pravica do izjave - tujina - postopek pred prekrškovnim organom - vročilnica kot javna listina
Iz fotokopije obvestila o vročitvi izhaja, da je odločba o prekršku bila storilcu vročena na naslov, ki je naslov stalnega prebivališča storilca kot tudi hkrati tudi njegov naslov za vročanje. Pri tem iz izpostavljene javne listine izhaja, da je vročitev bila opravljena s fikcijo, po preteku roka za dvig pa je bilo pisanje puščeno v hišnem predalčniku. Pritožba vsled navedenemu neutemeljeno in protispisno zatrjuje, da storilcu predmetna odločba o prekršku ni bila vročena. S pavšalnimi navedbami, da nikoli ni prejel nobene odločbe prekrškovnega organa iz Avstrije, namreč storilec ne more izpodbiti resničnosti dejstev, ki izhajajo iz javne listine.
V zvezi s pritožbeno predlagano izločitvijo sodnice, ki naj bi po mnenju storilca bila okužena z mnenjem, ki ni relevantno dogodku, pritožbeno sodišče uvodoma opozarja, da je predlog za izločitev sodnika mogoče podati le do konca postopka pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 86. člena ZP-1) in je tak predlog podan v pritožbi prepozen. Kolikor pa s takimi navedbami storilec smiselno uveljavlja kršitev pravice do poštenega postopka, ki obsega tudi upravičenje, da o obtožbi zoper njega odloča z zakonom določen in nepristranski sodnik, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz spisovnega gradiva ni mogoče zaslediti indicev, ki bi kazali na to, da je bilo postopanje razpravljajoče sodnice v predmetni zadevi pristransko oziroma, da je imela sodnica izoblikovano mnenje glede odgovornosti storilca za storjeni prekršek že pred izvedbo dokazov v predmetnem postopku. Pritožbeno sodišče zato šteje, da smiselno zatrjevana bistvena kršitev določb postopka o prekršku ni izkazana.
ustavitev izvršbe na nepremičnino - plačilo predujma - napaka sodišča
Upnik ima pravico plačati predujem zadnji dan roka in če zaradi napake sodišča tega ni mogel storiti, ne more trpeti škodljivih posledic ustavitve postopka in izbrisa zaznamb izvršbe v javnih registrih.
Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje pred predložitvijo pritožbe sodišču druge stopnje, prekrškovni organ države izdajateljice pozvalo naj sporočijo, ali je storilec res posredoval podatke o vozniku navedenega vozila ter ali se je zoper odločbo tujega prekrškovnega organa pritožil. Ker iz odgovora prekrškovnega organa države izdajateljice izhaja, da storilec ni vložil nobene pritožbe, prav tako pa ni sporočil podatkov voznika, so nasprotne pritožbene trditve protispisne in neutemeljene.
delni umik predloga za izvršbo - delno plačilo terjatve - delna ustavitev izvršbe zaradi delnega umika izvršilnega predloga
Dolžnik ne navaja, da bi bila upnikova terjatev v celoti poplačana z 21. 1. 2022 plačanih 6.340,14 EUR. Prav tako dolžnik ne navaja višjega zneska delnega plačila, ki je bil upniku nakazan na podlagi pravnomočnega sklepa o poplačilu za prodane nepremičnine z dne 15. 12. 2021.
1. Obsojenčev zagovornik je predlog za izrek enotne kazni v postopku neprave obnove postopka, utemeljeval z Okvirnim sklepom Sveta 2008/675/PNZ z dne 24.7.2008 o upoštevanju obsodb med državami članicami EU v novem kazenskem postopku (v nadaljevanju Okvirni sklep). Dvoma ni, da se glede na vsebino Okvirnega sklepa v kazenskem postopku proti določeni osebi pred domačim sodiščem upoštevajo tudi prejšnje obsodbe, ki so bile proti isti osebi in zaradi drugih kaznivih dejanj, izrečene v drugih državah, članicah EU. V zvezi s tem je Sodišče EU s sodbo v zadevi C-390/16 z dne 6.2.2018, na katero se tudi sklicuje obramba obsojenca, razsodilo, da določbe Okvirnega sklepa ne zahtevajo, da sodišča uporabijo predhodni postopek priznanja tujih sodb v skladu z nacionalno zakonodajo. Enaka odločitev je bila po ugotovitvi sodišča druge stopnje sprejeta tudi v sodbi C-390/16 z dne 5.7.2018. V obeh primerih gre za načelno mnenje, katerega uporaba je odvisna od vsakega konkretnega primera glede na domačo zakonodajo.
Kot je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo je v sodni praksi uveljavljena procesna ekvivalenčna teorija, ki pri oceni istovetnosti tožbenega zahtevka v objektivnem smislu enakovredno upošteva dva elementa tožbeni predlog in dejanski tožbeni temelj. Pravilno je sodišče prve stopnje zaključilo, da je za ugotovitev identičnosti sporov odločilen izrek pravnomočne sodbe, njena dejanska podlaga in razlogi za odločitev, nov tožbeni predlog in razmerje, na katerem temelji zahtevek iz tožbenega predloga.
odločitev o pravdnih stroških - odmera stroškov pravdnega postopka po temelju in po višini - strošek postopka - sodna taksa - stranka oproščena plačila sodnih taks - povrnitev pravdnih stroškov nasprotne stranke
Sodišče prve stopnje je ravnalo v skladu z določbo četrtega odstavka 163. člena ZPP, ki omogoča odločanje o pravdnih stroških ločeno po temelju in višini.
Plačana sodna taksa za postopek pred sodiščem prve stopnje predstavlja strošek postopka, ki ga je tožnik predhodno kril sam (151. in 152. člen ZPP), nato pa ga je zajel v svoj stroškovni zahtevek. Ker je v postopku uspel, je pravilna odločitev, da morata toženca tožniku povrniti tudi strošek iz naslova plačane sodne takse. Neutemeljena je pritožbena navedba, da takšne obveznosti nimata, ker sta bila v postopku oproščena plačila sodnih taks. Taksna oprostitev se je nanašala na takso, ki bi jo bila dolžna plačati toženca, če ne bi izpolnjevala pogojev za taksno oprostitev, ne pa takse, ki jo je bil v postopku dolžan plačati tožnik in je zato del njegovih pravdnih stroškov.
skupno premoženje zakoncev - obseg in deleži na skupnem premoženju - posebno premoženje zakonca - skupni in posebni dolgovi zakoncev - kredit - pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev zakoncema
Materialnopravno izhodišče odločanja o višini deležev na skupnem premoženju je, da gre za celovito presojo razmerij med bivšima zakoncema, torej za presojo vseh njunih prispevkov iz drugega odstavka 74. člena DZ (velikost deležev ni odvisna le od razmerja sredstev, ki sta jih v skupno premoženje prispevala zakonca). Večine teh prispevkov (pomoč zakoncu, varstvo in vzgoja otrok, opravljanje gospodinjskih del ...) zaradi njihove nepremoženjske narave ni mogoče točno določiti, zato presoja o višini deležev zakoncev na skupnem premoženju ni zgolj matematičen obračun različnih prispevkov. Matematičen izračun pa je lahko del presoje o višini deležev, kadar gre za prispevke, katerih vrednost je mogoče opredeliti v denarju (prihodki zakoncev, vložki posebnega premoženja). Vlaganje posebnega premoženja enega od zakoncev v skupno premoženje obeh zakoncev se praviloma odrazi v večjem deležu tega zakonca na skupnem premoženju kot celoti.
zahteva za obnovo kazenskega postopka - formalni preizkus zahteve - materialni preizkus zahteve
Sodišče prve stopnje v fazi formalnega preizkusa zahteve za obnovo kazenskega postopka ne sme opraviti dokazne ocene, saj sodišče ne more ocenjevati dokazov, ki jih ni izvedlo.
Z izpodbijanim sklepom je prestopilo mejo med razlogi za zavrženje zahteve v sklopu formalnega preizkusa zahteve za obnovo postopka (prvi odstavek 413. člena ZKP) in razlogi za njeno zavrnitev po vsebinski obravnavi zahteve (prvi odstavek 410. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 414. člena ZKP).
postopek zavarovanja z začasno odredbo - ustavitev postopka zavarovanja - umik pritožbe
Po pozivu pritožbenega sodišča udeležencema, ali glede na navedeno odločitev vztrajata pri pritožbi zoper izpodbijani sklep, sta sporočila, da pri pritožbah ne vztrajata. Zato je pritožbeno sodišče odločilo, da sta pritožbi umaknjeni.
neupravičena obogatitev - neupravičen dvig denarja iz trr - uporaba brez pravnega naslova - pravica do enakega varstva pravic - pravica do izjave - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - odsotnost z naroka
Sodišče prve stopnje s tem, ko toženke ni zaslišalo, ni kršilo njene pravice do izjave. Izvedba dokaza z zaslišanjem strank namreč ni namenjena izjavljanju stranke, ampak dokazovanju spornih dejstev. Za kršitev pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS) gre lahko le, če sodišče v dokaznem postopku brez utemeljenih razlogov zasliši le eno stranko, drugi pa to pravico odreče in s tem poruši procesno ravnotežje med strankama. Sodišče prve stopnje se je ves čas postopka trudilo, da bi izvedlo predlagani dokaz in toženko zaslišalo. S tem namenom je razpisalo in izvedlo kar deset narokov, iz katerih je bila toženka vedno odsotna iz zdravstvenih razlogov. Eden izmed narokov je bil na predlog toženke opravljen tudi na njenem domu, vendar je toženka tudi iz tega naroka izostala. Sodišče prve stopnje je storilo vse kar je bilo v njegovi moči, da bi toženki omogočilo zaslišanje, zato pritožbeno sodišče ocenjuje, da v konkretnem primeru zgolj zaslišanje tožnic, ne pa tudi toženke, ne pomeni kršitve postopka.
KZ-1 člen 191, 191/1,. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
sodba nima razlogov - pomanjkljiva in neobrazložena dokazna ocena - kaznivo dejanje nasilja v družini - razveljavitev kazenske obsodilne sodbe - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Sodišče prve stopnje namreč v razlogih izpodbijane sodbe ni izvedlo celovite dokazne ocene personalnih in listinskih dokazov, ni kritično presodilo vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj, pač pa je, kot to povsem na mestu opozarja pritožnica, v pretežnem zgolj povzelo zagovor (od točke 2 do 11), izpoved oškodovane (od točke 13 do 34) in izpovedi zaslišanih prič (od točke 36 do 45). Toda (pre)obsežni povzetki zagovora obdolženega in izpovedi zaslišanih prič ne morejo nadomestiti obrazložene oziroma argumentirane dokazne ocene sodišča, pri kateri je bistveno, da je osredotočena na odločilna dejstva, torej tista, ki se nanašajo na predmet obtožbe in jih zato sodišče prve stopnje mora materialno ovrednotiti v obrazložitvi pisno izdelane prvostopne sodbe.
sodni depozit - pogoji za sodni depozit - položitev stvari - polog gotovine na bančni račun - upniška zamuda - razlogi za položitev depozita - stopnja verjetnosti - način izpolnitve obveznosti - pravna podlaga obveznosti
Sodišče sprejme sodni depozit, če predlagatelj izkaže, da so izpolnjeni pogoji za sprejem v sodni depozit in če položi predujem za stroške (primerjaj 207. in 209. člen ZNP-1), pogoje pa določa OZ v poglavju o položitvi stvari. Dolžnik lahko položi dolgovano stvar (v konkretnem primeru denar) pri sodišču, če je: a) upnik v zamudi, b) neznan ali se ne ve zanesljivo, kdo ali kje je, c) če je upnik poslovno nesposoben in nima zakonitega zastopnika. Predlagatelj v konkretni zadevi zatrjuje prvi razlog, namreč upniško zamudo nasprotnih udeležencev.
Razlog za položitev sodnega depozita mora predlagatelj izkazati s stopnjo verjetnosti, izpolnjenost pogojev za sodni depozit se preverja hitro in na podlagi verjetnosti. Vprašanje pravilnosti izpolnitve v obligacijskopravnem smislu za odločanje o (ne)utemeljenosti predloga za sodni depozit ni bistveno. Če je sodni depozit kot način izpolnitve napačen, to pomeni, da predlagatelj svoje obveznosti ni (pravilno) izpolnil, vendar to vprašanje ni predmet presoje sodišča pri odločanju o predlogu za sodni depozit.
Sodni depozit ima za upnika pravne učinke samo, če dolžniško-upniško razmerje obstaja in upnik noče ali ne more sprejeti izpolnitve. Če dolžniško-upniško razmerje, kakršnega predlagatelj zatrjuje v predlogu za sodni depozit med njim in (domnevnim) upnikom ne obstaja, je jasno, da sodni depozit na pravice ali obveznosti nasprotnega udeleženca ne more imeti nikakršnega vpliva, tudi stroške depozita nosi predlagatelj. Zato ni potrebno, da bi sodišče v fazi odločanja o predlogu za sodni depozit izvajalo dokazni postopek kot v pravdni zadevi, ali dolžniško-upniško razmerje resnično obstaja, temveč zadošča, da predlagatelj to razumno utemelji vsaj s stopnjo verjetnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00056905
ZPP člen 8, 337, 337/1.
solastninski delež - solastnina na nepremičnini - soposest dela nepremičnine - izključna posest - izročitev stvari - stanovanjska hiša - zamenjava ključavnice - uporaba poslovnih prostorov brez pravnega naslova - zavrnitev dokaznega predloga - dokaz s sodnim izvedencem - ogled kraja - nedopustna pritožbena novota - metodološki napotek
Tožnica ni uspela dokazati, da je toženec zamenjal ključavnice in ne trdi, da je do uporabe teh prostorov upravičena glede na deljeno posest hiše, zato ni podlage za zahtevo, da ji toženec izroči ključe pritličja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00057490
ZIZ člen 272. SPZ člen 33. ZPP člen 286.
motenjski spor - začasna odredba v zvezi z motenjem posesti - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - vzpostavitev prejšnjega stanja - prenehanje motenja - presoja verjetnosti obstoja terjatve - neplačilo računov - prekinitev dobave vode - protipravnost ravnanja - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - zakonitost odloka - odklop vode - priklop vodovoda - oskrba z vodo
Pravdni stranki lahko ves čas postopka navajata pravna stališča, prekluzija velja le za navajanje dejstev in dokazov ter uveljavljanje ugovorov pobota in zastaranja, nastopi pa po prvem naroku (prvi odstavek 286. člena ZPP).
Tožnica z motenjsko tožbo (33. člen SPZ) zahteva prenehanje prekinitve dobave vode do stanovanjske hiše, v kateri živi z družino, ter prepoved nadaljnjih takih ali podobnih motilnih ravnanj. Enako zahteva v predlogu za izdajo začasne odredbe. Gre za ti. regulacijsko začasno odredbo. Prvi pogoj za izdajo predlagane začasne odredbe je, da upnik (v pravdi tožnik) za verjetno izkaže, da vtoževana terjatev obstoji ali da mu bo terjatev nastala (prvi odstavek 272. člena ZIZ).
Tožnica v konkretnem primeru ni izkazala, da gre za nesorazmeren poseg v njeno lastninsko pravico, zato ne gre za motilno dejanje.
Odlok v tretjem odstavku 42. člena določa, da mora upravljalec uporabnika, ki ne poravna računa za porabljeno vodo, opomniti in mu določiti dodaten rok plačila 15 dni ter ga opozoriti na posledice neplačila; po izteku roka za plačilo pa prekine dobavo vode brez dodatnega opozorila. Kdaj se prekine dobavo vode, določa tudi 45. člen Odloka: med drugim, če uporabnik ne poravna stroškov po izdanem računu, niti po prejemu opomina pred prekinitvijo dobave vode v roku, ki je na njem naveden.
Da je Odlok nezakonit ali neustaven, tožnica ne zatrjuje argumentirano. Tudi iz odločbe Ustavnega sodišča RS Up-156/98 ne izhaja, da so določbe odlokov, ki pooblaščajo dobavitelja vode, da v primeru neplačila za opravljene storitve prekine dobavo vode, neustavne.
Postopki izvršbe niso enakovredno nadomestilo ukrepu prekinitve oskrbe z vodo. V izvršbi dobavitelji v primeru neprostovoljnega plačila sicer ponavadi pridejo (vsaj delno) do poplačila, vendar gre za zamuden postopek, povezan s stroški. Izvršba tudi ne zagotavlja, da bo tožnica v bodoče plačevala svoje obveznosti v taki meri kot ukrep prenehanja dobave pitne vode. Če ji voda ne bo dobavljena, dolg tožnice vsaj naraščal ne bo. Ukrepa prekinitve dobave vode tako ni mogoče nadomestiti s sprožanjem izvršilnih postopkov.
ZPP člen 339, 339/2-14.. ZZZDR člen 56.. OZ člen 190, 574.
premoženjska razmerja med zakonci - odgovornost za obveznosti - zahtevek za povrnitev škode - neupravičena obogatitev
Za presojo zahtevka za povrnitev škode, ki jo je tožnici s svojim protipravnim ravnanjem (prisvojitvijo tožničinih denarnih sredstev) povzročil toženkin zakonec, ni bistveno, da je toženkin zakonec denar porabil za svoj zdravljenje.