uporaba določb zakona o pravdnem postopku - vročanje plačilnega naloga za plačilo sodne takse - neplačana sodna taksa - fikcija umika tožbe zaradi neplačila takse
V pravdnem postopku sodišča postopajo v skladu z določbami ZPP in v skladu s temi je bil tožnici tudi vročen plačilni nalog za plačilo sodne takse. Ker taksa za pritožbo ni bila plačana, se je ta pravilno in v skladu z zakonom štela za umaknjeno.
obratovalni stroški in stroški upravljanja - spor majhne vrednosti - omejeni pritožbeni razlogi - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - pavšalne pritožbene navedbe - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - nedovoljene pritožbene novote
Pritožba mora vzpostaviti vsebinski dialog z razlogi sodišča prve stopnje, torej natančno in preverljivo pojasniti, kateri zaključki sodišča prve stopnje so napačni in zakaj, ne pa zgolj ponavljati trditev stranke s prve stopnje brez jasno in razumljivo izražene povezave z razlogi izpodbijane odločbe.
ZPP člen 163, 163/6, 199, 199/1, 339, 339/2, 339/2-14. ZD člen 143, 143/1, 143/2.
tožba na izločitev iz zapuščine - udeležba drugih oseb v pravdi - udeležba intervenienta - stranska intervencija v pravdi - intervencijski interes - pravni interes stranskega intervenienta za udeležbo v pravdi - dopustitev stranske intervencije - ločitveni upnik - ločitev zapuščine - ugotovitev obsega zapuščine - položaj stranke v zapuščinskem postopku
Če bo tožnica vsaj deloma uspela s tožbenim zahtevkom za izločitev določenega premoženja iz zapuščine, bo ta odločitev vplivala tudi na upnika, ki je v zapuščinskem postopku predlagal ločitev zapuščine. Zato ima ta upnik pravni interes, da v tej pravdi uspe toženka, in torej interes, da se ji pridruži.
ZIZ člen 38, 38/5, 38/8. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 16. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 39, 39/1.
izračun stroški postopka po obračunu izvršitelja - obračun plačila za delo in stroške izvršitelja - izvršiteljevi stroški - delna plačila
Glede na okoliščine konkretnega primera ni mogoče trditi, da je izvršitelj v zvezi s prevzemi delnih plačil in obračunavanjem plačila zanje ravnal v nasprotju z zahtevo, da dolžniku ne povzroča nepotrebnih stroškov (prvi odstavek 39. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja), in da bi bili stroški, ki si jih je (utemeljeno) obračunal izvršitelj in katerih povrnitev zdaj zahteva upnik, nerazumno visoki glede na višino terjatve, ki je predmet izvršbe, in glede na višino plačil, ki jih je dolžnik prostovoljno opravil, ravnanje izvršitelja in upnika pa v opreki z namenom in načeli izvršilnega postopka. Ob tem tudi ni mogoče spregledati, da je bil dolžnik najpozneje s prejemom sklepa z dne 6. 7. 2022 tudi nedvoumno seznanjen, da s plačilom izvršitelju (in ne neposredno upniku) nastajajo še dodatni izvršilni stroški, pa je v nadaljevanju dolg še dalje obročno odplačeval izvršitelju.
pritožba zoper sklep o ustavitvi postopka - sklep o ustavitvi zapuščinskega postopka - ustavitev zapuščinskega postopka - pogodba o dosmrtnem preživljanju - zapustnik brez premoženja - zapuščinski postopek, če ni premoženja - prepozna pritožba
Sodišče prve stopnje je ustavilo zapuščinski postopek, ker je ugotovilo, da je zapustnik z nečakoma sklenil pogodbo o dosmrtnem preživljanju, katere predmet je bilo vse premično in nepremično premoženje zapustnika. Ker je vse premoženje zapustnika ob njegovi smrti prešlo na preživljalca (557. člen OZ), premoženja zapustnika ni. V takem primeru se zapuščinska obravnava ne opravi (prvi odstavek 203. člena ZD) in je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je postopek ustavilo.
postopek v sporu majhne vrednosti - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti - vezanost na dejansko stanje ugotovljeno pred sodiščem prve stopnje - dolžnost izpolnitve obveznosti - ustna prodajna pogodba - klavzula videno - kupljeno - laična pritožba - nesubstancirane navedbe - neprerekana dejstva - nedopustne pritožbene novote
Enako kot med postopkom na prvi stopnji toženec tudi v pritožbi le nesubstancirano zatrjuje, da je bilo vozilo kupljeno po načelu videno-kupljeno. Tožena stranka mora za uspeh v pravdi ugovorne trditve dokazati; zgolj pavšalno zatrjevanje ne zadostuje. Tožnikovih trditev o sklenjenem dogovoru, da bo popravilo počenega stekla plačal toženec, če ne preko svojega zavarovanja pa osebno, toženec ni prerekal. Na vlogo, v kateri je tožnik po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine podal tožbene navedbe, toženec namreč niti odgovoril ni. Trditve tožnika iz navedene vloge se zato štejejo za priznane.
zavrženje tožbe - sposobnost biti stranka - procesna predpostavka - poprava in dopolnitev tožbe - meritorno odločanje - pravna oseba
Ker ima tožba nepremostljive formalne pomanjkljivosti, tožnik s pritožbenim sklicevanjem na vsebinske vidike spora drugačne odločitve ne more doseči. Meritorno odločanje v sporu je namreč dopustno šele potem, ko so izpolnjene procesne predpostavke.
ZZK-1 člen 243, 243/3, 243/3-4, 244. SZ-1 člen 23, 23/3. ZFPPIPP člen 122, 122/4. ZPP člen 181, 181/3.
neveljavnost vknjižbe lastninske pravice - izbrisna tožba - zaznamba izbrisne tožbe - vknjižba pravice na podlagi pravnomočne sodne odločbe - napaka sodišča - izločitvena pravica - stvar izven pravnega prometa - nedopustnost predmeta pogodbe - priznanje izločitvene pravice - solastnina etažnih lastnikov - parkirno mesto - nepošteni pridobitelj - slaba vera - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne podatke - posebni skupni del večstanovanjske stavbe - skupni deli večstanovanjske stavbe
Res je, da formalna pravnomočnost sanira vsebinske napake in se mora načelo materialne resnice umakniti pred načelom pravne varnosti. Vendar pa je bilo ugotovljeno, da prva toženka v stečajnem postopku ni ravnala pošteno. Zaradi njenega slabovernega ravnanja, ki je bilo v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja ter načelom prepovedjo zlorabe pravic, pa vknjižbi sporne lastninske pravice ni moč nuditi sodnega varstva in je vknjižba prve toženke kot izključne lastnice na skupnih delih več stavb (spornih parkiriščih), materialnopravno neveljavna.
Solastninska pravica na skupnih delih več večstanovanjskih stavb se vpisuje v korist vseh stavb, ki jim takšen del služi, in ne več v korist vsakokratnih etažnih lastnikov posameznih delov teh stavb.
stroški postopka v izvršilnem postopku - potrebnost izvršilnih stroškov
Kljub temu da bi upnik za izterjavo terjatev po vseh izvršilnih naslovih, s katerimi razpolaga, lahko vložil tudi zgolj en predlog za izvršbo, ni mogoče soglašati s stališčem sodišča prve stopnje, da upnik, ki je v obravnavani zadevi ravnal drugače, ni upravičen do povrnitve stroškov, nastalih v zvezi s predlogom za izvršbo.
KZ-1 člen 122, 122/1. ZKP člen 57, 57/1, 57/3, 357, 357/2, 371, 371/1, 371/1-5, 394, 394/1.
lahka telesna poškodba - predlagalni delikt - predlog za pregon - umik predloga - kršitev kazenskega zakona - zavrnilna sodba
Z izjavo, da želi, da se "umakne prijava pregona na policiji" je oškodovanka izrecno izjavila jasno, nedvoumno in brezpogojno voljo, da predlog za pregon obdolženca umika. Ker gre za nepreklicno izjavo, ni relevantno, če je oškodovanka pri kasnejših zaslišanjih pred sodiščem pri pregonu vztrajala.
Tožena stranka se o delnem umiku tožbe ni izjavila v 15 dneh od dneva, ko je bila obveščena o delnem umiku tožbe, zato se je skladno z drugim odstavkom 188. člena ZPP štelo, da je privolila v delni umik tožbe. Sodišče prve stopnje je zato skladno s tretjim odstavkom 188. člena ZPP izdalo sklep o ustavitvi postopka v obsegu delnega umika tožbe.
Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom še ni odločalo o utemeljenosti tožbenega zahtevka.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1. KZ-1 člen 211, 211/1, 251, 251/1. ZPP člen 14.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - delo policista - seznanitev z razlogom za odpoved - pravočasnost odpovedi - začetek teka subjektivnega roka - utemeljenost odpovednega razloga - vezanost na kazensko sodbo
Začetek teka roka ni mogoče šteti od takrat, ko je zavarovalnica obvestila policijo o sumu predložitve ponarejene dokumentacije, niti takrat, ko so se pridobivali posamezni podatki v okviru notranjega varnostnega postopka. Prav iz razloga, ker je bil v postopku osumljen policist, je potrebna izvedba notranje varnostnega postopka, v okviru katerega so se ugotovile potrebne podlage za ukrep izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, o katerem lahko odloči le generalni direktor policije kot zakonit zastopnik tega organa.
kršitev javnega reda in miru - zastava - nasilno in drzno vedenje
Pritožba ne more biti uspešna z izpostavljanjem, da pritrjena zastava ni enako kot izobešena zastava, saj iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bila zastava pritrjena na notranji strani garažnih vrat, ki pa so bila pogosto odprta.
Iz ugotovitev izpodbijane sodbe namreč izhaja, da je bila zastava vidna na zunaj, zlasti njegovim sosedom. Ker pri tem iz ugotovitev sodišča prve stopnje ne izhajajo okoliščine iz prvega odstavka 4. člena ZJRM-1, ki upravičujejo izobešanje tuje zastave, ki je javno vidna, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je ZSV v zvezi s prekrškom po prvem odstavku 14. člena ZJRM-1 neutemeljena, saj so izkazani vsi objektivni zakonski znaki očitanega prekrška, pritožbeno sodišče pa se glede na po sodišču prve stopnje ugotovljena dejstva strinja tudi z zaključkom, da je storilec očitani prekršek storil hote, torej z obliko krivde direktnega naklepa.
nepravdni postopek - litispendenca - odločilni razlogi
Pravilo litispendence v pritožbeno obravnavanem (nepravdnem) postopku ni izključeno. V skladu s 189. členom ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 sodišče sicer zavrže kasnejši predlog. Vendar pa izpodbijani sklep ne vsebuje razlogov o času vložitve predloga nasprotne udeleženke. Zato ni mogoče ugotoviti, kateri predlog je kasnejši. Do tega tudi ni mogoče priti na podlagi sklepanja po opravilni številki zadeve, saj manjša opravilna številka ne pomeni nujno tudi, da je bil predlog vložen prej.
podatki o dolžnikovem premoženju - zbiranje osebnih podatkov s strani sodišča - dolžnost posredovanja podatkov upniku
Izvršilno sodišče nima zakonske podlage, da upniku posreduje pridobljene podatke o premoženju dolžnika. Ravno zaradi tega so v zakonu predpisane izjeme, ko se s podatki, ki jih pridobi sodišče, seznani (tudi) upnik.
ZP-1 člen 65, 65/4, 114, 114/1, 155, 155/1, 155/1-3.
postopek z zahtevo za sodno varstvo - zaslišanje storilca - obrazloženost zahteve
Ker se ob tem, ko je storilec vložil neobrazloženo ZSV, iz podatkov spisa pa izhaja, da je storilec zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti podpisal brez pripomb, sodišču prve stopnje utemeljeno ni pojavil dvom v dejansko stanje, ugotovljeno po prekrškovnem organu v PN z dne 7. 10. 2022, se pritožba neutemeljeno zavzema, da bi storilec pred izdajo sodbe moral biti zaslišan.
hitri postopek o prekršku - zahteva za sodno varstvo - pravni pouk - popolnost - plačilo polovične globe za prekršek
ZP-1 v določbi tretjega odstavka 57. člena ZP-1 v zvezi s četrtim odstavkom 57.c člena ZP-1 zahteva zgolj pravni pouk v zvezi s pravicami, obveznostmi in omejitvah iz prvega, drugega in tretjega odstavka 57.c člena ZP-1, ki pa ne zajema tudi pouka o tem, kolikšen bo znesek globe v primeru neuspeha z vloženo ZSV. Od povprečno razumnega človeka je namreč utemeljeno pričakovati da ve, da bo v primeru neuspeha z vloženim pravnim sredstvom moral plačati celotno izrečeno globo.
Ker je odgovornost samostojnega podjetnika navezana na ravnanje storilca in ne na ravnanje odgovorne osebe samostojnega podjetnika (15. člen ZP-1), čeprav se pojma v konkretnem primeru lahko tudi prekrijeta, pa je ob tem, ko iz odločbe o prekršku z dne 20. 4. 2021 izhaja, da je samostojni podjetnik odgovoren za prekrške, ki jih je storila odgovorna oseba, neposredni storilec voznik A.A, odločilno tudi, kdo je pri samostojnem podjetniku odgovorna oseba v smislu določbe 15. člena ZP-1.
kaznivo dejanje zlorabe izvršbe - poskus kaznivega dejanja - sprememba opisa kaznivega dejanja s strani sodišča
Na podlagi navedenega pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje s spremembo abstraktnega dela opisa kaznivega dejanja in z izpustitvijo očitkov, da je kaznivo dejanje ostalo pri poskusu, ter posledično drugačno pravno opredelitvijo, kršilo kazenski zakon, zaradi česar je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo v odločbah o krivdi in pravni opredelitvi ustrezno spremenilo, kot je to razvidno iz izreka te sodbe, ter obdolženca spoznalo za krivega storitve poskusa kaznivega dejanja po prvem odstavku 216. člena KZ-1 v zvezi s 34. členom KZ-1.