ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-4.. ZZRZI člen 40, 40/1, 40/6.. OZ člen 86.. ZPIZ-1 člen 101.
ponudba ustreznega dela - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti - III. kategorija invalidnosti - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - ničnost pogodbe - pomanjkljiva trditvena podlaga
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da je pravilnost mnenja komisije ZPIZ lahko predmet preizkusa v sodnem sporu in da je presoja skladnosti dela na določenem delovnem mestu z omejitvami iz invalidske odločbe strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga in je zato potrebno pritegniti sodnega izvedenca, vendar navedeno ne odvezuje strank k podaji ustrezne trditvene podlage. Naloga izvedenca je pomoč sodišču pri ugotavljanju zatrjevanih dejstev in ne pomoč stranki pri oblikovanju trditvene podlage. Tožnica pa v konkretni zadevi ni trdila, da delovno mesto prodajalec ustreza priznanim invalidskim omejitvam, še manj pa je navedla dejanske razloge za ustreznost delovnega mesta prodajalec.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00058102
OZ člen 171, 171/1, 179, 190, 300.
krivdna odškodninska odgovornost delodajalca - soprispevek - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - tuja nega in pomoč - teorija jajčne lupine (egg shell rule) - zmanjšana življenjska aktivnost - zmotna uporaba materialnega prava
Pritožba utemeljeno izpodbija prvostopenjsko presojo, da tožnica ni upravičena do odškodnine iz naslova pretrpljenih telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem. Iz prvostopenjskih razlogov izhaja, da je imela blage (lahke) bolečine sedem dni in da je po nezgodi jemala protibolečinske tablete. Okoliščini, da tožnici za tablete ni bil predpisan recept in da so bolečine ob jemanju tablet popolnoma izzvenele, ne pomenita, da pravno relevantnih telesnih bolečin v obsegu, kot izhaja iz izvedenskega mnenja, ni bilo.
pogodba o zastopanju - podjemna pogodba - vsebina pogodbe - pogodba kot materialno pravo - mesečni pavšal - obseg dela - odstop od pogodbe - odpovedni rok - prenehanje pogodbe - ugovor neizpolnitve obveznosti - plačilo storitev - prosto urejanje obligacijskih razmerij
Odločitev sodišče prve stopnje, da je tožnik v skladu s pogodbenimi dogovori upravičen do plačila dogovorjenega mesečnega pavšalnega zneska vse do dneva prenehanja pogodbe, je pravilna. Na to nima vpliva ugovor toženke, da v tem času zanjo ni opravil nobene storitve. Ta ugovor bi bil relevanten le, če bi stranki plačilo pavšala izključili, če storitev, ki jih pavšalno plačilo zajema, toženka ne koristi, pa ga nista. Bistveno zato je, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, da je toženka v tem obdobju imela možnost, da dogovorjene storitve koristi.
ZDZdr člen 39, 39/1, 43, 43/1, 47, 47/3, 53, 53/1, 61, 61/1, 64, 64/3, 71, 71/1. URS člen 19, 19/1.
psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - trajanje ukrepa - odpust z zdravljenja - odločba sodišča - odpust po strokovni presoji zdravstvenega zavoda - izboljšanje zdravstvenega stanja - predčasni odpust - duševna motnja - izvedenec psihiatrične stroke - duševna manjrazvitost - pravica do osebne svobode
Zdravljenje brez privolitve v oddelku pod posebnim nadzorom je prisilno. Med drugim posega v pravico do osebne svobode, ki je ena od temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Zato ni dopustno brez intervencije (odločbe) sodišča. Izvaja se lahko le pod pogoji, ki jih določa zakon, in z omejitvijo trajanja na najkrajši možni čas. Trajanje ukrepa s sklepom sodišča ni vnaprej časovno natančno določeno, ampak je zgolj omejeno s skrajnim rokom. Odpust je odvisen od strokovne presoje uspešnosti zdravljenja pod posebnim nadzorom in je v celoti v dispoziciji ustanove, v kateri oziroma pod nadzorom katere se je oseba zdravila.
Pri presoji o obstoju pogoja o vrsti in znakih duševne motnje je treba odgovoriti na strokovna vprašanja s področja medicinske stroke. Ker sodišče nima potrebnega strokovnega znanja, mora v postopku obvezno sodelovati izvedenec psihiatrične stroke.
ZPP člen 142, 142/4, 224, 285, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8.
zahtevek za ugotovitev lastninske pravice - lastninska pravica na nepremičnini - trditvena podlaga - zavrnitev dokazov - razlog za zavrnitev dokaza - pomanjkljiva trditvena podlaga - neustrezna dopolnitev - materialno procesno vodstvo - kršitev pravil materialnega procesnega vodstva - kršitev pravice do izjave v postopku - vročanje vabila - nevročitev - fikcija vročitve - vročilnica kot javna listina - domneva o resničnosti vsebine javne listine - izpodbijanje domneve o resničnosti vsebine javne listine - izpodbojna domneva datuma vročitve - neizkazano vabilo - izvedba naroka v nenavzočnosti - uveljavljanje bistvene kršitve določb pravdnega postopka
Ker navedenih vabil tožnik ni prejel, sta zmotna zaključek sodišča prve stopnje, da je bil (v celoti) seznanjen s tekom postopka (ne glede na to, da naslova ni spremenil), ter ugotovitev, da za zaključek glavne obravnave dne 19. 5. 2021 ni bilo procesnih ovir. Ker vabili za tožnika nista bili izkazani, je zmoten tudi zaključek sodišča, da tožniku ni odvzelo možnosti obravnavanja in da mu je bila omogočena in zagotovljena pravica do kontradiktornosti ter pravica do izjave v vseh fazah postopka. Nasprotno, tožnik utemeljeno uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker ni bil pravilno vabljen na glavno obravnavo oziroma vabilo za glavno obravnavo in vabilo na zaslišanje zanj nista bili izkazani, sodišče pa je narok kljub temu opravilo in na njem zaslišalo le zakonitega zastopnika toženke. Že iz tega razloga je potrebna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Ob stališču, ki ga je zavzelo sodišče prve stopnje, da tožnik za svoja zahtevka ni podal ustrezne trditvene podlage, in je bilo odločilno za zavrnitev tožbenega zahtevka, bi to moralo postopati v skladu z 285. členom ZPP in opraviti ustrezno materialno procesno vodstvo.
kaznivo dejanje razžalitve - znaki kaznivega dejanja - izključitev protipravnosti - objava žaljivih vsebin na spletni strani
Pritožbeno sodišče sprejema stališče prvega sodišča, ki šteje inkriminirani obtoženčev zapis kot njegov odziv na poročanje zasebne tožilke E. E. ter da je šlo za politično izražanje o pomembni temi v javnem interesu, a izhajajoč iz razumevanja povprečnega obtoženčevega sledilca na njegovem twitter profilu, iz obtoženčevega grobega načina izražanja, uperjenega ad personam, ki ima tudi seksistično konotacijo, ni mogoče razbrati, da naj bi šlo za nestrinjanje s politiko javne L. L. Tudi po oceni sodišča druge stopnje za, po obtožencu uporabljen stil diskreditacije novinark ter osebni napad na njiju, tudi upoštevaje vsebino prispevkov oziroma načina poročanja zasebnih tožilk, v predmetnem primeru ni obstajala zadostna dejanska podlaga. V koliziji dveh človekovih pravic, ki sta trčili, se je pravica obtoženca do svobode izražanja iz 39. člena Ustave morala umakniti pravicama do osebnega dostojanstva in varnosti ter zasebnosti in osebnostnih pravic zasebnih tožilk iz 34. in 35. člena Ustave.
zavrženje tožbe - prenehanje delovnega razmerja - seznanitev s kršitvijo - začetek teka prekluzivnega roka
Tožnik uveljavlja sodno varstvo v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja 15. 6. 2021. Za presojo pravočasnosti tožbe ni bistveno, ali ga je toženka s tem dnem zakonito odjavila iz socialnih zavarovanj (ali je bil dosežen dogovor o daljšem odpovednem roku oziroma ali je zaradi opravljanja dela po poteku zakonsko določenega odpovednega roka prišlo do dejanskega delovnega razmerja), ampak le, kdaj je tožnik zvedel za kršitev pravic v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja, saj od takrat teče tridesetdnevni rok za vložitev tožbe, določen v tretjem odstavku 200. člena ZDR-1.
ZPP člen 359. DZ člen 290. ZZZDR člen 51, 51/2, 59.
sporazum o določitvi deležev na skupnem premoženju - prepoved reformatio in peius - razveljavitev prvostopenjske sodbe - Družinski zakonik (DZ) - časovna veljavnost zakona - določitev deležev na skupnem premoženju zakoncev - ugotavljanje deležev na skupnem premoženju
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje napačno kot pravno podlago za odločanje o skupnem premoženju navajalo Družinski zakonik, saj se za presojo premoženjskih razmerij med zakonci, nastalih v času v pred uveljavitvijo DZ (15. 4. 2017, uporabljati se je začel 15. 4. 2019), v skladu s splošnim načelom prepovedi veljavnosti zakona za nazaj, uporablja Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki je veljal v času obstoja zakonske zveze med pravdnima strankama (od. 11. 1. 2000 do 23. 9. 2011).
V predmetni zadevi je nesporno, da je med strankama pravdnega postopka bil glede nepremičnine parc. št. 1, k. o. N. sklenjen sporazum o določitvi deležev.
Po mnenju sodišča druge stopnje je tak sporazum zavezujoč, saj pravni posel med zakonci, sklenjen v obliki notarskega sporazuma, ni bil izpodbit in tudi ni bilo ugotovljeno, da bi bil ničen, kar pomeni, da ta še vedno velja in sta pogodbeni (pravdni stranki) nanj vezani.
ZMZPP člen 90, 91, 91/1, 91/1-1. BRSPP člen 17, 17/1, 17/3, 19. Konvencija o olajšanju mednarodnega pristopa k sodiščem (Haaška konvencija) člen 14.
tožniška varščina - varščina za pravdne stroške - tuj državljan kot tožnik - meddržavna pogodba - premoženjsko stanje tožnika - instrukcijski rok - potek instrukcijskega roka - zahteva za vstop v postopek - umik zahteve - vezanost sodišča na izdani sklep
Pri izvajanju 17. člena BRSPP sta obe državi pogodbenici omejeni na namen tožniške varščine. Ta je v tem, da se olajša toženčev položaj pri prisilnem uveljavljanju stroškovnega zahtevka zoper tožnika, ki ni državljan Republike Slovenije, kadar tožnik v pravdi ne uspe. Če je z mednarodno pogodbo izključeno, da bi se lahko varščina za pravdne stroške naložila tožniku iz države pogodbenice samo zato, ker je tuj državljan in ker na njenem ozemlju nima stalnega prebivališča, potem varščine še toliko bolj ni mogoče naložiti iz kakšnih drugih okoliščin, če te v ničemer ne zmanjšujejo verjetnosti, da bo toženec na koncu postopka uspešen pri uveljavljanju zahteve za poplačilo svojih pravdnih stroškov.
Rok, v katerem mora tisti, ki pridobi stvar ali pravico, o kateri teče pravda, vložiti zahtevo za vstop v pravdo namesto tožeče stranke, v zakonu ni določen. Navedeni rok ima zato značaj instrukcijskega roka, kar pomeni, da zamuda ne prepreči poznejše oprave procesnega dejanja. Zato upoštevanje zamujenega procesnega dejanja ne pomeni bistvene kršitve pravil postopka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ekonomski razlog - organizacijski razlog - prenehanje potrebe po delu - diskriminacija - zmotna uporaba materialnega prava - obveznost obveščanja
Ker delodajalec v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nima dolžnosti, da delavcu ponudi novo pogodbo o zaposlitvi oziroma da preveri, ali je delavca mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delovnih mestih, je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da toženka ni imela opravičenega razloga, da tožnici ne bi mogla ponuditi zaposlitve na delovnem mestu projektni menedžer.
Na zakonitost odpovedi ne more vplivati dejstvo, ali je bila tožnica obveščena oziroma seznanjena o načrtovanih organizacijskih spremembah, četudi bi bila toženka to dolžna storiti skladno s 14. členom pogodbe o zaposlitvi.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00057347
ZDSS-1 člen 56.. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2.
regulacijska začasna odredba - tujec - nastanek težko nadomestljive škode - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razveljavitev sklepa - pogoji za izdajo začasne odredbe
Pritožba utemeljeno opozarja, da je ocena sodišča prve stopnje, da tožnik ni izkazal potrebnih pogojev za izdajo začasne odredbe, pomanjkljiva, posledično pa je sprejeta odločitev najmanj preuranjena. Odločilno dejstvo pri presoji utemeljenosti predlagane začasne odredbe, ki mu je sodišče prve stopnje posvetilo premalo pozornosti, je, da je tožnik tujec, brez prebivališča v Sloveniji, ki je za toženo stranko (do prejete odpovedi pogodbe o zaposlitvi) opravljal delo v Sloveniji. Zato bi moralo sodišče prve stopnje obstoj pogoja za izdajo začasne odredbe iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, to je, da je odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode, presojati tudi s tega vidika.
Zgolj pritožbeno izpostavljena okoliščina, da je obdolženi A. A. doslej nekaznovan, ne predstavlja zadostne podlage za drugačno sklepanje glede ponovitvene nevarnosti.
predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - bistveno spremenjene okoliščine - materialni položaj - lastništvo na nepremičninah - slabo zdravstveno stanje - slabo premoženjsko stanje - pravica do izredne denarne socialne pomoči
Pritožnik v zvezi z nepremičninami na podlagi katerih je pritožbeno sodišče potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, v ponovnem predlogu (niti v pritožbi) ne navaja nobenih novih okoliščin. Zgolj ponovno poudarja, da so nekatere nepremičnine obremenjene s hipotekami, podrobneje pojasnjuje vrednosti nepremičnin ter navaja, zakaj nepremičnin ni mogoče prodati. Vse navedeno je že bilo predmet presoje pri odločanju o prvotnem predlogu za oprostitev, torej ne gre za spremenjene okoliščine.
zavrženje tožbe - vročitev odpovedi - vnaprejšnja dokazna ocena - razveljavitev sklepa - izvedba dokaza z zaslišanjem strank - začetek teka roka za sodno varstvo
Sodišče prve stopnje je ugotavljalo, kdaj je bila tožniku odpoved vročena. Tožnik je prerekal navedbo toženke, da je bilo to dne 20. 10. 2020 preko elektronske pošte; navedel je, da je ni prejel in ni prebral; pod navedbe o pravočasnosti tožbe je predlagal dokaze, med njimi zaslišanje strank. Sodišče prve stopnje je ta dokazni predlog zavrnilo kot nepotreben, saj je že na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo vsa za odločitev bistvena dejstva. Takšna vnaprejšnja dokazna ocena ni dovoljena. Sodišče prve stopnje je, ne da bi zaslišalo tožnika, štelo za izkazano (dokazano) nasprotno dejstvo, kot ga je navedel, da je dne 20. 10. 2021 prejel elektronsko sporočilo oziroma da mu je bila tega dne vročena odpoved.
spor majhne vrednosti - dopustni pritožbeni razlog
Pritožbeni očitki iz okvira dopuščenih pritožbenih razlogov v sporu majhne vrednosti izstopajo in so že zato neupoštevni. Toženka se namreč s pritožbo zavzema za (drugačen dejanski) zaključek, da ni bila naročnik tožničinih storitev.
ZObr člen 93, 93/2.. OZ člen 18, 18/1, 319, 319/1.
odpust dolga - dobropis - usposabljanje vojakov - povračilo stroškov - nasprotna tožba - zmotna uporaba materialnega prava
Po stališču pritožbenega sodišča ne more biti nobenega dvoma, da je bilo ravnanje tožene stranke namenjeno zgolj in izključno urejanju njenih računovodskih evidenc in da tožena stranka z izdanim dobropisom za znesek 15.712,70 EUR ni izjavila volje tožniku odpustiti dolg v višini 13.023,91 EUR. Tožena stranka je ugotovitev o zmanjšanju dolga za 2.688,79 EUR računovodsko uredila tako, da je izdala dobropis za znesek 15.712,70 EUR in nov račun (oziroma zahtevek) za znesek 13.023,91 EUR. Tožena stranka bi sicer res lahko izdala dobropis le za navedeno višino (kot je bilo sprva tudi predlagano v nalogu za izstavitev računa), vendar pa v pritožbi utemeljeno navaja, da izbira načina računovodskega poslovanja ne more vplivati na presojo obstoja njene volje tožniku odpustiti dolg in s tem na odločitev v tem sporu.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - likvidna sredstva - razpolaganje s sredstvi na bančnem računu - obstoj obveznosti - trditveno breme - ustavna pravica do pravnega sredstva
Tožena stranka, ki je bila seznanjena z nastankom taksne obveznosti, bi morala v predlogu za taksno oprostitev navesti, da razpolaga z likvidnostnimi sredstvi. Prav tako bi morala (v predlogu ali dopolnitvi predloga) pojasniti svoje nadaljnje ravnanje, tj. zakaj bo oz. je porabila ta likvidnostna sredstva (podati bi morala konkretnejše navedbe o vrstah svojih že zapadlih obveznosti) ter zakaj je takšno ravnanje nujno potrebno za njeno poslovanje. Vsega tega pa tožena stranka ni storila.
zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - nedenarna terjatev - verjetnost terjatve - imisije - prepovedana imisija - poseg v lastninsko pravico - težko nadomestljiva škoda - poseg v pravico do zasebnosti - nepremoženjska škoda - prepoved nadaljevanja gradbenih del - oblikovanje tožbenega zahtevka
Kadar narava zatrjevanih imisij dopušča več načinov za njihovo preprečevanje, mora tožnik v tožbenem zahtevku zahtevano obveznost oblikovati tako, da tožencu dopušča možnost izbire ustreznih ukrepov. Zahtevek na povsem določeno spremembo stanja sosednje nepremičnine je možen le tedaj, kadar je po naravi stvari mogoče imisije preprečiti le na en način.
Tožnik s tožbenim zahtevkom in predlogom za izdajo začasne odredbe zahteva od toženca natančno določen način odprave motilnih ravnanj, čeprav okoliščine primera kažejo, da je mogoče ta ravnanja odpraviti na številne druge načine z enakim rezultatom, s katerimi bi bilo mogoče učinkovito preprečiti poglede iz terase toženca na teraso tožnikov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL00056192
ZPP člen 208, 208/1. DZ člen 240, 267.
pravdni postopek - nadaljevanje pravdnega postopka - skrbnik za poseben primer - skrbnik zapuščine - postavitev skrbnika - razrešitev - organ, pristojen za razrešitev
Izjava pritožnice, da kot skrbnica odstopa, na pravilnost izpodbijanega sklepa (s katerim je postopek nadaljevalo z 10. 12. 2021, ko je začasno skrbnico zapuščine povabilo, naj ga prevzame) ne vpliva.
V skladu z 240. členom DZ se za skrbnika imenuje oseba, ki ima osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje obveznosti skrbnika, in ki privoli, da bo skrbnik. Vprašanje (umika) privolitve skrbnika je torej pravno pomembno, razrešitev pa skrbnik lahko doseže le pred organom, ki ga je imenoval (torej pred zapuščinskim sodiščem) in ne v tem pravdnem postopku ali pa celo samovoljno z odstopom.