pravica do izjave - tujina - postopek pred prekrškovnim organom - vročilnica kot javna listina
Iz fotokopije obvestila o vročitvi izhaja, da je odločba o prekršku bila storilcu vročena na naslov, ki je naslov stalnega prebivališča storilca kot tudi hkrati tudi njegov naslov za vročanje. Pri tem iz izpostavljene javne listine izhaja, da je vročitev bila opravljena s fikcijo, po preteku roka za dvig pa je bilo pisanje puščeno v hišnem predalčniku. Pritožba vsled navedenemu neutemeljeno in protispisno zatrjuje, da storilcu predmetna odločba o prekršku ni bila vročena. S pavšalnimi navedbami, da nikoli ni prejel nobene odločbe prekrškovnega organa iz Avstrije, namreč storilec ne more izpodbiti resničnosti dejstev, ki izhajajo iz javne listine.
umik tožbe - ustavitev postopka - odločitev o pravdnih stroških ob umiku tožbe - izjema od splošnega pravila - izpolnitev obveznosti - izpolnitev zahtevka
Pravdni stroški so tisti stroški, ki so nastali v pravdi in zaradi nje. Pravdne stroške (svoje in stroške nasprotne stranke) je dolžan kriti tisti, ki je dal povod pravdi s kršitvijo subjektivnih pravic nasprotne stranke in je zato pravdo izgubil (prvi odstavek 154. člena ZPP). Zakon zato kot temeljno načelo za končno kritje in povrnitev pravdnih stroškov uveljavlja načelo odgovornosti za uspeh (načelo causae).
Izjema pri odločanju o pravdnih stroških je določena v prvem stavku prvega odstavka 158. člena ZPP, po katerem mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške. Izhodišče tega pravila je položaj, ko pride do ustavitve postopka na podlagi tožnikovega dispozitivnega procesnega dejanja umika ali delnega umika tožbe, po tem ko spozna, da s tožbo v pravdi ne bo uspel. Izjemo od tega pravila pa predstavlja položaj, ko tožnik umakne tožbo zato, ker je bila njena vložitev upravičena, toženec pa je izpolnil vtoževano obveznost. Zgolj v tem primeru prej navedeno pravilo v položaju umika tožbe ne velja, kar je določeno v drugem delu prvega odstavka 158. člena ZPP. Stroškovna odločitev v primeru umika tožbe je torej odvisna zgolj od tega ali je umik tožbe posledica toženčeve izpolnitve zahtevka ali ne.
Začasni odvzem vozniškega dovoljenja ni stranska sankcija temveč ukrep začasne narave, ki je obligatorno predpisan s strani zakonodajalca zaradi zagotavljanja varnosti cestnega prometa, saj se z njim iz cestnega prometa izloča tiste voznike, ki s storitvijo katerega od najhujših prekrškov, za katerega je predpisan izrek stranske sankcije 18 kazenskih točk v cestnem prometu, hudo ogrožajo varnost cestnega prometa.
ZP-1 člen 113.a, 113.a/1. ZUP člen 80, 80/1. ZPrCP člen 107.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja - ugovor
Pritožba zaključek o obstoju utemeljenega suma izpodbija neutemeljeno, saj ga sodišče prve stopnje ni gradilo zgolj na podlagi trditev policistov, kot to očitno napačno razume pritožnik, temveč je pravilno zaključilo, da utemeljen sum, da je obdolženec storil očitani mu prekršek, izhaja tako iz navedb v obdolžilnem predlogu kot tudi iz zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti, ki je skladno z določbo prvega odstavka 80. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) javna listina in ki kljub temu, da ga obdolženec ni želel podpisati, pomeni dokaz o poteku in vsebini dejanj postopka in danih izjav.
Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje pred predložitvijo pritožbe sodišču druge stopnje, prekrškovni organ države izdajateljice pozvalo naj sporočijo, ali je storilec res posredoval podatke o vozniku navedenega vozila ter ali se je zoper odločbo tujega prekrškovnega organa pritožil. Ker iz odgovora prekrškovnega organa države izdajateljice izhaja, da storilec ni vložil nobene pritožbe, prav tako pa ni sporočil podatkov voznika, so nasprotne pritožbene trditve protispisne in neutemeljene.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00056884
ZPŠOIRSP člen 5, 5/2, 7. ZPP člen 216. URS člen 22.
škodni dogodek - denarna odškodnina - odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - nepremoženjska in premoženjska škoda - prosti preudarek - upravni postopek - vzročna zveza - zaposlitev - delo na črno - izgubljeni dobiček - duševne bolečine - trditvena in dokazna podlaga - neizvedba dokaza - dokaz s sodnim izvedencem - izvedenec medicinske stroke - pravica do izjave
Ob pomanjkanju trditvene in dokazne podlage sodišče ni našlo vzročne zveze med tožnikovim nezakonitim izbrisom iz registra stalnega prebivalstva ter zatrjevano škodo iz naslova socialnih pravic oz. transferjev in izgubo zaposlitve.
Če je bila upravičencu v upravnem ali katerem koli drugem postopku predhodno pravnomočno določena višja denarna odškodnina, kot bi mu bila določena v sodnem postopku, se tožbeni zahtevek zavrne.
Obrazložitev sodišča, da dokaza z izvedencem medicinske stroke, ki bi podal mnenje zaradi pretrpljenih duševnih bolečin in strahu, ni izvedlo, ker je na podlagi dokaznega postopka ocenilo, da tak dokaz ni potreben in se je lahko samo prepričalo o utemeljenosti tožbenega zahtevka iz naslova nepremoženjske škode, pomeni nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno. Ob tožnikovi izpovedbi je dokazna ocena o nepotrebnosti dokaza z izvedencem neprepričljiva.
V zvezi s pritožbeno predlagano izločitvijo sodnice, ki naj bi po mnenju storilca bila okužena z mnenjem, ki ni relevantno dogodku, pritožbeno sodišče uvodoma opozarja, da je predlog za izločitev sodnika mogoče podati le do konca postopka pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 86. člena ZP-1) in je tak predlog podan v pritožbi prepozen. Kolikor pa s takimi navedbami storilec smiselno uveljavlja kršitev pravice do poštenega postopka, ki obsega tudi upravičenje, da o obtožbi zoper njega odloča z zakonom določen in nepristranski sodnik, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz spisovnega gradiva ni mogoče zaslediti indicev, ki bi kazali na to, da je bilo postopanje razpravljajoče sodnice v predmetni zadevi pristransko oziroma, da je imela sodnica izoblikovano mnenje glede odgovornosti storilca za storjeni prekršek že pred izvedbo dokazov v predmetnem postopku. Pritožbeno sodišče zato šteje, da smiselno zatrjevana bistvena kršitev določb postopka o prekršku ni izkazana.
neupravičena obogatitev - neupravičen dvig denarja iz trr - uporaba brez pravnega naslova - pravica do enakega varstva pravic - pravica do izjave - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - odsotnost z naroka
Sodišče prve stopnje s tem, ko toženke ni zaslišalo, ni kršilo njene pravice do izjave. Izvedba dokaza z zaslišanjem strank namreč ni namenjena izjavljanju stranke, ampak dokazovanju spornih dejstev. Za kršitev pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS) gre lahko le, če sodišče v dokaznem postopku brez utemeljenih razlogov zasliši le eno stranko, drugi pa to pravico odreče in s tem poruši procesno ravnotežje med strankama. Sodišče prve stopnje se je ves čas postopka trudilo, da bi izvedlo predlagani dokaz in toženko zaslišalo. S tem namenom je razpisalo in izvedlo kar deset narokov, iz katerih je bila toženka vedno odsotna iz zdravstvenih razlogov. Eden izmed narokov je bil na predlog toženke opravljen tudi na njenem domu, vendar je toženka tudi iz tega naroka izostala. Sodišče prve stopnje je storilo vse kar je bilo v njegovi moči, da bi toženki omogočilo zaslišanje, zato pritožbeno sodišče ocenjuje, da v konkretnem primeru zgolj zaslišanje tožnic, ne pa tudi toženke, ne pomeni kršitve postopka.
ZPP člen 339, 339/2-14.. ZZZDR člen 56.. OZ člen 190, 574.
premoženjska razmerja med zakonci - odgovornost za obveznosti - zahtevek za povrnitev škode - neupravičena obogatitev
Za presojo zahtevka za povrnitev škode, ki jo je tožnici s svojim protipravnim ravnanjem (prisvojitvijo tožničinih denarnih sredstev) povzročil toženkin zakonec, ni bistveno, da je toženkin zakonec denar porabil za svoj zdravljenje.
Ker sta se pravdni stranki pred CSD dogovorili, da toženka uredi poslovne prostore v kletnem stanovanju, njuna poslovna dejavnost pa je konkurenčna, je sodišče pravilno sklepalo, da je v okviru tega dogovora tudi dopustna zamenjava ključavnice na teh poslovnih prostorih.
skupno premoženje zakoncev - obseg in deleži na skupnem premoženju - posebno premoženje zakonca - skupni in posebni dolgovi zakoncev - kredit - pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev zakoncema
Materialnopravno izhodišče odločanja o višini deležev na skupnem premoženju je, da gre za celovito presojo razmerij med bivšima zakoncema, torej za presojo vseh njunih prispevkov iz drugega odstavka 74. člena DZ (velikost deležev ni odvisna le od razmerja sredstev, ki sta jih v skupno premoženje prispevala zakonca). Večine teh prispevkov (pomoč zakoncu, varstvo in vzgoja otrok, opravljanje gospodinjskih del ...) zaradi njihove nepremoženjske narave ni mogoče točno določiti, zato presoja o višini deležev zakoncev na skupnem premoženju ni zgolj matematičen obračun različnih prispevkov. Matematičen izračun pa je lahko del presoje o višini deležev, kadar gre za prispevke, katerih vrednost je mogoče opredeliti v denarju (prihodki zakoncev, vložki posebnega premoženja). Vlaganje posebnega premoženja enega od zakoncev v skupno premoženje obeh zakoncev se praviloma odrazi v večjem deležu tega zakonca na skupnem premoženju kot celoti.
OZ-UPB1 člen 269.. ZIZ-UPB4 člen 19, 21, 55, 55/1, 55/1-8, 212.. ZPP-UPB3 člen 313.
določitev sodnih penalov - izvršilni naslov - nemožnost izpolnitve - izpolnitev obveznosti po izvršilnem naslovu
Gre namreč za trditve, o katerih je bilo že odločeno v nepravdnem postopku. Sklicevanje z istimi razlogi na objektivno nezmožnost izpolnitve bi zato pomenilo ponovno odločanje o že razsojeni stvari, kar pa presega pristojnosti izvršilnega sodišča in je v nasprotju z načelom formalne legaliete. Tudi če bi se postavili na stališče, da bi moralo sodišče ponovno presojati, ali sporne listine obstajajo, bi morali upoštevati, da si stojita nasproti pravnomočni izvršilni naslov in izjava dolnika, pri čemer ima izvršilni naslov gotovo večjo težo in ga zgolj z izjavo in izpovedjo zakonitega zastopnika dolžnika ni mogoče izpodbiti. Res gre za dokazovanje negativnega dejstva, vendar v opisanem položaju ni mogoče zahtevati od upnika, da mora dokazovati, da listine iz pravnomočnega izvršilnega naslova obstajajo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00056779
KZ-1 člen 308, 308/3, 308/6.
znak kaznivega dejanja - poskus kaznivega dejanja - dopustnost spremembe obtožbe - nevarnost za življenje in zdravje - prevažanje tujcev čez ozemlje Republike Slovenije - ilegalno prehajanje meje
Obtoženca sta z najetim tovornim vozilom po predhodnem dogovoru z organizatorjem ilegalnih migracij prišla na dogovorjen kraj v gozdu, da bi v vozilo sprejela 23 ilegalnih prebežnikov, ki jih je tja preko državne meje peš vodil vodič, vendar jih v vozilo nista prevzela in po ozemlju Slovenije prepeljala do Italije, ker sta pred policijo pobegnila in se skrila, zato je kaznivo dejanje ostalo pri poskusu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00056905
ZPP člen 8, 337, 337/1.
solastninski delež - solastnina na nepremičnini - soposest dela nepremičnine - izključna posest - izročitev stvari - stanovanjska hiša - zamenjava ključavnice - uporaba poslovnih prostorov brez pravnega naslova - zavrnitev dokaznega predloga - dokaz s sodnim izvedencem - ogled kraja - nedopustna pritožbena novota - metodološki napotek
Tožnica ni uspela dokazati, da je toženec zamenjal ključavnice in ne trdi, da je do uporabe teh prostorov upravičena glede na deljeno posest hiše, zato ni podlage za zahtevo, da ji toženec izroči ključe pritličja.
pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja - sklenitev dodatka k pogodbi - ugotovitev ničnosti - ničnost pogodbe - ničnost aneksa - veljavnost pogodbe - pogoji za veljavnost pogodbe - sprememba pogodbe - sprememba z aneksom - prehod lastninske pravice - trenutek prehoda premoženja - takojšen prenos lastninske pravice - veljavnost aneksa - pogodbena avtonomija - oblika spremembe pogodbe - aneks k pogodbi - sklenitev nove pogodbe - strinjanje potomcev
Za veljavnost pogodbe o izročitvi in razdelitvi premoženja je bistven dogovor, katero premoženje dobi kateri od dedičev v last, ne pa trenutek prehoda lastninske pravice. Tudi v primeru, ko eden od dedičev ne sodeluje pri sklenitvi izročilne pogodbe, pogodba ni nična, ampak ima le drugačne dednopravne učinke.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - udeležba v nepravdnem postopku - stranska intervencija - pravni interes za udeležbo v postopku - varstvo pravic oziroma pravnih koristi - pravni interes prizadete stranke
V konkretni zadevi je pritožbeno sodišče ocenilo, da je treba pravni interes iz 21. člena ZNP-1 interpretirati nekoliko širše kot v splošni teoriji civilnega prava in pri tem upoštevati tudi osnovno vodilo postopka postavitve pod skrbništvo, to je interes prizadete osebe.
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je v situaciji, ko se bo sodišče glede osebe skrbnika najverjetneje odločalo med dvema osebama, ki sta v enakem sorodstvenem razmerju z nasprotno udeleženko in po mnenju CSD enako primerna, obema osebama dopusti udeležba v postopku, saj je verjetno, da bo njuna polna udeležba pripomogla k bolj poglobljeni in pretehtani odločitvi o izbiri skrbnika, kar bo predvsem v korist nasprotne udeleženke.
odločitev o pravdnih stroških - odmera stroškov pravdnega postopka po temelju in po višini - strošek postopka - sodna taksa - stranka oproščena plačila sodnih taks - povrnitev pravdnih stroškov nasprotne stranke
Sodišče prve stopnje je ravnalo v skladu z določbo četrtega odstavka 163. člena ZPP, ki omogoča odločanje o pravdnih stroških ločeno po temelju in višini.
Plačana sodna taksa za postopek pred sodiščem prve stopnje predstavlja strošek postopka, ki ga je tožnik predhodno kril sam (151. in 152. člen ZPP), nato pa ga je zajel v svoj stroškovni zahtevek. Ker je v postopku uspel, je pravilna odločitev, da morata toženca tožniku povrniti tudi strošek iz naslova plačane sodne takse. Neutemeljena je pritožbena navedba, da takšne obveznosti nimata, ker sta bila v postopku oproščena plačila sodnih taks. Taksna oprostitev se je nanašala na takso, ki bi jo bila dolžna plačati toženca, če ne bi izpolnjevala pogojev za taksno oprostitev, ne pa takse, ki jo je bil v postopku dolžan plačati tožnik in je zato del njegovih pravdnih stroškov.
1. Obsojenčev zagovornik je predlog za izrek enotne kazni v postopku neprave obnove postopka, utemeljeval z Okvirnim sklepom Sveta 2008/675/PNZ z dne 24.7.2008 o upoštevanju obsodb med državami članicami EU v novem kazenskem postopku (v nadaljevanju Okvirni sklep). Dvoma ni, da se glede na vsebino Okvirnega sklepa v kazenskem postopku proti določeni osebi pred domačim sodiščem upoštevajo tudi prejšnje obsodbe, ki so bile proti isti osebi in zaradi drugih kaznivih dejanj, izrečene v drugih državah, članicah EU. V zvezi s tem je Sodišče EU s sodbo v zadevi C-390/16 z dne 6.2.2018, na katero se tudi sklicuje obramba obsojenca, razsodilo, da določbe Okvirnega sklepa ne zahtevajo, da sodišča uporabijo predhodni postopek priznanja tujih sodb v skladu z nacionalno zakonodajo. Enaka odločitev je bila po ugotovitvi sodišča druge stopnje sprejeta tudi v sodbi C-390/16 z dne 5.7.2018. V obeh primerih gre za načelno mnenje, katerega uporaba je odvisna od vsakega konkretnega primera glede na domačo zakonodajo.
začasna odredba - težko nadomestljiva škoda - pravni status živali - zaščita živali
Poškodovanje oziroma pogin živali predstavlja težko nadomestljivo škodo. Živali v skladu s prvim odstavkom 15.a člena SPZ namreč niso stvari, temveč čuteča živa bitja, zato jih s položajem stvari ni mogoče enačiti. V skladu z istim določilom so posledično deležne posebne zakonske zaščite, pri čemer 3. člen ZZZiv ne dovoljuje, da bi se živalim brez utemeljenega razloga povzročalo trpljenje, bolezen ali smrt ali da bi se živalim povzročalo trpljenje, ki se mu je mogoče brez večjih tehničnih težav in nesorazmernih stroškov izogniti. Škode, ki bi pri tem nastala (ravno zaradi posebnega pravnega statusa živali), se ne da nadomestiti materialno, ne glede na vrsto in pasmo živali.
postopek zavarovanja z začasno odredbo - ustavitev postopka zavarovanja - umik pritožbe
Po pozivu pritožbenega sodišča udeležencema, ali glede na navedeno odločitev vztrajata pri pritožbi zoper izpodbijani sklep, sta sporočila, da pri pritožbah ne vztrajata. Zato je pritožbeno sodišče odločilo, da sta pritožbi umaknjeni.