ZPP člen 142, 142/4, 224, 285, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8.
zahtevek za ugotovitev lastninske pravice - lastninska pravica na nepremičnini - trditvena podlaga - zavrnitev dokazov - razlog za zavrnitev dokaza - pomanjkljiva trditvena podlaga - neustrezna dopolnitev - materialno procesno vodstvo - kršitev pravil materialnega procesnega vodstva - kršitev pravice do izjave v postopku - vročanje vabila - nevročitev - fikcija vročitve - vročilnica kot javna listina - domneva o resničnosti vsebine javne listine - izpodbijanje domneve o resničnosti vsebine javne listine - izpodbojna domneva datuma vročitve - neizkazano vabilo - izvedba naroka v nenavzočnosti - uveljavljanje bistvene kršitve določb pravdnega postopka
Ker navedenih vabil tožnik ni prejel, sta zmotna zaključek sodišča prve stopnje, da je bil (v celoti) seznanjen s tekom postopka (ne glede na to, da naslova ni spremenil), ter ugotovitev, da za zaključek glavne obravnave dne 19. 5. 2021 ni bilo procesnih ovir. Ker vabili za tožnika nista bili izkazani, je zmoten tudi zaključek sodišča, da tožniku ni odvzelo možnosti obravnavanja in da mu je bila omogočena in zagotovljena pravica do kontradiktornosti ter pravica do izjave v vseh fazah postopka. Nasprotno, tožnik utemeljeno uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker ni bil pravilno vabljen na glavno obravnavo oziroma vabilo za glavno obravnavo in vabilo na zaslišanje zanj nista bili izkazani, sodišče pa je narok kljub temu opravilo in na njem zaslišalo le zakonitega zastopnika toženke. Že iz tega razloga je potrebna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Ob stališču, ki ga je zavzelo sodišče prve stopnje, da tožnik za svoja zahtevka ni podal ustrezne trditvene podlage, in je bilo odločilno za zavrnitev tožbenega zahtevka, bi to moralo postopati v skladu z 285. členom ZPP in opraviti ustrezno materialno procesno vodstvo.
ZPP člen 359. DZ člen 290. ZZZDR člen 51, 51/2, 59.
sporazum o določitvi deležev na skupnem premoženju - prepoved reformatio in peius - razveljavitev prvostopenjske sodbe - Družinski zakonik (DZ) - časovna veljavnost zakona - določitev deležev na skupnem premoženju zakoncev - ugotavljanje deležev na skupnem premoženju
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje napačno kot pravno podlago za odločanje o skupnem premoženju navajalo Družinski zakonik, saj se za presojo premoženjskih razmerij med zakonci, nastalih v času v pred uveljavitvijo DZ (15. 4. 2017, uporabljati se je začel 15. 4. 2019), v skladu s splošnim načelom prepovedi veljavnosti zakona za nazaj, uporablja Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki je veljal v času obstoja zakonske zveze med pravdnima strankama (od. 11. 1. 2000 do 23. 9. 2011).
V predmetni zadevi je nesporno, da je med strankama pravdnega postopka bil glede nepremičnine parc. št. 1, k. o. N. sklenjen sporazum o določitvi deležev.
Po mnenju sodišča druge stopnje je tak sporazum zavezujoč, saj pravni posel med zakonci, sklenjen v obliki notarskega sporazuma, ni bil izpodbit in tudi ni bilo ugotovljeno, da bi bil ničen, kar pomeni, da ta še vedno velja in sta pogodbeni (pravdni stranki) nanj vezani.
ZDR-1 člen 9, 9/2, 31, 31/1, 31/1-7, 32, 127, 127/3, 128, 128/1, 130, 130/1, 148, 148/1, 202.. ZPP člen 4.
plačilo za nadurno delo - nočno delo - razveljavitev sodbe - poklicni voznik tovornjaka - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - zastaranje - dogovor o plači - minimum pravic - dnevnice kot del plače
Sodišče prve stopnje bi moralo dejstvo, ali je tožnik tahograf nepravilno uporabljal po lastni odločitvi ali pa ga je v to (neposredno ali posredno - prek določitve časovnih okvirov in relacij poti) silila tožena stranka, ugotoviti po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj. Prepričljivo in vestno dokazno oceno bi moralo vnesti v obrazložitev svoje odločitve, saj je ugotovitev, po čigavi iniciativi je tožnik nepravilno uporabljal tahograf, v tem sporu bistvena za presojo verodostojnosti izpisov tahografa, s katerimi je tožnik (na katerem je bilo dokazno breme) med drugim dokazoval obseg nadurnega in nočnega dela.
ZDR-1 člen 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-1, 116, 116/1.. ZZRZI člen 40, 40/1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ustrezna zaposlitev - III. kategorija invalidnosti - diskriminacija - dokazovanje
Toženka je dokazala, da je odpoved podala zaradi reorganizacije poslovanja, v okviru katere je bilo tožnikovo delovno mesto ukinjeno, oziroma da je ni podala zaradi zatrjevanih subjektivnih razlogov (tj. z namenom enostranskega znižanja tožnikove osnovne plače, zaradi njegove starosti, preteklih opozarjanj na kršitve delovnopravne zakonodaje in neoptimalno poslovanje toženke ali zaradi njegovega preteklega članstva v svetu delavcev in udeležbe v sindikalnih dejavnostih), ter da je s ponudbo sklenitve pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto "referent za odpremo" izpolnila obveznost iz prvega odstavka 40. člena ZZRZI.
zavrženje tožbe - prenehanje delovnega razmerja - seznanitev s kršitvijo - začetek teka prekluzivnega roka
Tožnik uveljavlja sodno varstvo v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja 15. 6. 2021. Za presojo pravočasnosti tožbe ni bistveno, ali ga je toženka s tem dnem zakonito odjavila iz socialnih zavarovanj (ali je bil dosežen dogovor o daljšem odpovednem roku oziroma ali je zaradi opravljanja dela po poteku zakonsko določenega odpovednega roka prišlo do dejanskega delovnega razmerja), ampak le, kdaj je tožnik zvedel za kršitev pravic v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja, saj od takrat teče tridesetdnevni rok za vložitev tožbe, določen v tretjem odstavku 200. člena ZDR-1.
zavrženje tožbe - vročitev odpovedi - vnaprejšnja dokazna ocena - razveljavitev sklepa - izvedba dokaza z zaslišanjem strank - začetek teka roka za sodno varstvo
Sodišče prve stopnje je ugotavljalo, kdaj je bila tožniku odpoved vročena. Tožnik je prerekal navedbo toženke, da je bilo to dne 20. 10. 2020 preko elektronske pošte; navedel je, da je ni prejel in ni prebral; pod navedbe o pravočasnosti tožbe je predlagal dokaze, med njimi zaslišanje strank. Sodišče prve stopnje je ta dokazni predlog zavrnilo kot nepotreben, saj je že na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo vsa za odločitev bistvena dejstva. Takšna vnaprejšnja dokazna ocena ni dovoljena. Sodišče prve stopnje je, ne da bi zaslišalo tožnika, štelo za izkazano (dokazano) nasprotno dejstvo, kot ga je navedel, da je dne 20. 10. 2021 prejel elektronsko sporočilo oziroma da mu je bila tega dne vročena odpoved.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ekonomski razlog - organizacijski razlog - prenehanje potrebe po delu - diskriminacija - zmotna uporaba materialnega prava - obveznost obveščanja
Ker delodajalec v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nima dolžnosti, da delavcu ponudi novo pogodbo o zaposlitvi oziroma da preveri, ali je delavca mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delovnih mestih, je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da toženka ni imela opravičenega razloga, da tožnici ne bi mogla ponuditi zaposlitve na delovnem mestu projektni menedžer.
Na zakonitost odpovedi ne more vplivati dejstvo, ali je bila tožnica obveščena oziroma seznanjena o načrtovanih organizacijskih spremembah, četudi bi bila toženka to dolžna storiti skladno s 14. členom pogodbe o zaposlitvi.
poklicno zavarovanje - plačilo prispevkov - zavarovalna doba s povečanjem - delovni čas - voznik avtobusa
Sklep o določitvi delovnih mest v eksploataciji gozdov in delovnih mest voznikov, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, in o stopnji povečanja določa, da se za delovna mesta, na katerih je delo posebno težko in zdravju škodljivo v smislu določb 220. člena Statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v RS, štejejo tudi delovna mesta voznikov avtobusov v medkrajevnem, mestnem in primestnem prometu. Na teh delovnih mestih se zavarovalna doba šteje s povečanjem v organizacijah, ki so registrirane za javni cestni promet, pod pogojem, da imajo za prevoz potnikov vnaprej določene stalne vozne rede in da vozniki prebijejo na takšnih delih najmanj 80 % vsega dejanskega delovnega časa v posameznem letu. Ta pogoj iz Sklepa pa se nanaša na delovno mesto in ne na posameznega delavca, zaposlenega na delovnem mestu.
predznamba lastninske pravice - kmetijsko zemljišče - gozdno zemljišče - listina, ki je podlaga za vpis - odločba upravnega organa o odobritvi pravnega posla
Ko ponudnik prejme izjavo o sprejemu ponudbe, velja, da je kupoprodajna pogodba (v smislu zavezovalnega pravnega posla) sklenjena, in sicer pod odložnim pogojem odobritve s strani pristojne upravne enote. V zemljiškoknjižni sodni praksi je zato sprejeto stališče, da odločba o odobritvi pravnega posla v primeru predznambe lastninske pravice smiselno nadomešča listino o tem zavezovalnem pravnem poslu, torej listino, ki je kot podlaga za vpis predznambe navedena v 2. točki prvega odstavka 49. člena ZZK-1.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00056986
KZ-1 člen 122, 122/1, 160, 160/1, 169. ZKP člen 18.
malomarnost - dokazovanje dobre vere - kaznivo dejanje žaljive obdolžitve - kršitev pravice do obrambe - načelo proste presoje dokazov - zavrnitev dokaznih predlogov - neposredni dokazi - dokazna ocena - izključitev protipravnosti
Protipravnost je namreč izključena takrat, kadar storilec dokaže, da je imel utemeljen razlog verjeti v resničnost svojih trditev, torej ko je trdil in raznašal o nekom neko neresnično dejstvo v opravičljivi in nezakrivljeni zmoti, ki je ni mogoče pripisati njegovi malomarnosti. Tako imenovani dokaz dobre vere bo uspešen le, če bodo za prepričanje storilca o resničnosti trditev podani prepričljivi razlogi. Če storilec ne zaupa viru informacije oziroma gre za nezanesljiv vir, storilec ne more biti v dobri veri in takih trditev ne sme raznašati.
ZObr člen 93, 93/2.. OZ člen 18, 18/1, 319, 319/1.
odpust dolga - dobropis - usposabljanje vojakov - povračilo stroškov - nasprotna tožba - zmotna uporaba materialnega prava
Po stališču pritožbenega sodišča ne more biti nobenega dvoma, da je bilo ravnanje tožene stranke namenjeno zgolj in izključno urejanju njenih računovodskih evidenc in da tožena stranka z izdanim dobropisom za znesek 15.712,70 EUR ni izjavila volje tožniku odpustiti dolg v višini 13.023,91 EUR. Tožena stranka je ugotovitev o zmanjšanju dolga za 2.688,79 EUR računovodsko uredila tako, da je izdala dobropis za znesek 15.712,70 EUR in nov račun (oziroma zahtevek) za znesek 13.023,91 EUR. Tožena stranka bi sicer res lahko izdala dobropis le za navedeno višino (kot je bilo sprva tudi predlagano v nalogu za izstavitev računa), vendar pa v pritožbi utemeljeno navaja, da izbira načina računovodskega poslovanja ne more vplivati na presojo obstoja njene volje tožniku odpustiti dolg in s tem na odločitev v tem sporu.
spor majhne vrednosti - dopustni pritožbeni razlog
Pritožbeni očitki iz okvira dopuščenih pritožbenih razlogov v sporu majhne vrednosti izstopajo in so že zato neupoštevni. Toženka se namreč s pritožbo zavzema za (drugačen dejanski) zaključek, da ni bila naročnik tožničinih storitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00057512
ZVPot člen 22, 23, 23/2, 24. ZPotK člen 7, 7/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/1, 4/2. OZ člen 8.
kredit - kreditna pogodba - potrošniška kreditna pogodba - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - spremembe valutnih tečajev - pojasnilna dolžnost banke - pogodbeni pogoji - nejasni pogodbeni pogoji - valutna klavzula - valutno tveganje - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - pojasnilna dolžnost - obseg pojasnilne dolžnosti - dobra vera - konverzija
Utemeljitev prvostopnega sodišča, da je konverzija zadostna zaščita pred “bodočim” tveganjem, je ustrezna in se pravzaprav sklada s pritožbenim naziranjem, da ta obenem ne nudi zaščite pred tveganjem, ki se je že udejanjilo (pretekla sprememba tečaja). Drži, da posledično kreditojemalcu ne nudi popolne zaščite, a mu hkrati omogoča, da se lahko razbremeni bodočega tveganja. Če kreditno razmerje dovoljuje konverzijo, je valutno tveganje zgolj hipotetično neomejeno, saj lahko kreditojemalec kadarkoli po svoji svobodni presoji to tveganje zameji, kar sodišče prve stopnje pravilno izpostavlja kot pomemben vidik pri presoji ravnotežja pravic in obveznosti pravdnih strank. Nenazadnje tožnika v pritožbi sama izpostavljata, da je glede na prakso SEU pomemben vidik, kako težko je potrošniku preprečiti nadaljnjo (bodočo) uporabo pogodbenega pogoja.
Določen razkorak v infomiranosti je torej obstajal, glede na konkretne okoliščine primera pa ni mogoče zaključiti, da je bilo informacijsko neravnotežje tolikšno (znatno), da je bilo pogodbeno razmerje že od samega začetka (ab initio) nepošteno (nično) in brez sleherne pravne eksistence. Pri napolnjevanju pravnih standardov (znatnega neravnotežja) je treba upoštevati tudi sankcijo, ki je posledica subsumcije (ujemanja) dejanskega in pravne norme. Ničnost je skrajna pravna kategorija in je kot sankcija pridržana za najhujše kršitve na obligacijskopravnem področju. Tudi zato ZVPot za ničnost predpostavlja znatno oz. t. i. kvalificirano neravnotežje med pogodbenima strankama v trenutku sklenitve pogodbe. Pojasnila toženke so bila res pomanjkljiva, niso pa bila zavajajoča, lahkomiselna ali povsem nezadostna. Zato ugotovljeni razkorak v razumevanju splošnih valutnih tveganj med pravdnima strankama ne ustreza standardu kvalificiranega, znatnega, “signifikantnega” oz. “nepravičnega” neravnotežja v stopnji informiranosti.
Ker toženka pri sklepanju sporne kreditne pogodbe ni ravnala v nasprotju z zahtevo dobre vere, prav tako pa v trenutku sklenitve pogodbe ni bilo znatnega neravnotežja v pogodbenih pravicah in obveznostih pogodbenih strank, obravnavani pogodbeni pogoj ni nepošten oziroma nedopusten, kreditna pogodba pa posledično ni nična.
ZMZPP člen 90, 91, 91/1, 91/1-1. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah (2015) člen 17, 17/1, 17/3, 19. Konvencija o olajšanju mednarodnega pristopa k sodiščem (Haaška konvencija) člen 14.
tožniška varščina - varščina za pravdne stroške - tuj državljan kot tožnik - meddržavna pogodba - premoženjsko stanje tožnika - instrukcijski rok - potek instrukcijskega roka - zahteva za vstop v postopek - umik zahteve - vezanost sodišča na izdani sklep
Pri izvajanju 17. člena BRSPP sta obe državi pogodbenici omejeni na namen tožniške varščine. Ta je v tem, da se olajša toženčev položaj pri prisilnem uveljavljanju stroškovnega zahtevka zoper tožnika, ki ni državljan Republike Slovenije, kadar tožnik v pravdi ne uspe. Če je z mednarodno pogodbo izključeno, da bi se lahko varščina za pravdne stroške naložila tožniku iz države pogodbenice samo zato, ker je tuj državljan in ker na njenem ozemlju nima stalnega prebivališča, potem varščine še toliko bolj ni mogoče naložiti iz kakšnih drugih okoliščin, če te v ničemer ne zmanjšujejo verjetnosti, da bo toženec na koncu postopka uspešen pri uveljavljanju zahteve za poplačilo svojih pravdnih stroškov.
Rok, v katerem mora tisti, ki pridobi stvar ali pravico, o kateri teče pravda, vložiti zahtevo za vstop v pravdo namesto tožeče stranke, v zakonu ni določen. Navedeni rok ima zato značaj instrukcijskega roka, kar pomeni, da zamuda ne prepreči poznejše oprave procesnega dejanja. Zato upoštevanje zamujenega procesnega dejanja ne pomeni bistvene kršitve pravil postopka.
Zgolj pritožbeno izpostavljena okoliščina, da je obdolženi A. A. doslej nekaznovan, ne predstavlja zadostne podlage za drugačno sklepanje glede ponovitvene nevarnosti.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-4.. ZZRZI člen 40, 40/1, 40/6.. OZ člen 86.. ZPIZ-1 člen 101.
ponudba ustreznega dela - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti - III. kategorija invalidnosti - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - ničnost pogodbe - pomanjkljiva trditvena podlaga
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da je pravilnost mnenja komisije ZPIZ lahko predmet preizkusa v sodnem sporu in da je presoja skladnosti dela na določenem delovnem mestu z omejitvami iz invalidske odločbe strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga in je zato potrebno pritegniti sodnega izvedenca, vendar navedeno ne odvezuje strank k podaji ustrezne trditvene podlage. Naloga izvedenca je pomoč sodišču pri ugotavljanju zatrjevanih dejstev in ne pomoč stranki pri oblikovanju trditvene podlage. Tožnica pa v konkretni zadevi ni trdila, da delovno mesto prodajalec ustreza priznanim invalidskim omejitvam, še manj pa je navedla dejanske razloge za ustreznost delovnega mesta prodajalec.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-8.. ZPP člen 279c.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - ugotovitev razloga za odpoved - zmotna uporaba materialnega prava - rok za podajo odpovedi - razveljavitev sodbe
Glede na to, da je tožena stranka v pisni obdolžitvi z dne 3. 10. 2019 navedla, da očitano ravnanje tožnice predstavlja namerno hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja ter da obstaja utemeljen sum, da je zlorabila bolniški stalež s tem, da je v času bolniškega staleža opravljala pridobitno delo, bi sodišče prve stopnje za pravilno presojo pravočasnosti odpovedi moralo raziskati in se opredeliti do tega, ali podatek, ki ga je tožena stranka pridobila od F. F., t. j. da je šlo za komercialni najem dvorane, ne pomeni morda le dodatne poizvedbe, ki je potrdila dotedanje ugotovitve tožene stranke iz pisne obdolžitve o tem, da je tožnica storila namerno hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja. Že v pisni obdolžitvi je namreč tožena stranka navedla, da so udeleženci morali za udeležbo na dogodku plačati prispevek za druženje (oziroma vstopnino za predavanje) v znesku 110,00 EUR in da torej ni šlo za neprofiten dogodek.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - predhodne zdravstvene težave - kronična bolezen - vzročna zveza med škodnim dogodkom in škodo - pravno relevantna vzročna zveza - vzročna zveza med poškodbo in obsegom škode - obseg škode - odmera odškodnine za nepremoženjska škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - nateg vratnih in hrbtnih mišic - premoženjska škoda - potni stroški
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je pri tožniku obstajal kronični bolečinski sindrom že pred škodnim dogodkom, brez vsakega dvoma pa bi se ta sindrom v enaki intenziteti in podobni pojavni obliki ter v enakem časovnem obdobju manifestiral tudi, če škodnega dogodka ne bi bilo.
Zmanjšanje življenjskih aktivnosti, kot jih zatrjuje tožnik, niso posledica fizičnih poškodb iz obravnavanega škodnega dogodka. Tožnik je imel že pred obravnavanim škodnim dogodkom težave z ledveno hrbtenico in poškodbo vratne hrbtenice. Odločilno težo je sodišče prve stopnje pravilno dalo številnim preteklim dogodkom, ki so zagotovo predstavljali sprožilni mehanizem za razvoj kroničnega bolečinskega sindroma pri tožniku.
omejitev dedovanja - socialna pomoč - pogrebni stroški - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu
Pogrebni stroški sodijo med dolgove iz zapuščine. Gre za obveznosti, ki nastanejo po zapustnikovi smrti in za katere velja odgovornost dedičev, zato ni podlage, da bi se v tem obsegu del zapustnikovega premoženja po 128. členu ZD izločil, da bi v tem delu prišlo do omejitve dedovanja v korist pritožnika.
Vrednost prejete socialne pomoči, ki jo je prejel zapustnik, in za katero velja omejitev dedovanja, katero višino je sodišče prve stopnje pravilno izračunalo na podlagi 54.a člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih, ne dosega višine zapuščine, zato se pritožnik tudi iz tega razloga ne more poplačati iz zapustnikovega premoženja.
SPZ člen 212, 218, 219, 222, 222/1. ZTLR člen 54, 54/1. ODZ člen 1470.
stvarna služnost hoje in vožnje - ugotovitev obstoja stvarne služnosti - priposestvovanje stvarne služnosti - obseg priposestvovane služnosti - izvrševanje stvarne služnosti - vsebina služnostne pravice - uporaba služeče nepremičnine - potrebe gospodujočega zemljišča - obremenitev služeče stvari - sprememba namembnosti nepremičnine - razširitev služnosti - razširitev služnosti zaradi sodobnejše kmetijske mehanizacije - služnostna pot - konfesorna tožba - prenehanje stvarne služnosti - bistveno spremenjene okoliščine
Sodišče mora v vsakem posameznem primeru ugotavljati, ali se pri izvrševanju služnosti moderno sredstvo uporablja za isti namen kot prejšnje sredstvo. Prav tako mora preveriti, ali uporaba modernih sredstev pomeni hujšo obremenitev za služnostnega zavezanca.
Tožnika se lahko po služnostni poti vozita samo za namene izvedbe košnje travnika, negovanja sadovnjaka ter pluženje snega na gospodujoči nepremičnini in v kolikor je vožnja po služnostni poti potrebna, da se moderna sredstva servisirajo oz. zamenjajo za potrebe kmetijske obdelave gospodujočega zemljišča.
Tožnika in njuni pravni predniki so več kot 100 let pred vložitvijo tožbe po sporni poti hodili peš in vozili z vprego, od leta 1979 dalje pa so vozili tudi s kmetijsko mehanizacijo, vse za potrebe obdelave gospodujoče nepremičnine, zato je pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da je priposestvovalna doba začela teči že pred letom 1976 in je priposestvovanje nastopilo že pred uveljavitvijo SPZ. Glede na ugotovitev o hoji in vožnjah prednikov tožnikov za potrebe obdelave gospodujoče nepremičnine ter glede na zaključek, da uporaba moderne mehanizacije od leta 1979 predstavlja normalen razvoj voženj z vprežnimi vozili, je do priposestovanja pravzaprav prišlo že v času veljave ODZ, torej tudi pred uveljavitvijo ZTLR.
Samo dejstvo, da sta toženca začela uporabljati modernejša kmetijska sredstva, ne pomeni, da so se spremenile (zmanjšale) potrebe oziroma koristnost uporabe sporne poti za gospodujoče zemljišče, glede na zgoraj podano pa se tudi ni (bistveno) povečala obremenitev služečega zemljišča. Ker se s tehničnim napredkom niso bistveno spremenili interesi izvrševanja lastninske pravice na služeči in gospodujoči nepremičnini, ne gre za bistveno spremenjene okoliščine po prvem odstavku 222. člena SPZ.