CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00056884
ZPŠOIRSP člen 5, 5/2, 7. ZPP člen 216. URS člen 22.
škodni dogodek - denarna odškodnina - odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - nepremoženjska in premoženjska škoda - prosti preudarek - upravni postopek - vzročna zveza - zaposlitev - delo na črno - izgubljeni dobiček - duševne bolečine - trditvena in dokazna podlaga - neizvedba dokaza - dokaz s sodnim izvedencem - izvedenec medicinske stroke - pravica do izjave
Ob pomanjkanju trditvene in dokazne podlage sodišče ni našlo vzročne zveze med tožnikovim nezakonitim izbrisom iz registra stalnega prebivalstva ter zatrjevano škodo iz naslova socialnih pravic oz. transferjev in izgubo zaposlitve.
Če je bila upravičencu v upravnem ali katerem koli drugem postopku predhodno pravnomočno določena višja denarna odškodnina, kot bi mu bila določena v sodnem postopku, se tožbeni zahtevek zavrne.
Obrazložitev sodišča, da dokaza z izvedencem medicinske stroke, ki bi podal mnenje zaradi pretrpljenih duševnih bolečin in strahu, ni izvedlo, ker je na podlagi dokaznega postopka ocenilo, da tak dokaz ni potreben in se je lahko samo prepričalo o utemeljenosti tožbenega zahtevka iz naslova nepremoženjske škode, pomeni nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno. Ob tožnikovi izpovedbi je dokazna ocena o nepotrebnosti dokaza z izvedencem neprepričljiva.
SPZ člen 88, 89, 89/1, 89/2, 89/3. ZUreP-2 člen 245, 245/1, 245/6.
nujna pot - določitev nujne poti - pogoji za določitev nujne poti - potrebe gospodujočega zemljišča - redna raba nepremičnine - delitev gospodujoče nepremičnine - načelo najmanjše obremenitve služeče nepremičnine - pridobitev statusa javnega dobra - stanje nepremičnin v naravi in zemljiški knjigi - denarno nadomestilo za dovolitev nujne poti - stroški v nepravdnem postopku
Z ogledom se je sodišče prepričalo, da je zemljišče parc. št. 352/5 v celoti ograjeno, ker tudi po mnenju pritožbenega sodišča dopušča oceno, da se služnost ne izvaja več niti za potrebe gospodujoče nepremičnine, v korist katere je vknjižena v zemljiški knjigi.
Javno dobro ne pridobi tega statusa samodejno (na podlagi dejanske rabe ali stanja v naravi), ampak po pogojih in postopku, določenem z zakonom. Status javnega dobra se pridobi (šele) z ugotovitveno odločbo, ki jo na podlagi sklepa vlade (za javno dobro državnega pomena) ali sklepa občinskega sveta (za javno dobro lokalnega pomena) izda pristojno ministrstvo oziroma občinska uprava (prvi odstavek 245. člena ZUreP-2), ki pošlje pravnomočno ugotovitveno odločbo o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra pristojnemu sodišču, slednje pa po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo zaznambo o javnem dobru (šesti odstavek 245. člena ZUreP-2).
Pri določanju nujne poti mora sodišče upoštevati pogoje in kriterije, določene v 88. in 89. členu SPZ, in na občinske prostorske akte, ki so podzakonski predpisi, ni vezano.
delni umik predloga za izvršbo - delno plačilo terjatve - delna ustavitev izvršbe zaradi delnega umika izvršilnega predloga
Dolžnik ne navaja, da bi bila upnikova terjatev v celoti poplačana z 21. 1. 2022 plačanih 6.340,14 EUR. Prav tako dolžnik ne navaja višjega zneska delnega plačila, ki je bil upniku nakazan na podlagi pravnomočnega sklepa o poplačilu za prodane nepremičnine z dne 15. 12. 2021.
Začasni odvzem vozniškega dovoljenja ni stranska sankcija temveč ukrep začasne narave, ki je obligatorno predpisan s strani zakonodajalca zaradi zagotavljanja varnosti cestnega prometa, saj se z njim iz cestnega prometa izloča tiste voznike, ki s storitvijo katerega od najhujših prekrškov, za katerega je predpisan izrek stranske sankcije 18 kazenskih točk v cestnem prometu, hudo ogrožajo varnost cestnega prometa.
ZP-1 člen 113.a, 113.a/1. ZUP člen 80, 80/1. ZPrCP člen 107.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja - ugovor
Pritožba zaključek o obstoju utemeljenega suma izpodbija neutemeljeno, saj ga sodišče prve stopnje ni gradilo zgolj na podlagi trditev policistov, kot to očitno napačno razume pritožnik, temveč je pravilno zaključilo, da utemeljen sum, da je obdolženec storil očitani mu prekršek, izhaja tako iz navedb v obdolžilnem predlogu kot tudi iz zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti, ki je skladno z določbo prvega odstavka 80. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) javna listina in ki kljub temu, da ga obdolženec ni želel podpisati, pomeni dokaz o poteku in vsebini dejanj postopka in danih izjav.
JAVNI RED IN MIR - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC00057734
ZJRM člen 6, 6/1. ZP-1 člen 211, 211/2. Sodni red (2016) člen 107, 109, 111.
zahteva za sodno varstvo - plačilni nalog - posledica - vzročna zveza - ustavitev postopka
Izvirnik sodnega pisanja je v predpisani obliki sestavljeno sodno pisanje, ki ga podpiše predsednik sodišča, predsednik senata oziroma sodnik in zapisnikar oziroma z razporedom dela določena sodna oseba, lastnoročno, če je pisanje izdelano v fizični obliki, ali s svojim varnim elektronskim podpisom, če je pisanje izdelano v elektronski obliki.
Računalniški izpis dokumenta sestavljenega v elektronski obliki, ki je bil podpisan z varnim elektronskim podpisom, že sam po sebi predstavlja prepis takega dokumenta.
S tem, ko je predmetni postopek bil opravljen kot niz narokov, ki jih je izvedla strokovna sodelavka po odredbi sodnice, pritožbeno zatrjevana bistvena kršitev določb postopka o prekršku ni podana.
Čeprav ni nobenega dvoma o tem, da je storilka oškodovancu izrekla besede ″Tvoja baba mi je rit kazala″, iz izpovedb oškodovanca izhaja, da občutka užaljenosti, vznemirjenosti in prizadetosti ni mogoče pripisati tem besedam.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00057227
KZ-1 člen 38, 249, 249/1. ZKP člen 282, 371, 371/2.
davčna zatajitev - pomoč - ustavitev kazenskega postopka - ugovorni postopek - ugovor zoper obtožnico - dokazna ocena - ocenjevanje dokazov - dokazna ocena zagovora - senat
Prvostopno sodišče je, kot na to pravilno opozarja tudi pritožba, v izpodbijanem sklepu torej ocenjevalo vsebino dokazov in to kljub temu, da se pri odločanju o ugovoru zoper obtožnico ne ocenjuje, ali dajejo dejstva in okoliščine, na katerih temelji obtožnica, zanesljiv dokaz, da je obdolženec storil očitano kaznivo dejanje. Pri odločanju o ugovoru zoper obtožnico se namreč ocenjuje le, ali zbrano dokazno gradivo daje podlago za utemeljen sum, da je obdolženec storil kaznivo dejanje, katerega je obtožen, kot sicer to v izpodbijanem sklepu (točka 8) izpostavlja tudi prvostopno sodišče. Vendar kljub navedenemu, ko je torej prvostopno sodišče še posebej izpostavilo, da senat v ugovornem postopku ni pristojen za presojo nasprotujočih si dokazov, je prvostopno sodišče storilo ravno to. Ocenilo je, "da obtožnica temelji zgolj na tem, da je FURS pri tujih finančnih organih preverjal dobave in prejel odgovor, da v evidencah tujih držav ni zaznamovano, da bi bilo blago dobavljeno tujim kupcem v državah EU, ker te družbe transakcij niso prijavile, čeprav lahko (očitno po oceni prvostopnega sodišča) to pomeni zgolj to, da kupci teh dobav niso evidentirali iz razlogov, da bi se izognili davčnim obveznostim v matični državi". Prvostopno sodišče je tako zaključilo, da je bilo vso blago po računih družbe C. d.o.o. prodano in prepeljano v države EU, kar bi naj izhajalo iz CMR listin, katerih verodostojnost bi naj potrdili prevozniki, zato očitek sodne izvedenke in ugotovitve finančne uprave v davčnem postopku katerih bistvo je vprašanje verodostojnosti prevoznih listin, ne morejo imeti nobene dokazne teže.
Ker sta se pravdni stranki pred CSD dogovorili, da toženka uredi poslovne prostore v kletnem stanovanju, njuna poslovna dejavnost pa je konkurenčna, je sodišče pravilno sklepalo, da je v okviru tega dogovora tudi dopustna zamenjava ključavnice na teh poslovnih prostorih.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00056779
KZ-1 člen 308, 308/3, 308/6.
znak kaznivega dejanja - poskus kaznivega dejanja - dopustnost spremembe obtožbe - nevarnost za življenje in zdravje - prevažanje tujcev čez ozemlje Republike Slovenije - ilegalno prehajanje meje
Obtoženca sta z najetim tovornim vozilom po predhodnem dogovoru z organizatorjem ilegalnih migracij prišla na dogovorjen kraj v gozdu, da bi v vozilo sprejela 23 ilegalnih prebežnikov, ki jih je tja preko državne meje peš vodil vodič, vendar jih v vozilo nista prevzela in po ozemlju Slovenije prepeljala do Italije, ker sta pred policijo pobegnila in se skrila, zato je kaznivo dejanje ostalo pri poskusu.
ZMed člen 26, 26/4, 27, 27/1, 31. URS člen 39, 74.
objava popravka - zahteva za objavo popravka - odklonitev objave popravka - razlogi za odklonitev objave popravka
Kdaj odgovorni urednik odkloni objavo, konkretizira 31. člen Zmed. Ta med drugim našteva, da lahko odkloni, če se zahtevani popravek ne nanaša na obvestilo, na katero se sklicuje zainteresirana oseba, če zahtevani popravek v ničemer ne zanika navedb v obvestilu in se v njem tudi ne navaja ali prikazuje drugih ali nasprotnih dejstev ali okoliščin, s katerimi bi prizadeti spodbujal ali z namenom izpodbijanja bistveno dopolnjeval navedbe v objavljenem besedilu in glede na ta konkretni primer tudi, če je zahtevani popravek nesorazmerno daljši od obvestila, v katerem so navedbe, zaradi katerih se daje.
Četrti odstavek 26. člena ZMed vsebinsko „popravek“ opredeljuje v ožjem pomenu (z zanikanjem, popravljanjem zatrjevanih napačnih ali neresničnih navedb v obvestilu) ter s popravkom v širšem pomenu (z navajanjem oziroma prikazovanjem drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi prizadeti spodbuja ali z namenom spodbujanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem prispevku). Če zakonska merila niso izpolnjena, je podan odklonilni razlog po 31. členu ZMed. Po določbi prvega odstavka 27. člena ZMed se mora popravek objaviti brez sprememb in dopolnitev. Merila morajo biti izpolnjena za celotno besedilo predlaganega popravka, sicer ga urednik lahko odkloni. To pomeni, da materialnopravno ne more biti tožbeni zahtevek „delno utemeljen“, ampak je lahko objavljeno le celotno besedilo popravka; če niso izpolnjeni pogoji (tudi le za del popravka), mora biti celotni tožbeni zahtevek utemeljen.
zahtevek za plačilo odškodnine - neobstoj vzročne zveze - teorija adekvatne vzročnosti - namen povzročitve premoženjske škode - spor majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog
Drugačno pritožbeno ocenjevanje dokazne vrednosti izvedenih dokazov je poseganje v dokazno oceno in s tem v ugotovljeno dejansko stanje, kar pa v sporu majhne vrednosti ni pritožbeno dopustno.
Skladno s teorijo adekvatne vzročnosti se od številnih okoliščin, ki so v zvezi z nastankom škode, kot vzrok štejejo samo tiste okoliščine, ki po rednem teku stvari pripeljejo do take posledice. V obravnavanem primeru o takšnem vzroku ni mogoče govoriti.
neupravičena obogatitev - neupravičen dvig denarja iz trr - uporaba brez pravnega naslova - pravica do enakega varstva pravic - pravica do izjave - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - odsotnost z naroka
Sodišče prve stopnje s tem, ko toženke ni zaslišalo, ni kršilo njene pravice do izjave. Izvedba dokaza z zaslišanjem strank namreč ni namenjena izjavljanju stranke, ampak dokazovanju spornih dejstev. Za kršitev pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS) gre lahko le, če sodišče v dokaznem postopku brez utemeljenih razlogov zasliši le eno stranko, drugi pa to pravico odreče in s tem poruši procesno ravnotežje med strankama. Sodišče prve stopnje se je ves čas postopka trudilo, da bi izvedlo predlagani dokaz in toženko zaslišalo. S tem namenom je razpisalo in izvedlo kar deset narokov, iz katerih je bila toženka vedno odsotna iz zdravstvenih razlogov. Eden izmed narokov je bil na predlog toženke opravljen tudi na njenem domu, vendar je toženka tudi iz tega naroka izostala. Sodišče prve stopnje je storilo vse kar je bilo v njegovi moči, da bi toženki omogočilo zaslišanje, zato pritožbeno sodišče ocenjuje, da v konkretnem primeru zgolj zaslišanje tožnic, ne pa tudi toženke, ne pomeni kršitve postopka.
KZ-1 člen 191, 191/1,. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
sodba nima razlogov - pomanjkljiva in neobrazložena dokazna ocena - kaznivo dejanje nasilja v družini - razveljavitev kazenske obsodilne sodbe - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Sodišče prve stopnje namreč v razlogih izpodbijane sodbe ni izvedlo celovite dokazne ocene personalnih in listinskih dokazov, ni kritično presodilo vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj, pač pa je, kot to povsem na mestu opozarja pritožnica, v pretežnem zgolj povzelo zagovor (od točke 2 do 11), izpoved oškodovane (od točke 13 do 34) in izpovedi zaslišanih prič (od točke 36 do 45). Toda (pre)obsežni povzetki zagovora obdolženega in izpovedi zaslišanih prič ne morejo nadomestiti obrazložene oziroma argumentirane dokazne ocene sodišča, pri kateri je bistveno, da je osredotočena na odločilna dejstva, torej tista, ki se nanašajo na predmet obtožbe in jih zato sodišče prve stopnje mora materialno ovrednotiti v obrazložitvi pisno izdelane prvostopne sodbe.
sodni depozit - pogoji za sodni depozit - položitev stvari - polog gotovine na bančni račun - upniška zamuda - razlogi za položitev depozita - stopnja verjetnosti - način izpolnitve obveznosti - pravna podlaga obveznosti
Sodišče sprejme sodni depozit, če predlagatelj izkaže, da so izpolnjeni pogoji za sprejem v sodni depozit in če položi predujem za stroške (primerjaj 207. in 209. člen ZNP-1), pogoje pa določa OZ v poglavju o položitvi stvari. Dolžnik lahko položi dolgovano stvar (v konkretnem primeru denar) pri sodišču, če je: a) upnik v zamudi, b) neznan ali se ne ve zanesljivo, kdo ali kje je, c) če je upnik poslovno nesposoben in nima zakonitega zastopnika. Predlagatelj v konkretni zadevi zatrjuje prvi razlog, namreč upniško zamudo nasprotnih udeležencev.
Razlog za položitev sodnega depozita mora predlagatelj izkazati s stopnjo verjetnosti, izpolnjenost pogojev za sodni depozit se preverja hitro in na podlagi verjetnosti. Vprašanje pravilnosti izpolnitve v obligacijskopravnem smislu za odločanje o (ne)utemeljenosti predloga za sodni depozit ni bistveno. Če je sodni depozit kot način izpolnitve napačen, to pomeni, da predlagatelj svoje obveznosti ni (pravilno) izpolnil, vendar to vprašanje ni predmet presoje sodišča pri odločanju o predlogu za sodni depozit.
Sodni depozit ima za upnika pravne učinke samo, če dolžniško-upniško razmerje obstaja in upnik noče ali ne more sprejeti izpolnitve. Če dolžniško-upniško razmerje, kakršnega predlagatelj zatrjuje v predlogu za sodni depozit med njim in (domnevnim) upnikom ne obstaja, je jasno, da sodni depozit na pravice ali obveznosti nasprotnega udeleženca ne more imeti nikakršnega vpliva, tudi stroške depozita nosi predlagatelj. Zato ni potrebno, da bi sodišče v fazi odločanja o predlogu za sodni depozit izvajalo dokazni postopek kot v pravdni zadevi, ali dolžniško-upniško razmerje resnično obstaja, temveč zadošča, da predlagatelj to razumno utemelji vsaj s stopnjo verjetnosti.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - udeležba v nepravdnem postopku - stranska intervencija - pravni interes za udeležbo v postopku - varstvo pravic oziroma pravnih koristi - pravni interes prizadete stranke
V konkretni zadevi je pritožbeno sodišče ocenilo, da je treba pravni interes iz 21. člena ZNP-1 interpretirati nekoliko širše kot v splošni teoriji civilnega prava in pri tem upoštevati tudi osnovno vodilo postopka postavitve pod skrbništvo, to je interes prizadete osebe.
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je v situaciji, ko se bo sodišče glede osebe skrbnika najverjetneje odločalo med dvema osebama, ki sta v enakem sorodstvenem razmerju z nasprotno udeleženko in po mnenju CSD enako primerna, obema osebama dopusti udeležba v postopku, saj je verjetno, da bo njuna polna udeležba pripomogla k bolj poglobljeni in pretehtani odločitvi o izbiri skrbnika, kar bo predvsem v korist nasprotne udeleženke.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSK00056677
SZ-1 člen 5, 25, 25/1, 28, 28/1.. OZ člen 619, 641, 642.
upravljanje v večstanovanjskih stavbah - redna vzdrževalna dela na skupnih delih večstanovanjske stavbe - posli rednega upravljanja - nadomestitev soglasja etažnega lastnika s sklepom sodišča - pogodba o delu - izpolnitev obveznosti - plačilo za pogodbeno opravljeno delo - obligacija rezultata
Izvajalčeva storitvena obveznost (v konkretnem primeru na tej strani po pooblastilu nepravdnega sodišča nastopa tožnica kot plačnica izvajalcu, ki ga je angažira) ima namreč značilnost obligacije rezultata (641. in 642. člena Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ), zato toženec kot etažni lastnik ni dolžan izvršiti plačila za dela na skupnih delih stavbe v sorazmerju z njegovim solastniškim deležem, dokler gradbena dela niso izvršena v celoti.
OZ-UPB1 člen 269.. ZIZ-UPB4 člen 19, 21, 55, 55/1, 55/1-8, 212.. ZPP-UPB3 člen 313.
določitev sodnih penalov - izvršilni naslov - nemožnost izpolnitve - izpolnitev obveznosti po izvršilnem naslovu
Gre namreč za trditve, o katerih je bilo že odločeno v nepravdnem postopku. Sklicevanje z istimi razlogi na objektivno nezmožnost izpolnitve bi zato pomenilo ponovno odločanje o že razsojeni stvari, kar pa presega pristojnosti izvršilnega sodišča in je v nasprotju z načelom formalne legaliete. Tudi če bi se postavili na stališče, da bi moralo sodišče ponovno presojati, ali sporne listine obstajajo, bi morali upoštevati, da si stojita nasproti pravnomočni izvršilni naslov in izjava dolnika, pri čemer ima izvršilni naslov gotovo večjo težo in ga zgolj z izjavo in izpovedjo zakonitega zastopnika dolžnika ni mogoče izpodbiti. Res gre za dokazovanje negativnega dejstva, vendar v opisanem položaju ni mogoče zahtevati od upnika, da mora dokazovati, da listine iz pravnomočnega izvršilnega naslova obstajajo.
Kot je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo je v sodni praksi uveljavljena procesna ekvivalenčna teorija, ki pri oceni istovetnosti tožbenega zahtevka v objektivnem smislu enakovredno upošteva dva elementa tožbeni predlog in dejanski tožbeni temelj. Pravilno je sodišče prve stopnje zaključilo, da je za ugotovitev identičnosti sporov odločilen izrek pravnomočne sodbe, njena dejanska podlaga in razlogi za odločitev, nov tožbeni predlog in razmerje, na katerem temelji zahtevek iz tožbenega predloga.
dopolnitev izvedenskega mnenja - založitev predujma - nepopolno izvedensko mnenje - vlaganje v nepremičnino drugega zakonca - povrnitev vlaganj v nepremičnino - neupravičena obogatitev - metoda izračuna - obogatitvena narava zahtevka - stroškovna metoda - dokazno breme pri neupravičeni obogatitvi
Vrhovno sodišče RS je navedlo, da v obravnavani zadevi pri povrnitvi tožnikovih vlaganj v nepremičnino toženke ni mogoče uporabiti t. i. obogatitvene metode (po kateri se izračuna, koliko je nepremičnina več vredna zaradi vlaganj), temveč t. i. stroškovno metodo, s katero se ugotavlja tržna vrednost nadomestnih stroškov istovrstne adaptacije, upoštevajoč amortizacijo. Resnična vrednost toženkine obogatitve se odraža v doseženih prihrankih, ker ji v obnovo hiše, v kateri prebiva, ni bilo treba vložiti lastnih sredstev, temveč je to storil tožnik (primerjaj 18. točko obrazložitve sklepa II Ips 113/2021).
V obravnavani zadevi izvedenec, ki ga je postavilo sodišče prve stopnje, ni izračunal obogatitve po tej metodi, saj ni ugotavljal tržne vrednosti tožnikovih vlaganj z upoštevanjem amortizacije, zato je dejansko stanje glede na stališče Vrhovnega sodišča RS tozadevno nepopolno ugotovljeno.
ZPP člen 339, 339/2-14.. ZZZDR člen 56.. OZ člen 190, 574.
premoženjska razmerja med zakonci - odgovornost za obveznosti - zahtevek za povrnitev škode - neupravičena obogatitev
Za presojo zahtevka za povrnitev škode, ki jo je tožnici s svojim protipravnim ravnanjem (prisvojitvijo tožničinih denarnih sredstev) povzročil toženkin zakonec, ni bistveno, da je toženkin zakonec denar porabil za svoj zdravljenje.