zavrženje tožbe - sposobnost biti stranka - procesna predpostavka - poprava in dopolnitev tožbe - meritorno odločanje - pravna oseba
Ker ima tožba nepremostljive formalne pomanjkljivosti, tožnik s pritožbenim sklicevanjem na vsebinske vidike spora drugačne odločitve ne more doseči. Meritorno odločanje v sporu je namreč dopustno šele potem, ko so izpolnjene procesne predpostavke.
obratovalni stroški in stroški upravljanja - spor majhne vrednosti - omejeni pritožbeni razlogi - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - pavšalne pritožbene navedbe - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - nedovoljene pritožbene novote
Pritožba mora vzpostaviti vsebinski dialog z razlogi sodišča prve stopnje, torej natančno in preverljivo pojasniti, kateri zaključki sodišča prve stopnje so napačni in zakaj, ne pa zgolj ponavljati trditev stranke s prve stopnje brez jasno in razumljivo izražene povezave z razlogi izpodbijane odločbe.
ZIZ člen 38, 38/5, 38/8. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 16. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 39, 39/1.
izračun stroški postopka po obračunu izvršitelja - obračun plačila za delo in stroške izvršitelja - izvršiteljevi stroški - delna plačila
Glede na okoliščine konkretnega primera ni mogoče trditi, da je izvršitelj v zvezi s prevzemi delnih plačil in obračunavanjem plačila zanje ravnal v nasprotju z zahtevo, da dolžniku ne povzroča nepotrebnih stroškov (prvi odstavek 39. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja), in da bi bili stroški, ki si jih je (utemeljeno) obračunal izvršitelj in katerih povrnitev zdaj zahteva upnik, nerazumno visoki glede na višino terjatve, ki je predmet izvršbe, in glede na višino plačil, ki jih je dolžnik prostovoljno opravil, ravnanje izvršitelja in upnika pa v opreki z namenom in načeli izvršilnega postopka. Ob tem tudi ni mogoče spregledati, da je bil dolžnik najpozneje s prejemom sklepa z dne 6. 7. 2022 tudi nedvoumno seznanjen, da s plačilom izvršitelju (in ne neposredno upniku) nastajajo še dodatni izvršilni stroški, pa je v nadaljevanju dolg še dalje obročno odplačeval izvršitelju.
ZZK-1 člen 243, 243/3, 243/3-4, 244. SZ-1 člen 23, 23/3. ZFPPIPP člen 122, 122/4. ZPP člen 181, 181/3.
neveljavnost vknjižbe lastninske pravice - izbrisna tožba - zaznamba izbrisne tožbe - vknjižba pravice na podlagi pravnomočne sodne odločbe - napaka sodišča - izločitvena pravica - stvar izven pravnega prometa - nedopustnost predmeta pogodbe - priznanje izločitvene pravice - solastnina etažnih lastnikov - parkirno mesto - nepošteni pridobitelj - slaba vera - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne podatke - posebni skupni del večstanovanjske stavbe - skupni deli večstanovanjske stavbe
Res je, da formalna pravnomočnost sanira vsebinske napake in se mora načelo materialne resnice umakniti pred načelom pravne varnosti. Vendar pa je bilo ugotovljeno, da prva toženka v stečajnem postopku ni ravnala pošteno. Zaradi njenega slabovernega ravnanja, ki je bilo v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja ter načelom prepovedjo zlorabe pravic, pa vknjižbi sporne lastninske pravice ni moč nuditi sodnega varstva in je vknjižba prve toženke kot izključne lastnice na skupnih delih več stavb (spornih parkiriščih), materialnopravno neveljavna.
Solastninska pravica na skupnih delih več večstanovanjskih stavb se vpisuje v korist vseh stavb, ki jim takšen del služi, in ne več v korist vsakokratnih etažnih lastnikov posameznih delov teh stavb.
pritožba zoper sklep o ustavitvi postopka - sklep o ustavitvi zapuščinskega postopka - ustavitev zapuščinskega postopka - pogodba o dosmrtnem preživljanju - zapustnik brez premoženja - zapuščinski postopek, če ni premoženja - prepozna pritožba
Sodišče prve stopnje je ustavilo zapuščinski postopek, ker je ugotovilo, da je zapustnik z nečakoma sklenil pogodbo o dosmrtnem preživljanju, katere predmet je bilo vse premično in nepremično premoženje zapustnika. Ker je vse premoženje zapustnika ob njegovi smrti prešlo na preživljalca (557. člen OZ), premoženja zapustnika ni. V takem primeru se zapuščinska obravnava ne opravi (prvi odstavek 203. člena ZD) in je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je postopek ustavilo.
postopek v sporu majhne vrednosti - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti - vezanost na dejansko stanje ugotovljeno pred sodiščem prve stopnje - dolžnost izpolnitve obveznosti - ustna prodajna pogodba - klavzula videno - kupljeno - laična pritožba - nesubstancirane navedbe - neprerekana dejstva - nedopustne pritožbene novote
Enako kot med postopkom na prvi stopnji toženec tudi v pritožbi le nesubstancirano zatrjuje, da je bilo vozilo kupljeno po načelu videno-kupljeno. Tožena stranka mora za uspeh v pravdi ugovorne trditve dokazati; zgolj pavšalno zatrjevanje ne zadostuje. Tožnikovih trditev o sklenjenem dogovoru, da bo popravilo počenega stekla plačal toženec, če ne preko svojega zavarovanja pa osebno, toženec ni prerekal. Na vlogo, v kateri je tožnik po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine podal tožbene navedbe, toženec namreč niti odgovoril ni. Trditve tožnika iz navedene vloge se zato štejejo za priznane.
ZPP člen 163, 163/6, 199, 199/1, 339, 339/2, 339/2-14. ZD člen 143, 143/1, 143/2.
tožba na izločitev iz zapuščine - udeležba drugih oseb v pravdi - udeležba intervenienta - stranska intervencija v pravdi - intervencijski interes - pravni interes stranskega intervenienta za udeležbo v pravdi - dopustitev stranske intervencije - ločitveni upnik - ločitev zapuščine - ugotovitev obsega zapuščine - položaj stranke v zapuščinskem postopku
Če bo tožnica vsaj deloma uspela s tožbenim zahtevkom za izločitev določenega premoženja iz zapuščine, bo ta odločitev vplivala tudi na upnika, ki je v zapuščinskem postopku predlagal ločitev zapuščine. Zato ima ta upnik pravni interes, da v tej pravdi uspe toženka, in torej interes, da se ji pridruži.
uporaba določb zakona o pravdnem postopku - vročanje plačilnega naloga za plačilo sodne takse - neplačana sodna taksa - fikcija umika tožbe zaradi neplačila takse
V pravdnem postopku sodišča postopajo v skladu z določbami ZPP in v skladu s temi je bil tožnici tudi vročen plačilni nalog za plačilo sodne takse. Ker taksa za pritožbo ni bila plačana, se je ta pravilno in v skladu z zakonom štela za umaknjeno.
KZ-1 člen 122, 122/1. ZKP člen 57, 57/1, 57/3, 357, 357/2, 371, 371/1, 371/1-5, 394, 394/1.
lahka telesna poškodba - predlagalni delikt - predlog za pregon - umik predloga - kršitev kazenskega zakona - zavrnilna sodba
Z izjavo, da želi, da se "umakne prijava pregona na policiji" je oškodovanka izrecno izjavila jasno, nedvoumno in brezpogojno voljo, da predlog za pregon obdolženca umika. Ker gre za nepreklicno izjavo, ni relevantno, če je oškodovanka pri kasnejših zaslišanjih pred sodiščem pri pregonu vztrajala.
Tožena stranka se o delnem umiku tožbe ni izjavila v 15 dneh od dneva, ko je bila obveščena o delnem umiku tožbe, zato se je skladno z drugim odstavkom 188. člena ZPP štelo, da je privolila v delni umik tožbe. Sodišče prve stopnje je zato skladno s tretjim odstavkom 188. člena ZPP izdalo sklep o ustavitvi postopka v obsegu delnega umika tožbe.
Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom še ni odločalo o utemeljenosti tožbenega zahtevka.
stroški postopka v izvršilnem postopku - potrebnost izvršilnih stroškov
Kljub temu da bi upnik za izterjavo terjatev po vseh izvršilnih naslovih, s katerimi razpolaga, lahko vložil tudi zgolj en predlog za izvršbo, ni mogoče soglašati s stališčem sodišča prve stopnje, da upnik, ki je v obravnavani zadevi ravnal drugače, ni upravičen do povrnitve stroškov, nastalih v zvezi s predlogom za izvršbo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00071291
KZ-1 člen 48a, 51, 51/2, 51/2-2, 56, 56/1, 73, 308, 308/3, 308/6,. ZKP člen 285č/6. KZ-1I člen 308/6.
priznanje krivde - zakonski znaki kaznivega dejanja - nevarnost za življenje in zdravje - obstoj kaznivega dejanja
V obtožnici ni podan konkreten opis nevarnosti za življenje in zdravje tujcev. Tako ni opisano, kakšna nevarnost preti življenju in zdravju tujcev, torej zakaj bi lahko umrli ali bi bilo okvarjeno njihovo zdravje, saj samo nahajanje v tovornem delu vozila praviloma še ne pripelje do smrti ali okvare zdravja.
Tako v primeru zakonskega znaka "povzročitve nevarnosti za življenje in zdravje ljudi", ki je veljal pred novelo KZ-1I, kot tudi "izpostavitve nevarnosti za življenje in zdravje", ki je bil uveljavljen z novelo KZ-1I, gre za konkretno ogrozitev.
ZFPPIPP člen 321, 321/2, 321/3, 378, 378/1, 410, 410/1. ZTLR člen 33.
načrt poteka stečajnega postopka - sprememba načrta - končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom - končanje postopka osebnega stečaja po odpustu obveznosti - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pravnega posla
Stečajnega postopka ni mogoče zaključiti, preden ni rešeno vpršanje morebitnega obstoja pravnih ovir za prodajo nepremičnine, ki spada v stečajno maso oziroma, če te niso podane, preden je nepremičnina unovčena. To hkrati pomeni, da je utemeljen upraviteljev predlog za spremembo načrta poteka stečajnega postopka, v katerem bo treba navedeno vprašanje še razčistiti.
podatki o dolžnikovem premoženju - zbiranje osebnih podatkov s strani sodišča - dolžnost posredovanja podatkov upniku
Izvršilno sodišče nima zakonske podlage, da upniku posreduje pridobljene podatke o premoženju dolžnika. Ravno zaradi tega so v zakonu predpisane izjeme, ko se s podatki, ki jih pridobi sodišče, seznani (tudi) upnik.
ZP-1 člen 66, 66/3, 155, 155/1, 155/1-8, 159, 163, 163/1.
postopek z zahtevo za sodno varstvo - izrek opomina - dopustnost pritožbe - pritožba prekrškovnega organa zoper odločitev o zahtevi za sodno varstvo
Iz izreka sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje zahtevi za sodno varstvo le delno ugodilo, in sicer glede izreka nadomestne sankcije, ni pa v izreku odločilo o preostalem delu vložene ZSV po zagovornici storilke, čeprav tako iz razlogov izpodbijane sodbe kot vsebine ZSV izhaja, da je storilka odgovornost v zvezi z očitanimi ji prekrški zanikala. Ker v izreku sodbe sodišče prve stopnje ni zavrnilo ZSV v preostalem delu, pritožbeno sodišče glede na povzete razloge sodišča prve stopnje zaključuje, da izrek nasprotuje razlogom sodbe oziroma da so razlogi sodbe glede na izrek nerazumljivi, zato izpodbijane sodbe v tem delu ni mogoče preizkusiti.
KZ-1 člen 135, 135/1, 135/2. ZKP člen 56, 293, 293/3, 357, 357/2, 371, 371/1, 371/1-5.
pravnomočnost - objektivne in subjektivne okoliščine - opis kaznivega dejanja - grožnja - več oškodovancev - umik predloga za pregon - delna ustavitev postopka
Subjektivne in objektivne meje pravnomočnosti pomenijo, da pravnomočnost sodne odločbe (sklepa o delni ustavitvi kazenskega postopka) veže te osebe, na katere se izrek odločbe nanaša, ne glede na to, ali iz istega historičnega dogodka oziroma enotnega izvršitvenega ravnanja obdolženca izhaja očitek kaznivega dejanja tudi zoper oškodovanca, ki ni umaknil predloga za pregon.
kršitev temeljnih pravic delavcev - ponarejanje listin - obrazloženost sodne odločbe - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev kazenskega zakona - kolektivno kaznivo dejanje - res iudicata - ne bis in idem - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - enotna kriminalna dejavnost - izvedenec grafološke stroke - nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba - odmera kazenske sankcije - sprememba kazenske sankcije - sprememba sodbe - pogojna obsodba s posebnim pogojem - odločitev, da se pogojna obsodba ne prekliče - stranska denarna kazen - obvezen izrek denarne kazni - razširjena pogojna obsodba
Ob takšnih razlogih, ki jih sodišče druge stopnje sprejema, in ugotovitvi, da ravnanje obdolženca ni bilo usmerjeno zoper delavca kot osebo, temveč zoper njegove pravice, ki mu pripadajo skladno s predpisi, se je strinjati z zagovornico, da na podlagi dejstva različnih gospodarskih družb in različnih oškodovancev ni mogoče ustvarjati samostojnega kaznivega dejanja za vsako od gospodarskih družb, ampak je mogoče govoriti le o enem kolektivnem kaznivem dejanju. Pri tem je potrebno upoštevati, da je novela KZ-1E izrecno določila, da gre za eno kaznivo dejanje, če je z izvršitvenim ravnanjem prikrajšan za pravico en sam delavec (ali mu je pravica omejena), kot tudi v primeru, če je oškodovanih delavcev več. To dejstvo je pravno pomembno glede presoje že razsojene stvari in prepovedi ponovnega sojenja v isti stvari.
Ker je odgovornost samostojnega podjetnika navezana na ravnanje storilca in ne na ravnanje odgovorne osebe samostojnega podjetnika (15. člen ZP-1), čeprav se pojma v konkretnem primeru lahko tudi prekrijeta, pa je ob tem, ko iz odločbe o prekršku z dne 20. 4. 2021 izhaja, da je samostojni podjetnik odgovoren za prekrške, ki jih je storila odgovorna oseba, neposredni storilec voznik A.A, odločilno tudi, kdo je pri samostojnem podjetniku odgovorna oseba v smislu določbe 15. člena ZP-1.
davčni dolžnik - univerzalno pravno nasledstvo - namen zakona - oddelitev družbe z ustanovitvijo nove družbe - vpis v sodni register
Predlagatelj utemeljeno navaja, da se z vidika družbenika po izvedbi oddelitve spremeni le to, da namesto udeležbe v eni družbi začne razpolagati z udeležbo v dveh družbah, pri čemer se skupno premoženje obeh družb ne spremeni. Eno svojo naložbo, delež v eni družbi, preko materialnega statusnega preoblikovanja razdeli na dve naložbi. Zato je bilo potrebno 2. točko prvega odstavka 10.a člena ZGD-1 razlagati tako, da univerzalno pravno nasledstvo ne pomeni, da oseba postane ustanovitelj ali družbenik, temveč je že ustanovitelj oziroma družbenik, njen status se zgolj preoblikuje iz družbeništva v eni družbi v družbeništvo v dveh družbah. Status družbenika se v bistvu ne spremeni in zanj omejitev iz 10.a člena ZGD-1 ne velja.