ZDZdr člen 39, 39/1, 43, 43/1, 47, 47/3, 53, 53/1, 61, 61/1, 64, 64/3, 71, 71/1. URS člen 19, 19/1.
psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - trajanje ukrepa - odpust z zdravljenja - odločba sodišča - odpust po strokovni presoji zdravstvenega zavoda - izboljšanje zdravstvenega stanja - predčasni odpust - duševna motnja - izvedenec psihiatrične stroke - duševna manjrazvitost - pravica do osebne svobode
Zdravljenje brez privolitve v oddelku pod posebnim nadzorom je prisilno. Med drugim posega v pravico do osebne svobode, ki je ena od temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Zato ni dopustno brez intervencije (odločbe) sodišča. Izvaja se lahko le pod pogoji, ki jih določa zakon, in z omejitvijo trajanja na najkrajši možni čas. Trajanje ukrepa s sklepom sodišča ni vnaprej časovno natančno določeno, ampak je zgolj omejeno s skrajnim rokom. Odpust je odvisen od strokovne presoje uspešnosti zdravljenja pod posebnim nadzorom in je v celoti v dispoziciji ustanove, v kateri oziroma pod nadzorom katere se je oseba zdravila.
Pri presoji o obstoju pogoja o vrsti in znakih duševne motnje je treba odgovoriti na strokovna vprašanja s področja medicinske stroke. Ker sodišče nima potrebnega strokovnega znanja, mora v postopku obvezno sodelovati izvedenec psihiatrične stroke.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00057347
ZDSS-1 člen 56.. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2.
regulacijska začasna odredba - tujec - nastanek težko nadomestljive škode - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razveljavitev sklepa - pogoji za izdajo začasne odredbe
Pritožba utemeljeno opozarja, da je ocena sodišča prve stopnje, da tožnik ni izkazal potrebnih pogojev za izdajo začasne odredbe, pomanjkljiva, posledično pa je sprejeta odločitev najmanj preuranjena. Odločilno dejstvo pri presoji utemeljenosti predlagane začasne odredbe, ki mu je sodišče prve stopnje posvetilo premalo pozornosti, je, da je tožnik tujec, brez prebivališča v Sloveniji, ki je za toženo stranko (do prejete odpovedi pogodbe o zaposlitvi) opravljal delo v Sloveniji. Zato bi moralo sodišče prve stopnje obstoj pogoja za izdajo začasne odredbe iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, to je, da je odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode, presojati tudi s tega vidika.
predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - bistveno spremenjene okoliščine - materialni položaj - lastništvo na nepremičninah - slabo zdravstveno stanje - slabo premoženjsko stanje - pravica do izredne denarne socialne pomoči
Pritožnik v zvezi z nepremičninami na podlagi katerih je pritožbeno sodišče potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, v ponovnem predlogu (niti v pritožbi) ne navaja nobenih novih okoliščin. Zgolj ponovno poudarja, da so nekatere nepremičnine obremenjene s hipotekami, podrobneje pojasnjuje vrednosti nepremičnin ter navaja, zakaj nepremičnin ni mogoče prodati. Vse navedeno je že bilo predmet presoje pri odločanju o prvotnem predlogu za oprostitev, torej ne gre za spremenjene okoliščine.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00056986
KZ-1 člen 122, 122/1, 160, 160/1, 169. ZKP člen 18.
malomarnost - dokazovanje dobre vere - kaznivo dejanje žaljive obdolžitve - kršitev pravice do obrambe - načelo proste presoje dokazov - zavrnitev dokaznih predlogov - neposredni dokazi - dokazna ocena - izključitev protipravnosti
Protipravnost je namreč izključena takrat, kadar storilec dokaže, da je imel utemeljen razlog verjeti v resničnost svojih trditev, torej ko je trdil in raznašal o nekom neko neresnično dejstvo v opravičljivi in nezakrivljeni zmoti, ki je ni mogoče pripisati njegovi malomarnosti. Tako imenovani dokaz dobre vere bo uspešen le, če bodo za prepričanje storilca o resničnosti trditev podani prepričljivi razlogi. Če storilec ne zaupa viru informacije oziroma gre za nezanesljiv vir, storilec ne more biti v dobri veri in takih trditev ne sme raznašati.
Zgolj pritožbeno izpostavljena okoliščina, da je obdolženi A. A. doslej nekaznovan, ne predstavlja zadostne podlage za drugačno sklepanje glede ponovitvene nevarnosti.
ZPP člen 142, 142/4, 224, 285, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8.
zahtevek za ugotovitev lastninske pravice - lastninska pravica na nepremičnini - trditvena podlaga - zavrnitev dokazov - razlog za zavrnitev dokaza - pomanjkljiva trditvena podlaga - neustrezna dopolnitev - materialno procesno vodstvo - kršitev pravil materialnega procesnega vodstva - kršitev pravice do izjave v postopku - vročanje vabila - nevročitev - fikcija vročitve - vročilnica kot javna listina - domneva o resničnosti vsebine javne listine - izpodbijanje domneve o resničnosti vsebine javne listine - izpodbojna domneva datuma vročitve - neizkazano vabilo - izvedba naroka v nenavzočnosti - uveljavljanje bistvene kršitve določb pravdnega postopka
Ker navedenih vabil tožnik ni prejel, sta zmotna zaključek sodišča prve stopnje, da je bil (v celoti) seznanjen s tekom postopka (ne glede na to, da naslova ni spremenil), ter ugotovitev, da za zaključek glavne obravnave dne 19. 5. 2021 ni bilo procesnih ovir. Ker vabili za tožnika nista bili izkazani, je zmoten tudi zaključek sodišča, da tožniku ni odvzelo možnosti obravnavanja in da mu je bila omogočena in zagotovljena pravica do kontradiktornosti ter pravica do izjave v vseh fazah postopka. Nasprotno, tožnik utemeljeno uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker ni bil pravilno vabljen na glavno obravnavo oziroma vabilo za glavno obravnavo in vabilo na zaslišanje zanj nista bili izkazani, sodišče pa je narok kljub temu opravilo in na njem zaslišalo le zakonitega zastopnika toženke. Že iz tega razloga je potrebna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Ob stališču, ki ga je zavzelo sodišče prve stopnje, da tožnik za svoja zahtevka ni podal ustrezne trditvene podlage, in je bilo odločilno za zavrnitev tožbenega zahtevka, bi to moralo postopati v skladu z 285. členom ZPP in opraviti ustrezno materialno procesno vodstvo.
ZPP člen 359. DZ člen 290. ZZZDR člen 51, 51/2, 59.
sporazum o določitvi deležev na skupnem premoženju - prepoved reformatio in peius - razveljavitev prvostopenjske sodbe - Družinski zakonik (DZ) - časovna veljavnost zakona - določitev deležev na skupnem premoženju zakoncev - ugotavljanje deležev na skupnem premoženju
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje napačno kot pravno podlago za odločanje o skupnem premoženju navajalo Družinski zakonik, saj se za presojo premoženjskih razmerij med zakonci, nastalih v času v pred uveljavitvijo DZ (15. 4. 2017, uporabljati se je začel 15. 4. 2019), v skladu s splošnim načelom prepovedi veljavnosti zakona za nazaj, uporablja Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki je veljal v času obstoja zakonske zveze med pravdnima strankama (od. 11. 1. 2000 do 23. 9. 2011).
V predmetni zadevi je nesporno, da je med strankama pravdnega postopka bil glede nepremičnine parc. št. 1, k. o. N. sklenjen sporazum o določitvi deležev.
Po mnenju sodišča druge stopnje je tak sporazum zavezujoč, saj pravni posel med zakonci, sklenjen v obliki notarskega sporazuma, ni bil izpodbit in tudi ni bilo ugotovljeno, da bi bil ničen, kar pomeni, da ta še vedno velja in sta pogodbeni (pravdni stranki) nanj vezani.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-8.. ZPP člen 279c.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - ugotovitev razloga za odpoved - zmotna uporaba materialnega prava - rok za podajo odpovedi - razveljavitev sodbe
Glede na to, da je tožena stranka v pisni obdolžitvi z dne 3. 10. 2019 navedla, da očitano ravnanje tožnice predstavlja namerno hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja ter da obstaja utemeljen sum, da je zlorabila bolniški stalež s tem, da je v času bolniškega staleža opravljala pridobitno delo, bi sodišče prve stopnje za pravilno presojo pravočasnosti odpovedi moralo raziskati in se opredeliti do tega, ali podatek, ki ga je tožena stranka pridobila od F. F., t. j. da je šlo za komercialni najem dvorane, ne pomeni morda le dodatne poizvedbe, ki je potrdila dotedanje ugotovitve tožene stranke iz pisne obdolžitve o tem, da je tožnica storila namerno hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja. Že v pisni obdolžitvi je namreč tožena stranka navedla, da so udeleženci morali za udeležbo na dogodku plačati prispevek za druženje (oziroma vstopnino za predavanje) v znesku 110,00 EUR in da torej ni šlo za neprofiten dogodek.
predznamba lastninske pravice - kmetijsko zemljišče - gozdno zemljišče - listina, ki je podlaga za vpis - odločba upravnega organa o odobritvi pravnega posla
Ko ponudnik prejme izjavo o sprejemu ponudbe, velja, da je kupoprodajna pogodba (v smislu zavezovalnega pravnega posla) sklenjena, in sicer pod odložnim pogojem odobritve s strani pristojne upravne enote. V zemljiškoknjižni sodni praksi je zato sprejeto stališče, da odločba o odobritvi pravnega posla v primeru predznambe lastninske pravice smiselno nadomešča listino o tem zavezovalnem pravnem poslu, torej listino, ki je kot podlaga za vpis predznambe navedena v 2. točki prvega odstavka 49. člena ZZK-1.
ZObr člen 93, 93/2.. OZ člen 18, 18/1, 319, 319/1.
odpust dolga - dobropis - usposabljanje vojakov - povračilo stroškov - nasprotna tožba - zmotna uporaba materialnega prava
Po stališču pritožbenega sodišča ne more biti nobenega dvoma, da je bilo ravnanje tožene stranke namenjeno zgolj in izključno urejanju njenih računovodskih evidenc in da tožena stranka z izdanim dobropisom za znesek 15.712,70 EUR ni izjavila volje tožniku odpustiti dolg v višini 13.023,91 EUR. Tožena stranka je ugotovitev o zmanjšanju dolga za 2.688,79 EUR računovodsko uredila tako, da je izdala dobropis za znesek 15.712,70 EUR in nov račun (oziroma zahtevek) za znesek 13.023,91 EUR. Tožena stranka bi sicer res lahko izdala dobropis le za navedeno višino (kot je bilo sprva tudi predlagano v nalogu za izstavitev računa), vendar pa v pritožbi utemeljeno navaja, da izbira načina računovodskega poslovanja ne more vplivati na presojo obstoja njene volje tožniku odpustiti dolg in s tem na odločitev v tem sporu.
pogodba o zastopanju - podjemna pogodba - vsebina pogodbe - pogodba kot materialno pravo - mesečni pavšal - obseg dela - odstop od pogodbe - odpovedni rok - prenehanje pogodbe - ugovor neizpolnitve obveznosti - plačilo storitev - prosto urejanje obligacijskih razmerij
Odločitev sodišče prve stopnje, da je tožnik v skladu s pogodbenimi dogovori upravičen do plačila dogovorjenega mesečnega pavšalnega zneska vse do dneva prenehanja pogodbe, je pravilna. Na to nima vpliva ugovor toženke, da v tem času zanjo ni opravil nobene storitve. Ta ugovor bi bil relevanten le, če bi stranki plačilo pavšala izključili, če storitev, ki jih pavšalno plačilo zajema, toženka ne koristi, pa ga nista. Bistveno zato je, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, da je toženka v tem obdobju imela možnost, da dogovorjene storitve koristi.
spor majhne vrednosti - dopustni pritožbeni razlog
Pritožbeni očitki iz okvira dopuščenih pritožbenih razlogov v sporu majhne vrednosti izstopajo in so že zato neupoštevni. Toženka se namreč s pritožbo zavzema za (drugačen dejanski) zaključek, da ni bila naročnik tožničinih storitev.
ZMZPP člen 90, 91, 91/1, 91/1-1. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah (2015) člen 17, 17/1, 17/3, 19. Konvencija o olajšanju mednarodnega pristopa k sodiščem (Haaška konvencija) člen 14.
tožniška varščina - varščina za pravdne stroške - tuj državljan kot tožnik - meddržavna pogodba - premoženjsko stanje tožnika - instrukcijski rok - potek instrukcijskega roka - zahteva za vstop v postopek - umik zahteve - vezanost sodišča na izdani sklep
Pri izvajanju 17. člena BRSPP sta obe državi pogodbenici omejeni na namen tožniške varščine. Ta je v tem, da se olajša toženčev položaj pri prisilnem uveljavljanju stroškovnega zahtevka zoper tožnika, ki ni državljan Republike Slovenije, kadar tožnik v pravdi ne uspe. Če je z mednarodno pogodbo izključeno, da bi se lahko varščina za pravdne stroške naložila tožniku iz države pogodbenice samo zato, ker je tuj državljan in ker na njenem ozemlju nima stalnega prebivališča, potem varščine še toliko bolj ni mogoče naložiti iz kakšnih drugih okoliščin, če te v ničemer ne zmanjšujejo verjetnosti, da bo toženec na koncu postopka uspešen pri uveljavljanju zahteve za poplačilo svojih pravdnih stroškov.
Rok, v katerem mora tisti, ki pridobi stvar ali pravico, o kateri teče pravda, vložiti zahtevo za vstop v pravdo namesto tožeče stranke, v zakonu ni določen. Navedeni rok ima zato značaj instrukcijskega roka, kar pomeni, da zamuda ne prepreči poznejše oprave procesnega dejanja. Zato upoštevanje zamujenega procesnega dejanja ne pomeni bistvene kršitve pravil postopka.
zavrženje tožbe - prenehanje delovnega razmerja - seznanitev s kršitvijo - začetek teka prekluzivnega roka
Tožnik uveljavlja sodno varstvo v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja 15. 6. 2021. Za presojo pravočasnosti tožbe ni bistveno, ali ga je toženka s tem dnem zakonito odjavila iz socialnih zavarovanj (ali je bil dosežen dogovor o daljšem odpovednem roku oziroma ali je zaradi opravljanja dela po poteku zakonsko določenega odpovednega roka prišlo do dejanskega delovnega razmerja), ampak le, kdaj je tožnik zvedel za kršitev pravic v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja, saj od takrat teče tridesetdnevni rok za vložitev tožbe, določen v tretjem odstavku 200. člena ZDR-1.
zavrženje tožbe - vročitev odpovedi - vnaprejšnja dokazna ocena - razveljavitev sklepa - izvedba dokaza z zaslišanjem strank - začetek teka roka za sodno varstvo
Sodišče prve stopnje je ugotavljalo, kdaj je bila tožniku odpoved vročena. Tožnik je prerekal navedbo toženke, da je bilo to dne 20. 10. 2020 preko elektronske pošte; navedel je, da je ni prejel in ni prebral; pod navedbe o pravočasnosti tožbe je predlagal dokaze, med njimi zaslišanje strank. Sodišče prve stopnje je ta dokazni predlog zavrnilo kot nepotreben, saj je že na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo vsa za odločitev bistvena dejstva. Takšna vnaprejšnja dokazna ocena ni dovoljena. Sodišče prve stopnje je, ne da bi zaslišalo tožnika, štelo za izkazano (dokazano) nasprotno dejstvo, kot ga je navedel, da je dne 20. 10. 2021 prejel elektronsko sporočilo oziroma da mu je bila tega dne vročena odpoved.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ekonomski razlog - organizacijski razlog - prenehanje potrebe po delu - diskriminacija - zmotna uporaba materialnega prava - obveznost obveščanja
Ker delodajalec v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nima dolžnosti, da delavcu ponudi novo pogodbo o zaposlitvi oziroma da preveri, ali je delavca mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delovnih mestih, je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da toženka ni imela opravičenega razloga, da tožnici ne bi mogla ponuditi zaposlitve na delovnem mestu projektni menedžer.
Na zakonitost odpovedi ne more vplivati dejstvo, ali je bila tožnica obveščena oziroma seznanjena o načrtovanih organizacijskih spremembah, četudi bi bila toženka to dolžna storiti skladno s 14. členom pogodbe o zaposlitvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - USTAVNO PRAVO
VSL00056900
ZST-1 člen 16, 21, 21/1.
sodna taksa - plačilni nalog - razveljavitev določbe zakona - ustavno sodišče - uporaba določil zakona - vrednost spornega predmeta - pravnomočno odločena zadeva - redno pravno sredstvo - izredno pravno sredstvo
O višini sporne sodne takse je bilo pravnomočno odločeno s plačilnim nalogom. Zoper ta posamični akt ustavna pritožba ali izredno pravno sredstvo in pritožba niso bile vložene. Gre torej za primer za katerega se razveljavljeni zakon uporablja še naprej.
Stranski intervenient na strani druge toženke v pravdi ne more doseči zamenjave pooblaščenke prve toženke, saj ima ta izključno pravico, da se odloči, kdo jo bo v pravdi zastopal.
pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - subjektivna nevarnost, da bo terjatev onemogočena ali precej otežena - skrivanje in odtujevanje premoženja - obremenjevanje nepremičnin - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju
Za zavarovanje nedenarne terjatve zadostuje objektivna nevarnost, za zavarovanje denarne terjatve pa mora tožnik izkazati konkretno nevarnost, da bo zaradi odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja toženke s premoženjem uveljavitev denarne terjatve onemogočena ali precej otežena. Sodišče prve stopnje je tudi utemeljeno opozorilo na vsebinsko razliko med denarno in nedenarno terjatvijo. Ravno zaradi te razlike so pretekla ravnanja toženke, ko je v letu 2014 odsvojila nepremičnino iz skupnega premoženja in v letih 2016 in 2017 obremenila stanovanje iz skupnega premoženja, lahko predstavljala podlago za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve, ne izkazujejo pa verjetnosti sedanjega aktivnega delovanja toženke v smeri onemogočanja ali oteževanja tožnikove denarne terjatve. Pritožbeni očitek kršitve načela ne bis in idem torej ni utemeljen.
Odtujevanje premoženja samo po sebi ne opravičuje izdaje začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve, če ni dvoma o pridobitvi premoženjskega ekvivalenta.