pogodba o zastopanju - podjemna pogodba - vsebina pogodbe - pogodba kot materialno pravo - mesečni pavšal - obseg dela - odstop od pogodbe - odpovedni rok - prenehanje pogodbe - ugovor neizpolnitve obveznosti - plačilo storitev - prosto urejanje obligacijskih razmerij
Odločitev sodišče prve stopnje, da je tožnik v skladu s pogodbenimi dogovori upravičen do plačila dogovorjenega mesečnega pavšalnega zneska vse do dneva prenehanja pogodbe, je pravilna. Na to nima vpliva ugovor toženke, da v tem času zanjo ni opravil nobene storitve. Ta ugovor bi bil relevanten le, če bi stranki plačilo pavšala izključili, če storitev, ki jih pavšalno plačilo zajema, toženka ne koristi, pa ga nista. Bistveno zato je, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, da je toženka v tem obdobju imela možnost, da dogovorjene storitve koristi.
ZObr člen 93, 93/2.. OZ člen 18, 18/1, 319, 319/1.
odpust dolga - dobropis - usposabljanje vojakov - povračilo stroškov - nasprotna tožba - zmotna uporaba materialnega prava
Po stališču pritožbenega sodišča ne more biti nobenega dvoma, da je bilo ravnanje tožene stranke namenjeno zgolj in izključno urejanju njenih računovodskih evidenc in da tožena stranka z izdanim dobropisom za znesek 15.712,70 EUR ni izjavila volje tožniku odpustiti dolg v višini 13.023,91 EUR. Tožena stranka je ugotovitev o zmanjšanju dolga za 2.688,79 EUR računovodsko uredila tako, da je izdala dobropis za znesek 15.712,70 EUR in nov račun (oziroma zahtevek) za znesek 13.023,91 EUR. Tožena stranka bi sicer res lahko izdala dobropis le za navedeno višino (kot je bilo sprva tudi predlagano v nalogu za izstavitev računa), vendar pa v pritožbi utemeljeno navaja, da izbira načina računovodskega poslovanja ne more vplivati na presojo obstoja njene volje tožniku odpustiti dolg in s tem na odločitev v tem sporu.
ZPP člen 359. DZ člen 290. ZZZDR člen 51, 51/2, 59.
sporazum o določitvi deležev na skupnem premoženju - prepoved reformatio in peius - razveljavitev prvostopenjske sodbe - Družinski zakonik (DZ) - časovna veljavnost zakona - določitev deležev na skupnem premoženju zakoncev - ugotavljanje deležev na skupnem premoženju
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje napačno kot pravno podlago za odločanje o skupnem premoženju navajalo Družinski zakonik, saj se za presojo premoženjskih razmerij med zakonci, nastalih v času v pred uveljavitvijo DZ (15. 4. 2017, uporabljati se je začel 15. 4. 2019), v skladu s splošnim načelom prepovedi veljavnosti zakona za nazaj, uporablja Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki je veljal v času obstoja zakonske zveze med pravdnima strankama (od. 11. 1. 2000 do 23. 9. 2011).
V predmetni zadevi je nesporno, da je med strankama pravdnega postopka bil glede nepremičnine parc. št. 1, k. o. N. sklenjen sporazum o določitvi deležev.
Po mnenju sodišča druge stopnje je tak sporazum zavezujoč, saj pravni posel med zakonci, sklenjen v obliki notarskega sporazuma, ni bil izpodbit in tudi ni bilo ugotovljeno, da bi bil ničen, kar pomeni, da ta še vedno velja in sta pogodbeni (pravdni stranki) nanj vezani.
ZDZdr člen 39, 39/1, 43, 43/1, 47, 47/3, 53, 53/1, 61, 61/1, 64, 64/3, 71, 71/1. URS člen 19, 19/1.
psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - trajanje ukrepa - odpust z zdravljenja - odločba sodišča - odpust po strokovni presoji zdravstvenega zavoda - izboljšanje zdravstvenega stanja - predčasni odpust - duševna motnja - izvedenec psihiatrične stroke - duševna manjrazvitost - pravica do osebne svobode
Zdravljenje brez privolitve v oddelku pod posebnim nadzorom je prisilno. Med drugim posega v pravico do osebne svobode, ki je ena od temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Zato ni dopustno brez intervencije (odločbe) sodišča. Izvaja se lahko le pod pogoji, ki jih določa zakon, in z omejitvijo trajanja na najkrajši možni čas. Trajanje ukrepa s sklepom sodišča ni vnaprej časovno natančno določeno, ampak je zgolj omejeno s skrajnim rokom. Odpust je odvisen od strokovne presoje uspešnosti zdravljenja pod posebnim nadzorom in je v celoti v dispoziciji ustanove, v kateri oziroma pod nadzorom katere se je oseba zdravila.
Pri presoji o obstoju pogoja o vrsti in znakih duševne motnje je treba odgovoriti na strokovna vprašanja s področja medicinske stroke. Ker sodišče nima potrebnega strokovnega znanja, mora v postopku obvezno sodelovati izvedenec psihiatrične stroke.
ZMZPP člen 90, 91, 91/1, 91/1-1. BRSPP člen 17, 17/1, 17/3, 19. Konvencija o olajšanju mednarodnega pristopa k sodiščem (Haaška konvencija) člen 14.
tožniška varščina - varščina za pravdne stroške - tuj državljan kot tožnik - meddržavna pogodba - premoženjsko stanje tožnika - instrukcijski rok - potek instrukcijskega roka - zahteva za vstop v postopek - umik zahteve - vezanost sodišča na izdani sklep
Pri izvajanju 17. člena BRSPP sta obe državi pogodbenici omejeni na namen tožniške varščine. Ta je v tem, da se olajša toženčev položaj pri prisilnem uveljavljanju stroškovnega zahtevka zoper tožnika, ki ni državljan Republike Slovenije, kadar tožnik v pravdi ne uspe. Če je z mednarodno pogodbo izključeno, da bi se lahko varščina za pravdne stroške naložila tožniku iz države pogodbenice samo zato, ker je tuj državljan in ker na njenem ozemlju nima stalnega prebivališča, potem varščine še toliko bolj ni mogoče naložiti iz kakšnih drugih okoliščin, če te v ničemer ne zmanjšujejo verjetnosti, da bo toženec na koncu postopka uspešen pri uveljavljanju zahteve za poplačilo svojih pravdnih stroškov.
Rok, v katerem mora tisti, ki pridobi stvar ali pravico, o kateri teče pravda, vložiti zahtevo za vstop v pravdo namesto tožeče stranke, v zakonu ni določen. Navedeni rok ima zato značaj instrukcijskega roka, kar pomeni, da zamuda ne prepreči poznejše oprave procesnega dejanja. Zato upoštevanje zamujenega procesnega dejanja ne pomeni bistvene kršitve pravil postopka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ekonomski razlog - organizacijski razlog - prenehanje potrebe po delu - diskriminacija - zmotna uporaba materialnega prava - obveznost obveščanja
Ker delodajalec v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nima dolžnosti, da delavcu ponudi novo pogodbo o zaposlitvi oziroma da preveri, ali je delavca mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delovnih mestih, je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da toženka ni imela opravičenega razloga, da tožnici ne bi mogla ponuditi zaposlitve na delovnem mestu projektni menedžer.
Na zakonitost odpovedi ne more vplivati dejstvo, ali je bila tožnica obveščena oziroma seznanjena o načrtovanih organizacijskih spremembah, četudi bi bila toženka to dolžna storiti skladno s 14. členom pogodbe o zaposlitvi.
Zgolj pritožbeno izpostavljena okoliščina, da je obdolženi A. A. doslej nekaznovan, ne predstavlja zadostne podlage za drugačno sklepanje glede ponovitvene nevarnosti.
spor majhne vrednosti - dopustni pritožbeni razlog
Pritožbeni očitki iz okvira dopuščenih pritožbenih razlogov v sporu majhne vrednosti izstopajo in so že zato neupoštevni. Toženka se namreč s pritožbo zavzema za (drugačen dejanski) zaključek, da ni bila naročnik tožničinih storitev.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-8.. ZPP člen 279c.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - ugotovitev razloga za odpoved - zmotna uporaba materialnega prava - rok za podajo odpovedi - razveljavitev sodbe
Glede na to, da je tožena stranka v pisni obdolžitvi z dne 3. 10. 2019 navedla, da očitano ravnanje tožnice predstavlja namerno hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja ter da obstaja utemeljen sum, da je zlorabila bolniški stalež s tem, da je v času bolniškega staleža opravljala pridobitno delo, bi sodišče prve stopnje za pravilno presojo pravočasnosti odpovedi moralo raziskati in se opredeliti do tega, ali podatek, ki ga je tožena stranka pridobila od F. F., t. j. da je šlo za komercialni najem dvorane, ne pomeni morda le dodatne poizvedbe, ki je potrdila dotedanje ugotovitve tožene stranke iz pisne obdolžitve o tem, da je tožnica storila namerno hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja. Že v pisni obdolžitvi je namreč tožena stranka navedla, da so udeleženci morali za udeležbo na dogodku plačati prispevek za druženje (oziroma vstopnino za predavanje) v znesku 110,00 EUR in da torej ni šlo za neprofiten dogodek.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00057347
ZDSS-1 člen 56.. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2.
regulacijska začasna odredba - tujec - nastanek težko nadomestljive škode - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razveljavitev sklepa - pogoji za izdajo začasne odredbe
Pritožba utemeljeno opozarja, da je ocena sodišča prve stopnje, da tožnik ni izkazal potrebnih pogojev za izdajo začasne odredbe, pomanjkljiva, posledično pa je sprejeta odločitev najmanj preuranjena. Odločilno dejstvo pri presoji utemeljenosti predlagane začasne odredbe, ki mu je sodišče prve stopnje posvetilo premalo pozornosti, je, da je tožnik tujec, brez prebivališča v Sloveniji, ki je za toženo stranko (do prejete odpovedi pogodbe o zaposlitvi) opravljal delo v Sloveniji. Zato bi moralo sodišče prve stopnje obstoj pogoja za izdajo začasne odredbe iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, to je, da je odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode, presojati tudi s tega vidika.
predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - bistveno spremenjene okoliščine - materialni položaj - lastništvo na nepremičninah - slabo zdravstveno stanje - slabo premoženjsko stanje - pravica do izredne denarne socialne pomoči
Pritožnik v zvezi z nepremičninami na podlagi katerih je pritožbeno sodišče potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, v ponovnem predlogu (niti v pritožbi) ne navaja nobenih novih okoliščin. Zgolj ponovno poudarja, da so nekatere nepremičnine obremenjene s hipotekami, podrobneje pojasnjuje vrednosti nepremičnin ter navaja, zakaj nepremičnin ni mogoče prodati. Vse navedeno je že bilo predmet presoje pri odločanju o prvotnem predlogu za oprostitev, torej ne gre za spremenjene okoliščine.
zavrženje tožbe - prenehanje delovnega razmerja - seznanitev s kršitvijo - začetek teka prekluzivnega roka
Tožnik uveljavlja sodno varstvo v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja 15. 6. 2021. Za presojo pravočasnosti tožbe ni bistveno, ali ga je toženka s tem dnem zakonito odjavila iz socialnih zavarovanj (ali je bil dosežen dogovor o daljšem odpovednem roku oziroma ali je zaradi opravljanja dela po poteku zakonsko določenega odpovednega roka prišlo do dejanskega delovnega razmerja), ampak le, kdaj je tožnik zvedel za kršitev pravic v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja, saj od takrat teče tridesetdnevni rok za vložitev tožbe, določen v tretjem odstavku 200. člena ZDR-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00057512
ZVPot člen 22, 23, 23/2, 24. ZPotK člen 7, 7/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/1, 4/2. OZ člen 8.
kredit - kreditna pogodba - potrošniška kreditna pogodba - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - spremembe valutnih tečajev - pojasnilna dolžnost banke - pogodbeni pogoji - nejasni pogodbeni pogoji - valutna klavzula - valutno tveganje - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - pojasnilna dolžnost - obseg pojasnilne dolžnosti - dobra vera - konverzija
Utemeljitev prvostopnega sodišča, da je konverzija zadostna zaščita pred “bodočim” tveganjem, je ustrezna in se pravzaprav sklada s pritožbenim naziranjem, da ta obenem ne nudi zaščite pred tveganjem, ki se je že udejanjilo (pretekla sprememba tečaja). Drži, da posledično kreditojemalcu ne nudi popolne zaščite, a mu hkrati omogoča, da se lahko razbremeni bodočega tveganja. Če kreditno razmerje dovoljuje konverzijo, je valutno tveganje zgolj hipotetično neomejeno, saj lahko kreditojemalec kadarkoli po svoji svobodni presoji to tveganje zameji, kar sodišče prve stopnje pravilno izpostavlja kot pomemben vidik pri presoji ravnotežja pravic in obveznosti pravdnih strank. Nenazadnje tožnika v pritožbi sama izpostavljata, da je glede na prakso SEU pomemben vidik, kako težko je potrošniku preprečiti nadaljnjo (bodočo) uporabo pogodbenega pogoja.
Določen razkorak v infomiranosti je torej obstajal, glede na konkretne okoliščine primera pa ni mogoče zaključiti, da je bilo informacijsko neravnotežje tolikšno (znatno), da je bilo pogodbeno razmerje že od samega začetka (ab initio) nepošteno (nično) in brez sleherne pravne eksistence. Pri napolnjevanju pravnih standardov (znatnega neravnotežja) je treba upoštevati tudi sankcijo, ki je posledica subsumcije (ujemanja) dejanskega in pravne norme. Ničnost je skrajna pravna kategorija in je kot sankcija pridržana za najhujše kršitve na obligacijskopravnem področju. Tudi zato ZVPot za ničnost predpostavlja znatno oz. t. i. kvalificirano neravnotežje med pogodbenima strankama v trenutku sklenitve pogodbe. Pojasnila toženke so bila res pomanjkljiva, niso pa bila zavajajoča, lahkomiselna ali povsem nezadostna. Zato ugotovljeni razkorak v razumevanju splošnih valutnih tveganj med pravdnima strankama ne ustreza standardu kvalificiranega, znatnega, “signifikantnega” oz. “nepravičnega” neravnotežja v stopnji informiranosti.
Ker toženka pri sklepanju sporne kreditne pogodbe ni ravnala v nasprotju z zahtevo dobre vere, prav tako pa v trenutku sklenitve pogodbe ni bilo znatnega neravnotežja v pogodbenih pravicah in obveznostih pogodbenih strank, obravnavani pogodbeni pogoj ni nepošten oziroma nedopusten, kreditna pogodba pa posledično ni nična.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00058102
OZ člen 171, 171/1, 179, 190, 300.
krivdna odškodninska odgovornost delodajalca - soprispevek - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - tuja nega in pomoč - teorija jajčne lupine (egg shell rule) - zmanjšana življenjska aktivnost - zmotna uporaba materialnega prava
Pritožba utemeljeno izpodbija prvostopenjsko presojo, da tožnica ni upravičena do odškodnine iz naslova pretrpljenih telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem. Iz prvostopenjskih razlogov izhaja, da je imela blage (lahke) bolečine sedem dni in da je po nezgodi jemala protibolečinske tablete. Okoliščini, da tožnici za tablete ni bil predpisan recept in da so bolečine ob jemanju tablet popolnoma izzvenele, ne pomenita, da pravno relevantnih telesnih bolečin v obsegu, kot izhaja iz izvedenskega mnenja, ni bilo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00056986
KZ-1 člen 122, 122/1, 160, 160/1, 169. ZKP člen 18.
malomarnost - dokazovanje dobre vere - kaznivo dejanje žaljive obdolžitve - kršitev pravice do obrambe - načelo proste presoje dokazov - zavrnitev dokaznih predlogov - neposredni dokazi - dokazna ocena - izključitev protipravnosti
Protipravnost je namreč izključena takrat, kadar storilec dokaže, da je imel utemeljen razlog verjeti v resničnost svojih trditev, torej ko je trdil in raznašal o nekom neko neresnično dejstvo v opravičljivi in nezakrivljeni zmoti, ki je ni mogoče pripisati njegovi malomarnosti. Tako imenovani dokaz dobre vere bo uspešen le, če bodo za prepričanje storilca o resničnosti trditev podani prepričljivi razlogi. Če storilec ne zaupa viru informacije oziroma gre za nezanesljiv vir, storilec ne more biti v dobri veri in takih trditev ne sme raznašati.
kaznivo dejanje razžalitve - znaki kaznivega dejanja - izključitev protipravnosti - objava žaljivih vsebin na spletni strani
Pritožbeno sodišče sprejema stališče prvega sodišča, ki šteje inkriminirani obtoženčev zapis kot njegov odziv na poročanje zasebne tožilke E. E. ter da je šlo za politično izražanje o pomembni temi v javnem interesu, a izhajajoč iz razumevanja povprečnega obtoženčevega sledilca na njegovem twitter profilu, iz obtoženčevega grobega načina izražanja, uperjenega ad personam, ki ima tudi seksistično konotacijo, ni mogoče razbrati, da naj bi šlo za nestrinjanje s politiko javne L. L. Tudi po oceni sodišča druge stopnje za, po obtožencu uporabljen stil diskreditacije novinark ter osebni napad na njiju, tudi upoštevaje vsebino prispevkov oziroma načina poročanja zasebnih tožilk, v predmetnem primeru ni obstajala zadostna dejanska podlaga. V koliziji dveh človekovih pravic, ki sta trčili, se je pravica obtoženca do svobode izražanja iz 39. člena Ustave morala umakniti pravicama do osebnega dostojanstva in varnosti ter zasebnosti in osebnostnih pravic zasebnih tožilk iz 34. in 35. člena Ustave.
OZ člen 288, 299, 378. Odvetniška tarifa (2015) člen 2, 12, 16.
spor majhne vrednosti - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - nadaljevanje postopka v pravdi - plačilo odvetniških storitev - obveznost plačila odvetniških storitev - obračun odvetniške storitve - izstavitev računa - neplačilo računov - sprememba odvetniške tarife - sprememba vrednosti točke - neutemeljena izdaja računa - zakonske zamudne obresti
Zaradi toženkinega neplačila računa tožniku ni nastala podlaga za izdajo novega, predrugačenega računa. Z izdajo kasnejšega računa za isto opravljeno storitev se namreč čas, ko je bila toženki terjatev naložena v plačilo, ni spremenil. Tožnik ne more z izdajanjem vedno novih računov za isto opravljeno storitev, ki je bila stranki že zaračunana in naložena v plačilo, spreminjati trenutka „časa plačila“, to je časa, ko je bila toženki obveznost naložena v plačilo.
Sodišče prve stopnje je določilo 288. člena OZ uporabilo zmotno. Navedeno določilo se uporablja v primeru, če dolžnik poleg glavnice dolguje tudi obresti in stroške. V obravnavanem primeru, ko tožnik vtožuje le znesek 2,04 EUR iz naslova neplačanih zakonskih zamudnih obresti kot samostojno glavnico (glavnico po računu 112/18 je toženka že plačala pred vložitvijo predloga za izvršbo), po presoji pritožbenega sodišča ne gre za situacijo iz 288. člena OZ. Podlaga za plačilo zakonskih zamudnih obresti sta, kot pravilno izpostavlja pritožba, določili 299. člena OZ in 378. člena istega zakona.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL00056192
ZPP člen 208, 208/1. DZ člen 240, 267.
pravdni postopek - nadaljevanje pravdnega postopka - skrbnik za poseben primer - skrbnik zapuščine - postavitev skrbnika - razrešitev - organ, pristojen za razrešitev
Izjava pritožnice, da kot skrbnica odstopa, na pravilnost izpodbijanega sklepa (s katerim je postopek nadaljevalo z 10. 12. 2021, ko je začasno skrbnico zapuščine povabilo, naj ga prevzame) ne vpliva.
V skladu z 240. členom DZ se za skrbnika imenuje oseba, ki ima osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje obveznosti skrbnika, in ki privoli, da bo skrbnik. Vprašanje (umika) privolitve skrbnika je torej pravno pomembno, razrešitev pa skrbnik lahko doseže le pred organom, ki ga je imenoval (torej pred zapuščinskim sodiščem) in ne v tem pravdnem postopku ali pa celo samovoljno z odstopom.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - predhodne zdravstvene težave - kronična bolezen - vzročna zveza med škodnim dogodkom in škodo - pravno relevantna vzročna zveza - vzročna zveza med poškodbo in obsegom škode - obseg škode - odmera odškodnine za nepremoženjska škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - nateg vratnih in hrbtnih mišic - premoženjska škoda - potni stroški
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je pri tožniku obstajal kronični bolečinski sindrom že pred škodnim dogodkom, brez vsakega dvoma pa bi se ta sindrom v enaki intenziteti in podobni pojavni obliki ter v enakem časovnem obdobju manifestiral tudi, če škodnega dogodka ne bi bilo.
Zmanjšanje življenjskih aktivnosti, kot jih zatrjuje tožnik, niso posledica fizičnih poškodb iz obravnavanega škodnega dogodka. Tožnik je imel že pred obravnavanim škodnim dogodkom težave z ledveno hrbtenico in poškodbo vratne hrbtenice. Odločilno težo je sodišče prve stopnje pravilno dalo številnim preteklim dogodkom, ki so zagotovo predstavljali sprožilni mehanizem za razvoj kroničnega bolečinskega sindroma pri tožniku.