna povezanost zahtevkov - uporaba tujega prava - deljena odgovornost - nerazdelna odgovornost - načelo učinkovitosti prava EU
Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da mora sodišče (prve stopnje) presoditi svojo pristojnost na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana (drugi odstavek 17. člena ZPP). To pomeni, da sodišče pri presoji svoje pristojnosti ne izvaja dokazov zaradi ugotavljanja dejstev (kompetenčno dejansko stanje), ker bi to lahko pripeljalo do zavlačevanja postopka, temveč upošteva le tožbene navedbe in sodišču znana dejstva.
Po prepričanju sodišča druge stopnje na tesno povezanost zahtevkov kaže več okoliščin predmetne zadeve. Po eni strani gre pri vseh zahtevkih za isti historični dogodek (delovno nezgodo z dne 30. 10. 2015 na gradbišču v Nemčiji, v kateri se je tožnik telesno poškodoval), k nastanku katerega je (glede na tožbene navedbe) vsaka od toženih strank prispevala z njej očitanim ravnanjem oziroma opustitvijo. To pomeni, da imajo vsi zahtevki isto dejansko podlago.
Po drugi strani tožnik vsako od toženih strank toži na deliktni podlagi, kar pomeni, da je podana istovrstna pravna podlaga tožbenih zahtevkov. Pritožbene navedbe o različni pravni podlagi zahtevkov so neutemeljene. V tej zvezi sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je pri presoji obstoja tesne zveze med različnimi zahtevki enaka pravna podlaga za vložene tožbe sicer le eden od upoštevnih dejavnikov, ni pa nujni pogoj za uporabo 1. točke 8. člena Uredbe 1215/2012, če so tožene stranke lahko vsaj predvidele, da obstaja tveganje, da bodo tožene v državi članici, v kateri ima vsaj ena od njih stalno prebivališče. Toliko bolj je podana tesna zveza med zahtevki, če nacionalni predpisi, ki so pravna podlaga za tožbe, ki so bile vložene proti različnim toženim strankam, v bistvu enaki. Za različne pravne podlage zahtevkov na primer gre, če zahtevki zoper ene tožence eni temeljijo na pogodbeni odgovornosti, zahtevki zoper druge tožence pa na deliktni odgovornosti. V predmetni zadevi pa zahtevki zoper vse tožence temeljijo na deliktno podlagi.
In nenazadnje, na tesno vez med zahtevki kaže tudi to, da bi (glede na tožbene navedbe) lahko toženci tožniku skupno odgovarjali za nastalo škodo, pri tem pa ni pomembno, ali gre za deljive ali solidarne (nerazdelne obveznosti).
URS člen 14. ZKP člen 402,402/3. Odvetniška tarifa (2015) člen 1, 19, 19/2.
stroški pooblaščenega zagovornika
Pritožbeno sklicevanje na primerjavo plačila dela odvetnikov in izvedencev ni utemeljeno, saj iz 1. člena OT izhaja, da ta tarifa določa način vrednotenja, obračunavanje in plačilo odvetniških storitev in izdatkov, ki so jih stranke oziroma naročniki storitev dolžni plačati odvetnikom oziroma odvetniškim družbam za izvršene pravne storitve. Pritožba tako povsem prezre, da storitve izvedencev bazirajo na drug(ačn)i pravni podlagi, in sicer na Zakonu o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih ter Pravilniku o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih. Različen pravni temelj je torej razlog, čemu opravljanja in posledično vrednotenja odvetniških in izvedenskih storitev ni mogoče primerjati na način, za katerega se skozi pritožbena izvajanja zavzema zagovornica.
Pritožbeno sodišče vsled sprejete odločitve prvostopenjskega sodišča o ustavitvi postopka za preklic pogojne obsodbe pogreša izsledke poizvedb pri zemljiškoknjižnem sodišču in na upravni enoti o morebitnem lastništvu nepremičnega in vrednejšega premičnega premoženja, podatke finančnega urada o obdavčljivih dohodkih vse od dne 9. 2. 2018 pravnomočne sodbe, natančne podatke o morebitnem imetništvu poslovnih deležev v gospodarskih družbah in sploh celostno sliko obsojenčevega premoženjskega stanja, ki je za sprejetje odločitve v obravnavani zadevi bistvena.
Enoten psihični odnos obdolženca se izkazuje v zakonskem znaku koristoljubnosti ali oškodovalnih nagibov. Dejstvo, da je obdolženec v obdobju približno dveh mesecev v okviru štirih različnih dogodkov odtujil več predmetov, jasno izkazuje njegov koristoljubni nagib in s tem tudi njegovo odločitev kontinuirano izvrševati ista kazniva dejanja. Za presojo obdolženčeve koristoljubnosti in s tem njegovega enotnega psihičnega odnosa ni bistven njegov vsakokratni motiv, ki ga je vodil v protipravno pridobivanje premoženjske koristi.
V okviru presoje časovne povezanosti je treba upoštevati tudi pogostnost izvršitev. V obdobju približno dveh mesecev je obdolženec izvršil kar štiri dejanja. Upoštevaje še okoliščino, da je izvrševanju teh dejanj botroval njegov socialni status, ni mogoče trditi, da je šlo za tako dolgo obdobje, ki bi predstavljalo časovno diskontinuiteto.
Glede na to, da so bila vsa štiri dejanja izvršena v B., je krajevna povezava podana. Dejanja so sicer bila izvršena na dveh različnih krajih, vendar se oba kraja nahajata v istem naselju, zato ni mogoče trditi, da gre za popolnoma drugi lokaciji. Prav tako so bila vsa dejanja izvršena v samopostrežnih trgovinah. Podrobnosti v okviru posameznih izvršitev za to presojo niso tehtnega pomena.
izbris iz sodnega registra - prenehanje pravne osebe - navedba stranke v odločbi - neobstoječa pravna oseba kot stranka postopka - Slovenski državni holding (SDH)
Postopek se je začel na predlog upnika Družba za upravljanje terjatev bank, d.d., ki pa je bil 30. 12. 2022 izbrisan iz sodnega registra zaradi pripojitve k družbi Slovenski državni holding, d.d. in je s tem dnem prenehal obstajati. Navedeno dejstvo je ugotovilo že sodišče prve stopnje, ki je s sklepom z dne 13. 1. 2023 izvršilni postopek nadaljevalo z družbo Slovenski državni holding, d.d. kot novim upnikom. Kljub navedeni ugotovitvi je sodišče prve stopnje nato v kasneje izdanih izpodbijanih sklepih z dne 7. 3. 2023 in 13. 4. 2023 v uvodu kot upnika navedlo Družbo za upravljanje terjatev bank, d.d., torej izbrisano pravno osebo. Ker izpodbijana sklepa glasita na neobstoječo pravno osebo, sta obremenjena z bistveno kršitvijo določb postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
ZIZ člen 171. ZPP člen 270, 270/1, 270/1-8, 270/3.
pristop k izvršbi na nepremičnino - razdružitev postopkov - sklep procesnega vodstva - nedovoljena pritožba
Izpodbijana odločitev o zavrnitvi predloga za samostojno vodenje predmetne zadeve po vsebini predstavlja odločitev o združitvi oziroma razločitvi postopka in gre torej za odločbo, ki se nanaša na vodstvo postopka, oziroma za sklep procesnega vodstva. Zoper take sklepe pa glede na izrecno določbo tretjega odstavka 270. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ni pritožbe.
pristop k izvršbi - pravica do izpodbijanja terjatev drugih upnikov - ustavitev izvršbe po uradni dolžnosti
Izvršilni postopki različnih upnikov zoper istega dolžnika na isto nepremičnino kot predmet izvršbe ne morejo teči ločeno in vzporedno. Po pristopu gre zgolj za enotno vodenje izvršbe na isto nepremičnino, zgolj s sklepom o pristopu pa ni v ničemer odločeno o tem, ali je terjatev drugega upnika resnična. Za izpodbijanje terjatve drugega upnika ima upnik na volja druga pravna sredstva.
Poleg drugih primerov sodišče ustavi izvršbo po uradni dolžnosti tudi, če je izvršilni naslov pravnomočno odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega, oziroma če je razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti. Omenjeno določilo ne zahteva vložitve ugovora ali druge vloge dolžnika, če je sodišče z naštetimi dogodki oziroma pravnomočnimi odločitvami seznanjeno že samo.
ZIZ člen 17, 17/1, 17/2, 17/2-1, 19, 19/1, 21, 21/1, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1. ZPP člen 328, 337, 337/1. OZ člen 280, 280/1. ZDoh-2 člen 125, 125/3.
izvršilni naslov - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - določljivost obveznosti - bruto ali neto znesek - pravilna izpolnitev obveznosti - davčne stopnje - plačnik davka - formalna legaliteta - vložitev predloga za izvršbo - navedba stranke v odločbi - identiteta strank - očitna pisna pomota sodišča - napaka v imenu stranke - tipkarska napaka - poprava očitne pisne pomote
V izreku sodbe sicer res ni opredeljeno, ali gre za neto ali bruto znesek, je pa iz obrazložitve sodbe razvidno, da gre za bruto znesek, prav tako pa je višje sodišče v sodbi, s katero je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, jasno in izrecno zapisalo, da vtoževani znesek predstavlja bruto znesek. Da gre za bruto znesek, je nenazadnje nesporno tudi med samima strankama tega postopka, tudi če to v obeh navedenih sodbah ne bi bilo izrecno pojasnjeno, pa je v sodni praksi že zavzeto stališče, da v primeru, ko iz izvršilnega naslova izhaja obveznost plačila denarnega zneska, ki je po zakonu obdavčen, ta znesek predstavlja bruto znesek (če v sami sodbi ni izrecno določeno drugače).
Stopnje davkov in prispevkov so kogentno določene v veljavni zakonodaji, ki je javno objavljena in zato velja neizpodbojna pravna domneva, da je znana vsakomur, hkrati pa to pomeni, da je terjatev na ta način dovolj določena in se dolžnikove nasprotne navedbe ter navedbe o neizvršljivosti sodbe izkažejo za neutemeljene.
Ko je dolžniku naloženo plačilo bruto zneska, obveznost ob upoštevanju kogentne davčne zakonodaje in prvega odstavka 280. člena Obligacijskega zakonika veljavno izpolni tako, da del denarne obveznosti, ki ustreza višini davčnega odtegljaja za plačilo davkov in prispevkov v zvezi s prejetim dohodkom, v imenu in za račun upnika nakaže neposredno osebi, ki jo določa zakon (na ustrezne podračune), preostali del pa upniku v njegovo neposredno razpolaganje.
ZPP člen 11, 154, 155, 163, 163/4, 165, 165/2. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 9, 9/4, 19.
poseben sklep o višini stroškov - potni stroški stranke - stroški odvetnika s sedežem zunaj območja sodišča - skrbnost ravnanja stranke - odločanje o stroških po načelu uspeha - pravnomočna odločitev o glavni stvari
Glede na načelo proste izbire odvetnika se priznajo tudi stroški, ki nastanejo z izbiro odvetnika iz drugega kraja, razen če sodišče ugotovi, da je bila izbira nerazumna, ali da gre za zlorabo. Pri zahtevi za povrnitev tovrstnih stroškov je treba tehtati med pravico do svobodne izbire odvetnika in varstvom položaja stranke, ki v pravdi izgubi. Sodišče mora zato v vsakem primeru skrbno presoditi vse okoliščine primera in pretehtati, ali narava mandatnega razmerja med pooblaščencem in pooblastiteljem upravičuje, da se stroški, ki so nastali zato, ker je stranka izbrala odvetnika izven sedeža sodišča, naložijo v plačilo nasprotni stranki.
poziv na dopolnitev tožbe - prekluzivni rok - vročanje odvetniku v poštni predal - osebno vročanje pisanj odvetniku - nepravilnosti pri vročanju - kršitev načela kontradiktornosti postopka
V prvem odstavku 142. člena ZPP res ni določeno, da se mora pozivni sklep za popravo oziroma dopolnitev tožbe stranki vročiti osebno, vendar drugi odstavek istega člena določa, da se druga pisanja vročajo osebno, če tako določa zakon ali če sodišče oceni, da je potrebna zaradi listin, ki so priložene v izvirniku, ali iz kakšnega drugega razloga večja previdnost. V obravnavanem primeru je razlog za večjo skrbnost brez dvoma podan.
Neosebna vročitev pozivnega sklepa za popravo oziroma dopolnitev tožbe ni primerna, posledično pa predpostavka za nastop posledice iz četrtega odstavka 108. člena ZPP ni izpolnjena.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00077408
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2, 7/1. ZVPot člen 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-2, 24/1-3, 24/1-4.
Ker je jasnost (transparentnost) pogodbenega pogoja avtonomni pravni pojem prava EU, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo razlago Sodišča EU, da ne zadošča le formalna oziroma slovnična jasnost besedila, ampak mora banka podati ustrezna pojasnila in informacije, da bo lahko razumno pozoren in preudaren potrošnik ne le seznanjen z možnostjo zvišanja ali znižanja vrednosti tuje valute, v kateri je bil sklenjen kredit, temveč tudi zmožen oceniti potencialno znatne ekonomske posledice takega pogoja za njegove finančne obveznosti.
OZ člen 64, 64/1, 65, 65/1, 65/2, 103, 111, 111/5, 240, 244.
učinki razdrte pogodbe (razveze pogodbe) - dogovor o ari - vračilo dvojne are - varstvo kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb - gradnja na ključ
Zaradi odstopa od pogodbe so nastopili učinki razvezane pogodbe, med drugim plačilo obresti od dneva, ko je stranka prejela delno plačilo v denarju (peti odstavek 111. člena OZ).
Dogovor o ari nima značilnosti samostojnega pravnega posla, ker je veljavnost (in pravno učinkovanje) dogovora o ari odvisna od veljavnosti pogodbe, v znamenje sklenitve katere je bila ara izročena in gre tako za akcesorni pravni posel. Če je pogodba razvezana (čeprav je razveza posledica kršitve pogodbene obveznosti, za katero odgovarja ena pogodbena stranka), odpade pravni temelj za plačilo are. Zato mora pogodbena stranka, ki je aro prejela, denarni znesek, ki ga je prejela kot aro, vrniti, razen če je za neizpolnitev pogodbe odgovorna stranka, ki je aro dala.
Plačilo dvojne are oziroma vrnitev are je torej bistveno, katera pogodbena stranka je odgovorna za to, da do izpolnitve pogodbe ni prišlo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00069619
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 20a, 20a/1, 20a/2, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 55/1-8. OZ člen 51, 51/1, 51/2, 51/3, 51/4, 311. ZGD-1 člen 481, 481/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-10, 339/2-14, 339/2-15.
izvršilni naslov - neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - ugovor zoper sklep o izvršbi - zapadlost terjatve - prenehanje terjatve - kupnina za poslovni delež - naknadno prenehanje terjatve - obličnost - namen obličnosti - naknadni ustni dogovor - obličnost poznejše spremembe pogodbe - pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža - obličnost pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža - javni interes - narok v izvršilnem postopku - ugovor pobota - materialnopravni pobot v izvršilnem postopku - likvidnost terjatve
Zapadlost terjatve na dan vložitve predloga za izvršbo izhaja že iz samega notarskega zapisa in ker je dolžnik tudi izrecno soglašal z neposredno izvršljivostjo, so izpolnjeni vsi pogoji za izvršljivost notarskega zapisa, notarski zapis pa predstavlja izvršilni naslov.
Uveljavljani ugovorni razlogi ne predstavljajo naknadno nastalega dejstva, ki ga dolžnik ne bi mogel uveljavljati že pri nastanku izvršilnega naslova.
Terjatev predstavlja kupnino za poslovni delež, pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža pa mora biti skladno s tretjim odstavkom 481. člena ZGD-1 sklenjena v obliki notarskega zapisa. Enaka obličnost je na podlagi drugega odstavka 51. člena OZ zahtevana tudi za vse poznejše spremembe ali dopolnitve te pogodbe, izjema iz četrtega odstavka 51. člena OZ, na katero se sklicuje dolžnik, pa v predmetni zadevi ne pride v poštev. Po tej določbi so sicer veljavni poznejši ustni dogovori, s katerimi se zmanjšujejo ali olajšujejo obveznosti ene ali druge stranke, vendar pa to velja le, če je posebna oblika predpisana samo v interesu pogodbenih strank. V predmetni zadevi ne gre za tako situacijo, saj je namen zahtevane stroge obličnosti pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža poleg dokazne, svarilne in informacijske funkcije za pogodbene stranke nedvomno tudi v tem, da se omogoča vodenje sodnega registra in državni nadzor nad prometom s poslovnimi deleži (odmera davščin ipd.), kar pa predstavlja javni interes (razširjena informacijska funkcija). Vse morebitne spremembe pravnega posla, iz katerega izvira izterjevana terjatev, bi torej, da bi lahko bile pravno upoštevne oziroma zavezujoče, morale biti sklenjene v isti obliki, to je v obliki notarskega zapisa, in zatrjevana sklenitev le ustnega dogovora, ki dolžnikovo obveznost iz notarskega zapisa spreminja oziroma ukinja, ne zadošča.
Pravilno je sodišče zavrnilo tudi ugovor prenehanja terjatve zaradi pobota s posojili, vplačanimi v družbo B. d.o.o. V izvršilnem postopku je mogoč le materialnopravni pobot, do katerega po 311. členu OZ lahko pride, če sta terjatvi vzajemni, istovrstni in zapadli. Teorija in sodna praksa sta k tem pogojem dodali še pogoj likvidnosti terjatve, ki je podan, če je protiterjatev ugotovljena z izvršilnim naslovom ali če se upnik s pobotom strinja. V predmetni zadevi pogoj likvidnosti ni izpolnjen, saj dolžnik niti ne trdi, da bi protiterjatev temeljila na izvršilnem naslovu, prav tako pa je upnik navedbe o pobotu izrecno prerekal in je torej zatrjevana protiterjatev sporna.
ugovor zoper plačilni nalog o odmeri sodne takse - pravna oseba kot taksni zavezanec - javno objavljeni podatki - oprostitev plačila sodnih taks pravne osebe - predlog za oprostitev plačila sodne takse - nastanek taksne obveznosti za ugovor
Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki o tem, da je sodišče prve stopnje odločitev o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks oprlo na javno dostopne podatke, ki ustrezajo stanju na dan 31. 12. 2022. Za takšno ravnanje je sodišče imelo podlago v izrecni določbi petega odstavka 12.a člena ZST-1 v zvezi z drugim odstavkom 12.b člena ZST-1. Če se je dolžnikovo materialno stanje do vložitve predloga za oprostitev plačila sodnih taks toliko spremenilo, da javno dostopni podatki ne odražajo več dejanskega stanja, pa bi moral dolžnik ustrezne podatke sodišču že ob podaji predloga za oprostitev plačila sodne takse predložiti sam in ga sodišče k temu ni bilo dolžno pozivati.