nepopolna vloga - zavrženje nepopolne vloge - poziv na dopolnitev vloge
Pritožnika je namreč sodišče pozvalo k dopolnitvi njegove vloge, vendar pritožnik v danem roku svoje vloge ni dopolnil, zato jo je prvostopno sodišče kot nepopolno utemeljeno zavrglo.
zavrženje tožbe - pristojnost za odločanje - sodna pristojnost - civilnopravno razmerje - javnopravno razmerje - postavitev prometne signalizacije - prometna ureditev - cestni promet - pravica do zdravega življenjskega okolja - zahteva, da se odstrani škodna nevarnost - splošno koristna dejavnost - škoda, ki presega običajne meje - ukrepi za preprečitev škode - imisije - kršitev osebnostnih pravic - varstvo osebnostnih pravic - določen tožbeni zahtevek
Glede imisij, ki izvirajo iz splošno koristnih dejavnosti, veljata tretji in četrti odstavek 133. člena OZ, ki izključujeta uporabo prvega in drugega odstavka tega člena. Kadar škoda izvira iz splošno koristne dejavnosti, oškodovanec torej nima odstranitvenega in opustitvenega zahtevka po prvem odstavku 133. člena OZ. Ima pa pravno varstvo za zagotovitev ukrepov za preprečitev nastanka škode ali za njeno zmanjšanje po četrtem odstavku 133. člena OZ, ki je blažje varstvo v primerjavi z varstvom iz prvega in drugega odstavka 133. člena OZ.
Upnik mora najprej zatrjevati in izkazati grozečo škodo, ki presega običajne meje, nato pa zahtevati le tiste ukrepe, ki so glede na splošno potrebnost in koristnost dejavnosti dolžnika in s tem povezanim javnim interesom upravičeni.
V primeru, ko škoda izvira iz dovoljene splošno koristne dejavnosti, oškodovanec torej ima sodno varstvo, vendar je zahtevku mogoče ugoditi le pod pogojem, da škoda presega običajne meje. Civilnopravno razmerje je namreč vzpostavljeno le v delu, kolikor škoda presega običajne meje.
Sodišče mora upoštevati, prvič, da je glede na sodno prakso treba odgovorni osebi prepustiti, da sama izbere med ukrepi za preprečitev nastanka škode, in drugič, da mora biti zahtevek vendarle čim bolj določno postavljen.
Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 6, 52, 52/1, 52/1-a, 52/2, 52/2-b, 52/3.. Uredba (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (Besedilo velja za EGP in Švico) (2009) člen 12.. ZPIZ-1 člen 5, 36, 39, 50, 406, 409.. ZPIZ-2 člen 4.
pravica do starostne pokojnine - pokojninska doba - zavarovalna doba - vajeništvo - zavrnitev dokaznih predlogov
Obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje je v letih od 1961 do 1963 urejal ZPZ/57 in ne TZPZ/64. Po ZPZ/57 so za starostno pokojnino bile obvezno zavarovane osebe v delovnem razmerju (12. člen) ali osebe, ki so opravljale samostojni poklic (13. člen). V 49. členu ZPZ/57 je bilo izrecno določeno, da se v delovno dobo ne šteje čas, ko je bil zavarovanec vajenec, ki se je redno šolal, ne glede na starost, izvzemši primere iz 27. člena zakona. Čas vajeniške dobe, sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela v letih 1961 do 1963 ni bil nikoli všteven v zavarovalno dobo, saj vajenci po takratnih izobraževalnih programih niso bili pokojninsko in invalidsko zavarovani po določbah 12. do 16. člena ZPZ/57, kot zmotno in brez kakršnekoli dejanske in pravne podlage zatrjuje pritožba. V dosedanji sodni praksi je bilo dosledno poudarjeno, da so bili vajenci in učenci strokovnih šol s praktičnim poukom sicer zdravstveno zavarovani za vse zavarovane primere, ne pa pokojninsko invalidsko po takratnih predpisih. Torej niti po ZPZ/57.
Kazenska ovadba oškodovanca, ki se je kot privilegirana priča kasneje odrekel pričevanju, se iz spisa ne izloči, saj samoiniciativno podane ovadbe ni mogoče šteti za obvestilo, ki ga je policija pridobila od privilegirane priče po 148. členu ZKP. Kazenska ovadba torej ni obvestilo, ki ga policisti zberejo od osebe na podlagi 148. člena ZKP.
OZ člen 299, 299/1, 378, 378/1, 381.. Pravilnik o uveljavljanju izplačila nadomestila plače iz obveznega zdravstvenega zavarovanja na zahtevo delodajalca (2020) člen 18, 18/3, 22, 22/2.
plačilo zakonskih zamudnih obresti - dolžniška zamuda - nadomestilo plače za čas začasne zadržanosti z dela
Odločitev tožene stranke, ki jo je presojalo sodišče v sporu o ugotovitvi začasne nezmožnosti za delo, je bila nepravilna in nezakonita. To pa pomeni, da bi tožena stranka, če bi v postopku ugotavljanja začasne nezmožnosti za delo pravilno ugotovila, da je bil tožnik začasno nezmožen za delo v polnem delovnem času v obdobju od 1. 3. 2018 do 24. 6. 2018, morala že tedaj izplačati tudi nadomestilo plače za čas začasne nezmožnosti za delo. Tožena stranka namreč ne navaja, da bi obstajali kakršnikoli razlogi na strani tožnika, zaradi katerih do tega nadomestila ne bi bil upravičen. Ker pa je to storila šele po koncu sodnega postopka, je prišla v zamudo.
Čeprav je obravnavano kaznivo dejanje po zakonskem opisu sestavljeno iz več različnih ravnanj, se je strinjati s sodiščem prve stopnje, da med obdolženčevo opustitvijo plačila odpravnine delavcem iz obdobja od 27. 12. 2012 do 17. 1. 2013 in opustitvijo plačila plače ter regresa delavcem iz obdobja 1. 9. 2017 do 18. 9. 2017 ni podana časovna kontinuiteta in zlasti, da obdolženi niti po opisu dejanja v vmesnem času ni storil ničesar takšnega, kar bi navedena ravnanja v izvršitvenem smislu povezovalo do stopnje, ko bi bilo treba ugotoviti, da je posredi t. i. trajajoče kaznivo dejanje.
V zadevi gre za presojo drugostopenjske odločbe z dne 15. 1. 2021 v zvezi s prvostopenjsko odločbo z dne 23. 11. 2020, s katero je zavrnjena zahteva na izplačilo dodatka za nego otroka na podlagi ZINDNO, ker je bila denarna dajatev vlagatelju redno izplačevana od 1. 3. 2011 dalje. Ugotovljeno je bilo, da ne gre za dejanski stan iz ZINDNO, ki je poleg ostalega zagotovil izplačilo neizplačanih dodatkov za nego otroka upravičencem, če so kadarkoli od 1. 1. 2003 do 31. 12. 2016 v skladu z zakonom, ki je urejal starševsko varstvo in družinske prejemke, izpolnjevali pogoje za pridobitev dodatka za nego otroka.
zapuščinski postopek - tuj pokojninski sistem - sredstva iz pokojninskega sklada - sredstva na bančnem računu - obseg zapuščine - odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove - vezanost na pravnomočni sklep o dedovanju
Dediči odgovarjajo za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja, tako da bodo morali vsak do višine podedovanega zneska sredstva vrniti tujemu pokojninskemu skladu.
prodajna pogodba - garancija za brezhibno delovanje prodane stvari - odškodnina zaradi zamude pri izpolnitvi
Predelavo je opravila tožena stranka sama, nanjo tožeča ni imela vpliva, zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da se je dokazno breme prevalilo na toženo stranko. Nepooblaščen poseg v stvar (najmanj to, da je bila glavna ročka za vklop twin diska porezana in da se je na sklopki nekaj varilo) namreč lahko izključi garancijo. Ker gre za ravnanje v sferi toženca, bi on moral izkazati, da bi do okvare prišlo kljub njegovim posegom.
ZPP člen 212, 254, 287, 287/2.. ZPIZ-2 člen 41, 41-1, 41-2, 63, 63/2, 63/2-1, 63/2-2.
ugotavljanje invalidnosti - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - II. kategorija invalidnosti - invalidska pokojnina
Sodišče prve stopnje je v zvezi s tožnikovo trditvijo, da pri njem zdravljenje ni končano, pravilno poudarilo, da je treba stanje invalidnosti ugotavljati tudi, če je predvideno še nadaljnje zdravljenje ali diagnostika. Bistveno je, da gre za dokončno stanje in da kljub zdravljenju ni mogoče pričakovati izboljšanja oziroma sprememb v zdravstvenem stanju.
procesna legitimacija upnika - predlog upnika za začetek postopka osebnega stečaja - identiteta zahtevkov - pravnomočnost odločitve - objektivne meje pravnomočnosti - formalna nesklepčnost tožbe (nepopolnost tožbe) - določenost tožbenega zahtevka - časovne meje pravnomočnosti - cesija terjatve
Če sodišče odloči o vsebinsko nesklepčni tožbi, spada takšna odločitev med vsebinske (meritorne) sodne odločbe. Objektivne meje njene pravnomočnosti zajemajo celoten sklop dejstev, ki tvorijo konkretni življenjski primer, na katerega je sodišče uporabilo materialno pravo, to je tudi dejstev, ki jih tožnik ni navedel in zato nove tožbe na isti dejstveni podlagi, na kompleksu dejstev, na katerem temelji pravnomočna sodba o nesklepčnem tožbenem zahtevku, ni mogoče več uveljavljati. Če pa gre za formalno nesklepčnost tožbe, če sam tožbeni zahtevek ni dovolj jasen in konkretiziran, če iz njega ni mogoče ugotoviti, na katera konkretna dejstva točno se nanaša, pride v poštev ravnanje po 105. členu ZPP.
Če sodišče meritorno odloči o nesubstanciranem zahtevku, niti iz tožbe niti iz sodbe ni razvidno, o katerem zahtevku (oz. o kateri terjatvi) je bilo odločeno, in kako preveriti identiteto obeh zahtevkov.
V skladu s tretjim odstavkom 57. člena ZFPPIPP lahko novi upnik, ki je pridobil terjatev od prvotnega upnika, tudi v predhodnem postopku vstopi v čevlje prvotnega upnika brez privolitve dolžnika. V takem primeru novi upnik podati izjavo, da vstopa tudi v položaj predlagatelja stečajnega postopka.
ZNB člen 39, 57, 57/1, 57/1-14. Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (2021) člen 3, 3/2, 3/2-1, 5, 5/2.
Prekršek po 14. točki prvega odstavka 57. člena ZNB stori posameznik, ki ne ravna v skladu z odloki oz. odločitvami, ki jih Vlada RS sprejme na podlagi prvega odstavka 39. člena ZNB.
Ker je za prekršek po 14. točki prvega odstavka 57. člena ZNB lahko kaznovan le posameznik (ne pa tudi pravna oseba oz. lokalna skupnost) in ker Odlok 174/21 določa, da preverjanje izpolnjevanja pogoja PCT organizirajo odgovorne osebe, ki izvajajo ali organizirajo opravljanje dela, je v predmetni zadevi najprej potrebno odgovoriti na vprašanje, ali je mogoče storilca kot župana šteti kot osebo, ki izvaja in organizira opravljanje dela.
Tožeča stranka s plačilom B. d.o.o. torej ni plačevala tuj dolg, temveč svoj dolg do tožene stranke, saj ima podizvajalec pravico do neposrednega zahtevka za plačilo do naročnika, čeprav ta ni njegov sopogodbenik, če sta izpolnjeni naslednji predpostavki in sicer, da v razmerju med naročnikom in podjemnikom obstaja in je dospela podjemnikova terjatev za plačilo posla, ki ga je opravil podizvajalec in v razmerju med podjemnikom in podizvajalcem mora biti podizvajalčeva terjatev pripoznana. S pravnomočno sodno odločbo so bili ugotovljeni pogoji po 631. členu OZ in ko je tožeča stranka po sodni določbi plačala B. d.o.o., je dejansko in pravno plačala svoj dolg. Tako ima prav pritožba, da tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki ga vtožuje na podlagi 275. člena OZ ni utemeljen.
ZIZ člen 41, 41/7, 62, 62/2. ZPP člen 17, 17/2, 30, 30/2, 30/2-3, 46, 47, 48.
pristojnost pravdnega sodišča - dogovor o krajevni pristojnosti po razveljavitvi sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine - uveljavljanje dogovora o krajevni pristojnosti v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine - izključna pristojnost - navezne okoliščine
Upnik je v predlogu za izvršbo v rubriki Dogovorjena krajevna pristojnost pravdnega sodišča v primeru dolžnikovega ugovora označil „S58 Okrajno sodišče v Piranu“, kot podlago za ta dogovor pa je navedel le „Pogodba“, brez navedbe njene interne številke, kot neutemeljeno navaja v pritožbi. Glede na opisano taka oznaka ni dovolj določna in opredeljena, da bi zadostila zahtevanim pogojem, saj iz nje tudi na podlagi ostalih podatkov iz predloga za izvršbo ni mogoče jasno razbrati, za katero listino gre.
Pristojnost se presodi na podlagi navedb v tožbi, skladno z drugim odstavkom 62. člena ZIZ pa se kot tožba v pravdnem postopku obravnava tudi predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi. Pristojnost se torej presoja po navedbah v predlogu za izvršbo, iz predmetnega predloga pa niso razvidne nobene navezne okoliščine, ki bi kazale na potrebo po uporabi pravil o izključni pristojnosti.
ZVoz-1 člen 56, 56/10, 56/11. ZP-1 člen 156, 156-4, 163, 163/9.
prekršek - prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja - napačna uporaba materialnega prava - pravna kvalifikacija
Obdolženec je namreč voznik, ki je vozil motorno vozilo v cestnem prometu, ko se mu je izvrševala sankcija prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, zato ne gre za prekršek po desetem odstavku 56. člena ZVoz-1, ki sankcionira voznike, ki vozijo motorno vozilo v cestnem prometu v času, ko se jim izvršuje sankcija prepovedi vožnje motornega vozila določene vrste ali kategorije ali jim je začasno odvzeto vozniško dovoljenje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00058359
KZ-1 člen 67.. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372, 506.
preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti - razlogi za preklic pogojne obsodbe - pravno relevantna dejstva
Postopek preklica pogojne obsodbe je poseben, samostojen postopek, ki ga skladno s členom 506 ZKP izvede sodišče prve stopnje, torej se ta postopek izvede po pravnomočno končanem kazenskem postopku, v katerem je bilo meritorno odločeno o kazenski odgovornosti obsojenca in o kršitvi varstvenega nadzora določenega v pravnomočni pogojni obsodbi.
V postopku za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi storitve prekrška v preizkusni dobi sodišče torej ugotavlja zgolj to, ali je storilec v času preizkusne dobe storil prekršek, za katerega mu je bila izrečena stranska sankcija najmanj 3 kazenskih točk, kar mora biti ugotovljeno s pravnomočnim plačilnim nalogom, odločbo ali sodbo o prekršku. V kolikor so ti pogoji izpolnjeni, sodišče nima možnosti tehtanja, ali naj storilcu odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja prekliče ali ne, temveč je to dolžno storiti.
ZDR-1 člen 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 118, 118/1, 118/2, 172, 172/1.. KZ-1 člen 258.. ZPosS člen 2.. Pravilnik o računovodstvu (2009) člen 12, 27.. ZDSS-1 člen 41, 41/5.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - nevestno delo v službi - poslovna skrivnost - stopnjevitost delovnopravnih sankcij - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - višina denarnega povračila - stroški postopka
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožnikovo ravnanje ne vsebuje oškodovalnega elementa (kršitev pravic, povzročene večje škode oziroma premoženjske škode), kar je eden od pomembnih znakov kaznivega dejanja nevestnega dela v službi iz 258. člena KZ-1.
Tožnikovo ravnanje sicer predstavlja kršitev delovnih obveznosti, saj je neutemeljeno zahteval podatke iz računovodstva za zasebne potrebe, vendar pa teža kršitve ne omogoča zaključka, da gre za hujšo kršitev, ki utemeljuje izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičeno zvočno snemanje - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - zmotna uporaba materialnega prava - stopnjevitost delovnopravnih sankcij - hujša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo določbo prvega odstavka 109. člena ZDR-1, ker ob ugotovljenem dejanskem stanju ni dalo dovolj teže ugotovljenim okoliščinam na strani tožnika. Tožnik je dejanje priznal in tudi zatrdil, da gledano s časovne distance še sam ne razume, kako je lahko pristal na takšno izsiljevanje in se pustil tako zmanipulirati. Na delovnem mestu mu je bil ukraden mobilni telefon, kar je prijavil na policijo. Ko je to povedal v delovnem okolju, se je telefon nato znašel v prostorih delodajalca. V zvezi s temi dogodki je želel razgovor s kadrovsko službo, ki ga je tudi opravil. Zaradi izsiljevanja s strani neznane osebe pa je pogovor snemal in ga posredoval sodelavki. Kot je sam izpovedal, je bil v hudem stresu. Navedene okoliščine, predvsem odkrito priznanje in obžalovanje dogodka, po oceni pritožbenega sodišča opravičujejo pozitivno prognozo glede tožnikovega nadaljnjega vedenja.
Senat (sodnik posameznik), ki odloča o ugovoru (opravlja materialni preizkus obtožnega akta), ugotavlja samo, ali iz obtožnega akta in spisov izhaja zadosti dokazov za utemeljen sum, da je obdolženec storil kaznivo dejanje, ki je predmet obtožbe.