Tožbi zoper upravni akt je treba priložiti tudi upravni akt v izvirniku ali overjenem prepisu. Ker tega tožnica tudi po pozivu ni predložila, je sodišče prve stopnje njeno vlogo utemeljeno kot nepopolno zavrglo.
ZIZ člen 3, 15, 34, 34/2, 55, 58, 58/4, 169, 169/1, 239. ZPP člen 212.
postopek zavarovanja denarne terjatve - sklep o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini - ugovor dolžnika - relevantni ugovorni razlogi - ugovor nesorazmernosti - omejitev zavarovanja - ocena vrednosti nepremičnine - odlog izvršbe
Dolžnik spregleda, da gre za postopek zavarovanja in ne izvršbe. Kot že pojasnjeno zgoraj, se postopek zavarovanja zaključi z ustanovitvijo zastavne pravice na nepremičnini v zavarovanje denarne terjatve upnika. V postopku izvršbe pa temu dejanju šele sledijo izvršilna dejanja oprave izvršbe z namenom prisilne izterjave terjatve. Zgolj odložitvi teh dejanj (opravi izvršbe) je namenjen institut odloga izvršbe, saj se odloži prisilna izterjava. V primeru odloga zavarovanja, ko upnik ne bi pridobil zastavne pravice na nepremičnini v zavarovanje svoje denarne terjatve in bi bil s tem v negotovosti glede možnosti prisilne izterjave v bodočnosti, bi bil v celoti izjalovljen namen zavarovanja oziroma namen tega instituta.
zapuščinski postopek - pomanjkanje odgovora na poziv sodišča za podajo dedne izjave - domneva o sprejemu dediščine - pritožba zoper sklep o dedovanju - odpoved dedovanju - izjava o odpovedi dediščini - pritožbena izjava o odpovedi dedovanju - dedna izjava podana v pritožbenem roku - prepozna dedna izjava - pravočasnost izjave o odpovedi dediščini - odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove
Po našem pravu velja domneva, da osebe, ki so poklicane k dedovanju, dediščino sprejmejo (132. člen ZD), vendar pa lahko to domnevo izpodbijejo, med drugim tudi z izjavo o odpovedi dediščini. Izjavo, s katero se dedič odpove dediščini, je treba podati najkasneje do konca zapuščinske obravnave oziroma točneje do konca postopka na prvi stopnji, to pa je tedaj, ko sodišče izda sklep o dedovanju (prvi odstavek 133. člena ZD). Ker je pritožnica izjavo o odpovedi dediščini podala šele v pritožbenem postopku, je prepozna in zato neupoštevna.
Dedič odgovarja za dolgove zapustnika le do višine vrednosti podedovanega premoženja (prvi odstavek 142. člena ZD).
skrbnik - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - center za socialno delo kot skrbnik - želje varovanca - naloge skrbnika - zmožnost presoje realnosti - duševne motnje - blodnjavost - dvig gotovine - zadolževanje - nakazilo denarnih sredstev - bančni račun - premoženjska škoda - omejitev razpolaganja - izvedenec psihiatrične stroke - omejitev sklepanja pravnih poslov
Nasprotna udeleženka je pošiljala denar v tujino neznanim osebam. Od takšnih nakazil nima nobenih dohodkov, glede na to, da gre za nakazilo izmišljenemu FB profilu, pa tudi ni mogoče govoriti o kakšnem razumnem človekoljubnem vidiku nakazila.
Postavitev pod skrbništvo ni namenjena le situaciji, ko bi bila oseba zaradi duševne motnje eksistencialno ogrožena, da bi se zadolževala, ampak tudi primeru, ko je očitno, da oseba zaradi duševne motnje tako rekoč denar »meče skozi okno«. V takem primeru je treba preprečiti nastanek neugodnih posledic in ne čakati, da pride do zadolževanja in izvršb.
Tedenska omejitev 200 EUR je podana za gotovinske dvige denarja, ne pa za sklepanje pravnih poslov, ki jih lahko nasprotna udeleženka sklepa samostojno do zneska 300 EUR. Omejitev gotovinskih dvigov 200 EUR tedensko bo zato nakup čevljev zadevala le v primeru, če jih bo nasprotna udeleženka kupila z gotovino.
zasebni zavod - svet zavoda - ničnost in izpodbojnost sklepov sveta zavoda - korespondenčna seja - dnevni red - vpliv kršitve na veljavnost sklepa
Pravilnik, ki v drugem odstavku 3. člena določa, da "če seja ni pravilno sklicana, lahko Svet odloča le, če temu ne nasprotuje noben od prisotnih članov in če noben od odsotnih članov v 8 dneh po prejemu zapisnika temu ne ugovarja", ne predstavlja samostojne pravne podlage za neveljavnost sklepov, sprejetih na nepravilno sklicani oz. vodeni seji. Za statusno pravna vprašanja zavodov, ki v področnem zakonu (Zakon o zavodih in na njegovi podlagi sprejetih podzakonskih aktov) niso urejena, se smiselno uporabljajo pravila o gospodarskih družbah, natančneje pravila o družbi z omejeno odgovornostjo, ki ji je pravna organizacijska oblika zavoda še najbolj podobna.
Pritožbeni očitek o bistveni kršitvi določb 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s spregledanimi trditvami tožnice (da je tožnica kot protipravno ravnanje očitala bistveno več kot zgolj neodzivnost toženke na njena SMS obvestila in sporočila), je torej neutemeljen. Glede na to, da je bila najprej obveznost tožeče stranke po sodni poravnavi v okviru šestmesečnega roka pisno in tudi to zgolj okvirno naročiti dela, česar ni storila, že osnovna predpostavka poslovne odškodninske odgovornosti, protipravnost ravnanja toženke, ni podana. Sodišče prve stopnje je torej ostale dokazne predloge utemeljeno zavrnilo kot nepotrebne. Tožnica v pritožbi ni pojasnila, zakaj in v zvezi s čim bi bilo zaslišanje odvetnika C. C. za odločitev v zadevi še relevantno ter kako bi na odločitev vplivalo, zato je tudi pritožbeni očitek o tovrstni kršitvi 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP neutemeljen.
ponovno motenje posesti - izvršilni naslov - ugovor zoper sklep o izvršbi - nadomestno dejanje - dejanje, ki ga lahko opravi tudi kdo drug - rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti - stroški za opravo dejanja, ki ga lahko opravi tudi kdo drug
Upnik razpolaga z izvršilnim naslovom iz postopka v zvezi z motenjem posesti, prvotno motenje je bilo odpravljeno, nato pa je prišlo do ponovnega motenja, ki se v bistvenem ne razlikuje od prvotnega, saj dolžnik izrecno priznava, da je na istem mestu ponovno zgradil podporni zid.
Navedbe dolžnika, da je imel pravico postaviti sporni podporni zid, ker je upnikova služnost zaradi neizvrševanja prenehala, so nerelevantne, saj je odločanje v sporih zaradi motenja posesti v skladu s samim zakonom omejeno samo na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja ter nastalega motenja, medtem ko je ugotavljanje pravice do posesti v takem sporu izrecno izključeno.
Namen posestnega varstva je v preprečevanju samovoljnih poseganj v posest drugega in v ohranitvi dotedanjega načina uporabe stvari. Posest je bila v predmetni zadevi (ponovno) motena z zazidavo obstoječe klančine in postavitvijo podpornega zidu, odstranitev slednjega in ponovna vzpostavitev klančine pa predstavljata nadomestno dejanje, torej dejanje, ki ga poleg dolžnika lahko odpravi tudi kdo drug. V takem primeru se izvršba opravi po 229. členu v zvezi z 225. členom ZIZ, torej tako, da se najprej dolžniku naloži, da v določenem roku stvar vrne upniku v posest (v predmetni zadevi se to izvede na način, da odstrani podporni zid in nazaj vzpostavi klančino), šele podredno, če dolžnik tega ne izpolni prostovoljno, pa se izvede izvršba s pooblastilom upniku, da na dolžnikove stroške zaupa to nekomu drugemu, ali da to stori sam.
V predlogu za izvršbo je upnik predlagal, naj sodišče s sklepom naloži dolžniku, da založi znesek za stroške, ki bodo nastali s tem, da bo nekdo drug ali sam upnik opravil to dejanje. Višina zneska izhaja iz predloženega predračuna gradbenega podjetja, torej strokovnjaka, ki v nasprotju s strankami in sodiščem razpolaga z znanjem in izkušnjami o materialih in delih, ki so potrebna za samo realizacijo tega, kar je naloženo dolžniku. V predračunu so opisana dela skupaj s cenami, ob tem pa ni razvidno, da bi izbrani izvajalec morebiti zaračunal strošek poti na kraj oprave del, zato so neutemeljeni dolžnikovi ugovorni očitki, da bi upnik lahko izbral lokalnega izvajalca. Tudi sicer gre pri založitvi tega stroška samo za oceno njihove višine in bo o njihovi dokončni višini stroškov sodišče odločalo šele po izvedbi del, ko bo tudi presojalo, ali so bili ti za opravo dejanj iz izvršilnega naslova potrebni.
izvenpravdni pobot - procesni pobot - pogoji za pobot terjatev - likvidnost terjatve - odstop terjatve med pravdo - objektivne meje pravnomočnosti - stroški postopka - uspeh strank v postopku
Izvenpravdni pobot se lahko uveljavlja le brezpogojno in hkrati pomeni konkludentno priznanje obstoja tožbene terjatve. Trditve o uveljavljanju izvenpravdnega pobota se izključujejo s trditvami o nenastanku ali prenehanju tožbene terjatve. Zato sodišče v postopku upošteva konkludentno priznanje obstoja tožbene terjatve.
Po določbi prvega odstavka 190. člena ZPP tožeča stranka ni dolžna prilagoditi tožbenega zahtevka samemu odstopu terjatve in, v kolikor vztraja pri prvotno postavljenem zahtevku, to pomeni, da za odločitev sodišča vprašanja, povezana s samim odstopom terjatve, niso relevantna. Objektivne meje pravnomočnosti takšne sodbe ne bodo obsegale tudi samega odstopa terjatve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00070081
DZ člen 67. ODZ paragraf 418. OZ člen 190, 198. SPZ člen 92, 93. SZ-1 člen 112, 112/1. ZD člen 220, 221. ZPP člen 214, 214/2, 313, 313/2, 337.
skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje zakonca - učinek pravnomočnega sklepa o dedovanju - pozneje najdeno premoženje zapustnika - originarna pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem svetu - vrnitveni zahtevek - tožba na izselitev in izročitev nepremičnine - pravica do posesti - plačilo uporabnine - privolitev v prikrajšanje - prikrajšanje lastnika - izpolnitveni rok - neprerekana dejstva - nedovoljena pritožbena novota
Res je sicer, da pravnomočen sklep o dedovanju veže stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku, kolikor jim ni priznana pravica, da lahko uveljavljajo svoj zahtevek v pravdi (220. člen ZD), kar pomeni, da se dednopravni zahtevki primarno rešujejo v zapuščinskem postopku, v pravdnem postopku pa le izjemoma. Vendar v skladu s sodno prakso Vrhovnega sodišča sklep o dedovanju rešuje predvsem vprašanje, kdo je dedič za vse zapustnikovo premoženje, ne glede na to, ali se je v zapuščinskem postopku zanj vedelo ali ne, ali se ga je obravnavalo v celoti ali ne, in ne glede na to, ali je v celoti opisano v sklepu o dedovanju ali ne. To pomeni, da je bistvo sklepa o dedovanju predvsem v določitvi dedičev zapustnikovega premoženja in ne toliko v njegovi podrobni specifikaciji; če sporno premoženje v zapuščinskem postopku ni bilo obravnavano in s sklepom o dedovanju ni zaobseženo, lahko stranka pozneje v pravdi uveljavlja zahtevek (ali ugovor), da določena nepremičnina spada v skupno premoženje njenih staršev in na določitev deležev na njem, to pa lahko predstavlja novo najdeno premoženje, glede katerega je mogoče izdati dodaten sklep o dedovanju po 221. členu ZD, četudi je sodelovala v zapuščinskem postopku in za to premoženje vedela.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - zastopanje dolžnika - nepravilno zastopanje nasprotne stranke - pritožba upnika
Na kršitev iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP se lahko sklicuje le stranka, ki se jo taka kršitev tiče, ne pa tudi njen nasprotnik. Namen navedene zakonske določbe je izključno v tem, da so v postopku varovani interesi procesno nesposobne stranke in ne morda interes nasprotne stranke, da se v primeru zanjo neugodnega izida postopka lahko sklicuje na morebitne procesne kršitve.
prešolanje učenca na drugo šolo - osnovna šola - pogoji za prešolanje - ogroženost otroka - nadomestitev soglasja - začasna odredba - težko popravljiva škoda - restriktiven pristop pri ureditvenih začasnih odredbah
Sodišče prve stopnje je tako ob odločanju o nadomestitvi soglasja, v smislu četrtega odstavka 151. člena DZ, pravilno vzelo v okvir vse okoliščine in jim dalo pravo težo. V tej fazi postopka nič ne kaže na to, da bi bila verjetno izkazana takšna ogroženost otroka (161. člen DZ), ki bi jo lahko preprečila začasna nadomestitev soglasja za prešolanje v drugi kraj.
postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in razveljavitvi sklepa o izvršbi v dovolilnem delu - delni umik tožbe - povrnitev pravdnih stroškov - uspeh v postopku - upoštevanje pripravljalne vloge
Pritožnica utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo pravila, glede povračila pravdnih stroškov v primeru delnega umika tožbe. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno odločilo, da tožnica ni upravičena do povračila stroškov na podlagi 158. člena ZPP, ker je tožbo delno umaknila zaradi spregledanega plačila. Bi pa moralo od delnega umika tožbe dalje upoštevati, da je v skrčenem delu zahtevka tožnica uspela v celoti. Od preostanka vtoževanega zneska se stroški namreč odmerjajo po uspehu.
Sodišče prve stopnje pripravljalne vloge tožnice v času izdaje sodbe sploh še ni imelo, je ni moglo upoštevati in iz teh razlogov tudi ne more predstavljati potrebnega stroška v smislu 155. člena ZPP.
ZSPJS člen 2, 2-13, 9, 9/3, 13, 13/2, 22d, 22d/1, 22e. Uredba o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (2008) člen 2, 2/1, 2/1-1, 3-1, 4. ZDR-1 člen 43, 44, 200, 200/4. ZJU člen 5, 21, 21/1, 24, 24/2, 24/3, 24/5. Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (2003) člen 44, 44/1.
plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela - čisti denarni zahtevek - plačilo po dejansko opravljenem delu - sistemizacija - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev prvostopenjske sodbe
O tem, ali javni uslužbenec izpolnjuje predpisane pogoje za priznanje dodatka za delovno uspešnost zaradi povečanega obsega dela, mora v skladu z uveljavljenim sistemom, ki velja za javne uslužbence, najprej odločiti delodajalec s pisnim sklepom.
Dejstvo opravljanja nalog delokroga drugega delovnega mesta samo po sebi ni odločilno pri presoji, ali je javni uslužbenec upravičen do dela plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela.
Če delodajalec delavcu naloži opravljanje dela oziroma ta opravlja delo, ki je različno od dela, ki bi ga delavec moral opravljati po pogodbi o zaposlitvi, mu mora za opravljeno delo zagotoviti ustrezno plačilo. Če je to drugo delo ovrednoteno enako, do dodatnega plačila ni upravičen, nasprotno pa velja, kadar opravlja delo višje vrednotenega delovnega mesta. Dejstvo, ali ima delodajalec to višje delovno mesto sistemizirano, je nepomembno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00068810
KZ-1 člen 34, 34/1, 116, 116-1. ZKP člen 18, 18/1, 248.
umor - poskus umora - izvedenstvo psihiatrične stroke - prištevnost - zavrnitev dokaznih predlogov - umor na zahrbten način
Vsa izvedenska mnenja mora sodišče, ne glede na to, da sámo nima strokovnih znanj, ki jih imajo izvedenci, kritično presoditi in njihovo vsebino oceniti v skladu z načelom proste presoje dokazov. Pri presoji, kateremu (katerim) izvedenskemu mnenju bo sledilo oziroma sprejelo njegove zaključke, sodišče ocenjuje zlasti življenjsko logičnost in strokovno prepričljivost izvedenčevih argumentov, pri čemer nima nobenega vpliva podatek, za katerega izvedenca gre oziroma kateri instituciji (strokovnemu zavodu) posamezni izvedenec pripada. Pri presoji pravilnosti in verodostojnosti mnenj(a) sodišče ni vezano na nobena formalna dokazna pravila ter med mnenji, ne glede na to, kdo jih je izdelal, ni nobene dokazne hierarhije. Sodišče ni dolžno odrediti novega izvedenstva zgolj zato, ker se ena od strank z (zanjo neugodnimi) ugotovitvami postavljenega izvedenca ali izvedencev morda ne strinja, sodišče pa je dokazno oceno, zakaj tem ugotovitvam sledi, prepričljivo in tehtno obrazložilo.
Objektivna sestavina grozovitega izvršitvenega načina kaznivega dejanja umora se kaže v ravnanju, s katerim storilec pri žrtvi povzroča posebno trpljenje, strah in/ali bolečine, ki po intenziteti presegajo "običajno" trpljenje pri odvzemu življenja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSM00070870
OZ člen 22, 26, 26/3, 27, 52.
ponudba - oblika ponudbe - do kdaj veže ponudba - sprejem ponudbe - primeren rok - nadomeščanje trditvene podlage z izvajanjem dokazov - pomanjkljiva trditvena podlaga
Ponudba, dana odsotni osebi, v kateri rok za sprejem ni določen, veže ponudnika toliko časa, kolikor je običajno potrebno, da ponudba prispe do te osebe, da jo ta prouči ter o njej odloči in da odgovor o sprejemu ponudbe (tretji odstavek 26. člena OZ). Veže ponudba ponudnika toliko časa, kolikor je običajno potrebno, da ponudba prispe do te osebe, da jo ta prouči ter o njej odloči in da poda odgovor o sprejemu ponudbe. To pa pomeni, da bi tožnik moral pisno sprejeti ponudbo v primernem roku (npr. 1 mesecu, eventualno zaradi odsotnosti 2 mesecih), ne pa po skoraj dveh letih. Ponudba po preteku primernega roka iz tretjega odstavka 26. člena OZ ne veže več oziroma je ni mogoče več sprejeti.
NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00074348
ZVKD-1 člen 39, 39/1, 39/2. OZ člen 190, 198. ZPP člen 318, 318/1, 318/1-4.
nepremični kulturni spomenik lokalnega pomena - nadomestilo za poslabšanje pogojev za gospodarsko izkoriščanje kulturnega spomenika - pravica do nadomestila - uporabnina - kulturni spomenik - razglasitev za kulturni spomenik - neprava (zavrnilna) zamudna sodba - napačna uporaba materialnega prava
Podlaga nadomestila po 39. členu ZVKD-1 je dejstvo, da se je položaj lastnika poslabšal zaradi razglasitve stvari, na kateri ima lastninsko pravico, za kulturni spomenik. V obravnavani zadevi pa ne gre za tak zahtevek in ga tožeča stranka ne utemeljuje na razlogih iz 39. člena ZVKD-1.
ZFPPIPP člen 97, 97/2, 342, 342/1, 342/2, 343, 343/4-2, 386, 386/1. ZZK-1 člen 89, 96. ZPP člen 78.
postopek osebnega stečaja - prodaja nepremičnine - izročitev nepremičnine kupcu - vknjižba lastninske pravice - prenehanje pravic tretjih na prodanem premoženju - nedovoljena pritožba - procesna sposobnost stečajnega dolžnika - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika
S sklepom po drugem odstavku 342. člena ZFPPIPP stečajno sodišče odloči le o tem, da so izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca. Ne odloča pa o tem, katere pravice tretjih prenehajo na prodanem premoženju. Stečajno sodišče bi eventualno lahko odločilo le o kakšni pravici, ki ne preneha, vendar pa v tem postopku za kaj takega ni bilo pravne podlage. Glede nepremičnine je zato sodišče prve stopnje moralo sprejeti le sklep po drugem odstavku 342. člena ZFPPIPP (kot to določa 2. točka četrtega odstavka 343. člena ZFPPIPP) – da so izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca. Katere pravice tretjih prenehajo, delno določa že prvi odstavek 342. člena ZFPPIPP, taksativno pa jih našteva 89. člen ZZK-1 v zvezi s 96. členom ZZK-1. Vendar odločitev o izbrisu pravic tretjih ni predmet stečajnega postopka, temveč zemljiškoknjižnega postopka, v katerem bodo konkretizirane pravice, ki bodo izbrisane iz zemljiške knjige.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00077618
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1, 3, 4, 5, 8. ZVPot člen 22, 22/4, 22/5, 23, 24, 24/1.
potrošniška kreditna pogodba - kredit v CHF - valutna klavzula v CHF - ničnost pogodbe - valutno tveganje - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank
Pravo EU določa sankcijo, da nepošteni pogoj ne zavezuje (člen 6(1) Direktive 93/13), slovenski zakonodajalec pa je določil sankcijo ničnosti (23. člen ZVPot). Nepoštenega pogoja, ki krši minimalni standard po Direktivi 93/13, nacionalno sodišče ne sme spreminjati oziroma prilagajati na dopustno mero, kar sicer na podlagi splošnega predpisa omogoča slovenska ureditev instituta delne ničnosti (88. člen Obligacijskega zakonika). Sodišče EU je pojasnilo, da sme nacionalno sodišče prilagoditi nepošteni pogodbeni pogoj le, če gre za kršitev nacionalnega prisilnega predpisa, ne pa, če gre hkrati tudi za nepošteni pogoj v skladu z merili Direktive 93/13.
Po pojasnjenem zaradi ničnosti nepoštenega pogodbenega pogoja preostane le sankcija ničnosti celotne kreditne pogodbe. Iz navedenih razlogov je zato sodišče druge stopnje odločitev sodišča prve stopnje delno spremenilo in razsodilo, da sta kreditni pogodbi nični (3. in 5. alineja 358. člena v zvezi s prvim odstavkom 351. člena ZPP).
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VSL00074345
ZOA člen 12, 12/2, 12/2-1. OZ člen 38, 38/1, 86, 86/1, 88, 88/1. URS člen 155.
osebna asistenca - urna postavka za opravljeno delo - določenost ali določljivost predmeta pogodbe - določitev cene pogodbenih del - stroški storitev - nasprotovanje prisilnim predpisom - ničnost pogodbenega določila, ki nasprotuje kogentnemu predpisu - samostojni podjetnik - nepridobitna dejavnost - javni interes - prepoved povratne veljave pravnih aktov
Pogodbeno določilo, da se izvajalcem osebne asistence, ki po Zakonu o osebni asistenci niso obvezni zaposlovati strokovnega vodje za izvajanje osebne asistence, ne prizna stroškov strokovnega vodenja in usklajevanja osebne asistence, je v nasprotju s prisilnimi predpisi in torej nično.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00070308
SPZ člen 48, 48/3. OZ člen 190. ZPP člen 199, 337.
stranski intervenient - pravni položaj drugih oseb - navedbe stranke v postopku - povrnitev vlaganj - vlaganja v tujo nepremičnino - načelo povezanosti zemljišča in objekta - prehod koristi
Intervenient ni stranka postopka, njegov interes sodelovati v tuji pravdi je utemeljen z možnimi pravnimi posledicami sodbe, katere vsebina lahko posredno vpliva tudi na njegov pravni položaj.
Trditve o dogovoru o skupni gradnji je delno podal stranski intervenient v svoji vlogi z dne 3. 3. 2023, ko je navajal, da sta njegovemu očetu pri gradnji na sporni nepremičnini pomagala njegova starša. Vendar glede na to, da sodišče prve stopnje njegove stranske intervencije ni dopustilo, tudi njegovih navedb ni mogoče upoštevati kot trditev tožnice.