nedovoljena pritožba - obrazložen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Izpodbijani sklep, da se razveljavi sklep o izvršbi in da bo o zahtevku ter stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku, je dolžniku v korist in ugodnejše odločitve v tej fazi postopka ne more doseči. Izvršba se ne bo opravljala, zato dolžnik v tem pritožbenem postopku ne more izboljšati svojega pravnega položaja in nima pravnega interesa za pritožbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00055977
ZIZ člen 1, 17, 17/2, 17/2-1, 20a, 20a/1, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 55/1-11, 71, 71/1, 71/1-6, 71/2, 74, 74/1, 192, 193. ZN člen 42, 43, 43/1, 43/1-1, 43/1-2, 43/1-3, 43/1-4, 43/1-6. ZPP člen 7, 7/1, 212, 354/1. OZ člen 347, 356, 369.
ugovor zoper sklep o izvršbi - neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - soglasje dolžnika z neposredno izvršitvijo obveznosti - omejitev odgovornosti - uveljavljanje ničnosti izvršilnega naslova - dopolnitev razlogov - zastaranje terjatve - odlog izvršbe - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode
Iz notarskega zapisa ne izhaja, da bi bila odgovornost B. B. za poplačilo dolga omejena zgolj na nepremičnine, nasprotno je jasno zapisano, da lahko upnik v primeru, da dolžnik (B. B.) in zastavitelj (C. d.o.o.) ne bosta izpolnjevala svojih obveznosti, izterja svojo terjatev neposredno v izvršilnem postopku s prodajo zastavljenih nepremičnin kakor tudi s prodajo drugega premičnega ali nepremičnega premoženja ali sredstev na katerem koli računu ali premoženju dolžnika. Dolžnik torej za dolg odgovarja z vsem svojim premoženjem, zato je njegov ugovor omejene odgovornosti neutemeljen, prav tako kot so neutemeljene tudi ugovorne navedbe, da je svoje jamstvo za poplačilo kreditnega razmerja izčrpal, ker so bile zastavljene nepremičnine že prodane.
Pravni red ne daje podlage za zahtevo, da bi notarski zapis moral biti opremljen s potrdilom o pravnomočnosti in izvršljivosti. Notarski zapis namreč ni odločba in učinka pravnomočnosti niti ne more pridobiti, kvaliteto izvršljivosti, ki je pogoj, da ima naravo izvršilnega naslova, pa ima, če je dolžnik v njem soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla.
Izvršilni postopek ni namenjen ukinjanju izvršilnega naslova oziroma ugotovitvi njegove ničnosti, zato izvršilno sodišče ni pristojno presojati njegove pravilnosti in upniku na tej podlagi z učinkom pravnomočnosti trajno odreči pravico do izvršbe na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa.
Morebitne predhodne obremenitve nepremičnine ne preprečujejo izvršbe v korist upnika s slabšim vrstnim redom.
Oprava izvršbe zaradi poplačila upnikove denarne terjatve že po sami naravi in vsebini zmeraj predstavlja poseg v dolžnikovo premoženje, s katerim je dolžnik ob dejstvu, da obveznosti ni plačal, lahko računal že od leta 2010 dalje, ko je terjatev zapadla, oziroma vsaj od leta 2012 dalje, ko je upnik začel s postopki njene izterjave. Poseg v premoženje v okviru prisilne realizacije terjatve predstavlja le logično posledico in neločljivi ter neizogibni del vsake izvršbe, tega pa po večinskem stališču sodne prakse ni mogoče šteti kot škodo, ki bi opravičevala odlog izvršbe.
ZP-1 člen 6a, 29, 53, 136, 136/1, 136/1-9, 185/1, 185/2. ZEPI člen 48, 48/1, 48/1-6.
postopek o prekršku proti mladoletniku - prekršek neznatnega pomena - oportunitetno načelo - vzgojni ukrepi in kazni za mladoletnike - ukor - eksplozivna sredstva
V procesnem smislu se pojem prekrška neznatnega pomena kaže na različne načine. V hitrem postopku o prekršku lahko pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa ob oceni, da gre za prekršek neznatnega pomena, kršitelju namesto sankcije izreče opozorilo, vendar pod pogojem, da hkrati oceni, da je glede na pomen dejanja opozorilo zadosten ukrep (prvi odstavek 53. člena ZP-1), v rednem sodnem postopku pa lahko sodišče ustavi postopek o prekršku, če oceni, da gre za prekršek neznatnega pomena, posebne okoliščine, nizka stopnja odgovornosti ali storilčeve osebne okoliščine pa kažejo, da postopek ne bi bil smotrn (9. točka 136. člena ZP-1). V obeh primerih za uporabo oportunitetnega načela ne zadošča zgolj ocena prekrškovnega organa ali sodišča, da je izvršeni prekršek po materialnopravnih kriterijih neznatnega pomena, ampak mora biti izpolnjen nadaljnji pogoj, da posebne okoliščine, nizka stopnja odgovornosti ali storilčeve osebne okoliščine kažejo na to, da postopek v konkretnem primeru ne bi bil smotrn.
Že iz sprejete odločitve prvostopenjskega sodišča, da se mladoletnemu obdolžencu izreče vzgojni ukrep ukor izhaja presoja, da uporaba drugega odstavka 185. člena ZP-1 ne pride v poštev.
nepopolna vloga - zavrženje nepopolne vloge - poziv na dopolnitev vloge
Pritožnika je namreč sodišče pozvalo k dopolnitvi njegove vloge, vendar pritožnik v danem roku svoje vloge ni dopolnil, zato jo je prvostopno sodišče kot nepopolno utemeljeno zavrglo.
Na podlagi pregleda overjenih fotokopij plačilnih nalogov in odločbe o prekršku je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno povzelo podatke o kazenskih točkah, ki so bile storilki izrečene v obdobju dveh let ter da tako ni nobenega dvoma o tem, da je storilka storila tudi prekrška dne 10. 6. 2020 in 27. 7. 2020, za katera so ji bile izrečene vsakič po 3 kazenske točke. Tako so brez vsakršne osnove pritožbene navedbe, da teh kazenskih točk ni pridobila oziroma da jih je pridobila pred februarjem 2020.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00055967
ZIZ člen 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-8, 55/1-9, 55/1-11, 56, 56/1, 56/2. ZPP člen 343, 343/4. ZDavP-2 člen 93, 93/3, 126, 126/6, 126a. OZ člen 335, 335/1. ZUstS člen 21, 21/1, 23, 23/1.
ugovor po izteku roka - davčna izvršba - zastaranje davčne obveznosti - s hipoteko zavarovan davčni dolg - pravni interes za pritožbo - ustavnost zakonske določbe - vrstni red poplačila - vračunavanje plačil
Davčne obveznosti, ki bi sicer absolutno zastarale in jih iz tega razloga v postopku davčne izvršbe ni več mogoče prisilno izterjevati, se še vedno lahko poplačajo, vendar pa le v sodni izvršbi na nepremičnino in pod pogojem, da so zavarovane s hipoteko na tej nepremičnini in da je bil za njihovo izterjavo še pred potekom zastaralnega roka že vložen predlog za izvršbo.
Očitke, da je 126.a člen ZDavP-2 neustaven in praktično izničuje pomen absolutnega zastaranja ter je v nasprotju z Ustavo RS ter v nasprotju z načelom zaupanja v pravo in s pravno predvidljivostjo, višje sodišče zavrača kot neutemeljene, saj je izjema iz 126.a člena ZDavP-2, ki dopušča možnost poplačila zastaranih, a predhodno s hipoteko zavarovanih davčnih obveznosti v sodni nepremičninski izvršbi, zakonsko določena in že zato ne more biti pravno nepredvidljiva in po mnenju višjega sodišča tudi ne posega v načelo enakosti in v pravico do sodnega varstva. Zastaranje namreč ne pomeni prenehanja obveznosti, temveč z zastaranjem preneha le pravica zahtevati njeno izpolnitev. Temeljno materialnopravno upravičenje upnika torej še vedno obstaja, kar pomeni, da se še vedno poplačuje obstoječa dolžnikova davčna obveznost, za katero zakon izrecno določa izjemo od prenehanja pravovarstvenega zahtevka oziroma izjemo od prenehanja pravice do izterjave.
Če pobrani znesek ne zadostuje za poplačilo posamezne vrste davka s pripadajočimi dajatvami, se davek in pripadajoče dajatve plačajo po naslednjem vrstnem redu: stroški postopka pobiranja davka, obresti, davek, denarne kazni in globe in stroški tega postopka.
Dejanski stan prekrška je vezan na dejanje direktorja kot odgovorne osebe pravne osebe. Tudi iz spisovnih podatkov izhaja, da je tuji prekrškovni organ zaprosil, da se njegova odločba prizna v izvršitev zoper fizično osebo, oziroma je na potrdilu kot osebo, ki ji je bila izrečena denarna kazen navedel fizično osebo. Glede na navedeno pa pritožbeno sodišče zaključuje, da so razlogi sodišča prve stopnje, da je bila, ker direktor kot odgovorna oseba ni sporočil zahtevanih podatkov, denarna kazen izrečena pravni osebi, protispisni in posledično nerazumljivi, zaradi česar se je pritožbenemu sodišču vzbudil dvom v to, ali se postopek sploh vodi zoper pravo osebo.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - kazen zapora - denarna kazen - izgon tujca iz države - odvzem predmetov - zavrnitev dokaznih predlogov - nezakonit vstop v RS - globa za prekršek - preizkus pravilnosti dokazne ocene
Pritožba še navaja, da obdolženec ne more biti spoznan za krivega očitanega kaznivega dejanja, ker mu je bila zaradi obravnavanega prestopa meje izrečena globa za prekršek, ki jo je tudi plačal. Pritožbeno sklepanje ni pravilno, saj obdolžencu ni bila izrečena globa zaradi ravnanja, ki se mu očita v kazenskem postopku, torej nezakonitega spravljanja tujcev čez državno mejo in prevažanja po ozemlju Republike Slovenije za plačilo, temveč zaradi storjenega prekrška, ker je prestopil mejo na nedovoljenem prehodu, kot je obdolženec v zagovoru tudi sam povedal.
ZPrCP člen 3, 3/1, 3/1-33, 50, 50/5. ZP-1 člen 26, 26/6.
odmera sankcij - omilitev globe - globa v določenem znesku - slabo premoženjsko stanje - prehitevanje
Prehitevanje je definirano kot vožnja mimo drugega udeleženca cestnega prometa, ki se premika v isti smeri po prometnem pasu ali delu smernega vozišča, ki je namenjen prometu in v konkretnem primeru so bili izpolnjeni vsi elementi navedene definicije.
Slabo premoženjsko stanje ne sodi med posebne olajševalne okoliščine in zato ne more biti podlaga za znižanje globe, ki je določena v predpisanem znesku.
OZ člen 299, 299/1, 378, 378/1, 381.. Pravilnik o uveljavljanju izplačila nadomestila plače iz obveznega zdravstvenega zavarovanja na zahtevo delodajalca (2020) člen 18, 18/3, 22, 22/2.
plačilo zakonskih zamudnih obresti - dolžniška zamuda - nadomestilo plače za čas začasne zadržanosti z dela
Odločitev tožene stranke, ki jo je presojalo sodišče v sporu o ugotovitvi začasne nezmožnosti za delo, je bila nepravilna in nezakonita. To pa pomeni, da bi tožena stranka, če bi v postopku ugotavljanja začasne nezmožnosti za delo pravilno ugotovila, da je bil tožnik začasno nezmožen za delo v polnem delovnem času v obdobju od 1. 3. 2018 do 24. 6. 2018, morala že tedaj izplačati tudi nadomestilo plače za čas začasne nezmožnosti za delo. Tožena stranka namreč ne navaja, da bi obstajali kakršnikoli razlogi na strani tožnika, zaradi katerih do tega nadomestila ne bi bil upravičen. Ker pa je to storila šele po koncu sodnega postopka, je prišla v zamudo.
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da sodišče svoje odločitve ne bi smelo utemeljiti zgolj na izvedenskem mnenju. Ravno zaradi dejstva, da sodišče ne razpolaga z medicinskim znanjem, je postavilo izvedenski organ, ki je proučil medicinsko dokumentacijo v spisu. Ni sodišče tisto, ki bi tolmačilo medicinske izvide, temveč je to stvar izvedenca, ki ima zato tudi ustrezno znanje. Pritožbene navedbe, da bi torej moralo sodišče večjo težo pokloniti posameznim izvidom, so zato neutemeljene.
KZ-1 člen 209, 209/1. ZKP člen 340, 340/1, 340/3, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2.
kaznivo dejanje poneverbe - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nerazumljiv izrek sodbe - nasprotje med izrekom in razlogi - preizkus dokazne ocene - neposredna izvedba dokaza z izvedencem - kršitev pravice do obrambe
Ker je izrek izpodbijane sodbe nerazumljiv in nasprotuje razlogom sodbe, prav tako izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, tisti, ki pa so, pa so v precejšnji meri s seboj v nasprotju, je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
Pravilna in edino sprejemljiva je interpretacija, da je določbo drugega odstavka 57. člena ZIUOOPE treba uporabiti tako, da lahko dijak ponovno uveljavlja izjemni dosežek, ki ga je uveljavljal oziroma bi ga lahko uveljavljal v šolskem letu 2019/2020. To pa (tudi ob uporabi drugega odstavka 24. člena ZŠtip-1) ne pomeni, da v šolskem letu 2020/2021 ne bi smel uveljavljati izjemnega dosežka, ki je bil dosežen v šolskem letu 2019/2020.
odreditev preizkusa alkoholiziranosti - zakonitost odredbe - voznik motornega vozila - svetlobni in zvočni signali - ustavitev vozila
Četudi sta policista do obdolženca pristopila šele v trenutku, ko se je ta nahajal izven vozila in hodil po javni površini, ni prav nobenega dvoma o tem, da je tik pred tem vozil motorno vozilo v cestnem prometu. Dejstvo, da sta policista začela postopek zoper obdolženca, ko se je slednji nahajal izven vozila na poti peš domov, za odločitev o predmetni zadevi zato ni bistvenega pomena.
Pravilna izvedba postopka ustavljanja z zvočnimi in svetlobnimi signali lahko vpliva le na presojo odgovornosti za prekršek po desetem odstavku 101. člena ZPrCP, na zakonitost odreditve preizkusa alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom pa ne more vplivati, saj je za odreditev preizkusa z elektronskim alkotestom bistvena okoliščina, da je policist osebo, ki ji je odredil preizkus alkoholiziranosti, predhodno zaznal kot voznika v cestnem prometu.
ZUPJS člen 42, 42/2, 42/3, 42/4.. ZUP člen 113, 113/1, 113/2, 118.
stroški predsodnega postopka - sprememba sodbe
Center za socialno delo je z odločbo z dne 16. 6. 2020, to je potem, ko mu je tožnik dne 29. 5. 2020 poslal obvestilo o nakazilu invalidske pokojnine, na novo odločil o posamezni pravici. V obrazložitvi citirane prvostopne odločbe z dne 16. 6. 2020 je jasno navedeno, da je tožnik na pristojni Center za socialno delo sporočil spremembo vrste periodičnih dohodkov in ni mogoče zaključiti drugače, torej, da je tožnik s sporočilom uveljavljal določene pravice.
Ker je šlo v obravnavanem primeru za dejanski stan iz drugega in tretjega odstavka 42. člena ZUPJS in je Center za socialno delo o posameznih pravicah na novo odločil z odločbo z dne 16. 6. 2020 skladno s četrtim odstavkom citirane določbe 42. člena ZUPJS oziroma je bil tožnik s pritožbo vloženo zoper citirano prvostopno odločbo uspešen, je skladno z drugim odstavkom 113. člena v zvezi z 118. členom ZUP upravičen do povračila stroškov pravnega zastopanja v višini 186,66 EUR.
ZIZ člen 41, 41/7, 62, 62/2. ZPP člen 17, 17/2, 30, 30/2, 30/2-3, 46, 47, 48.
pristojnost pravdnega sodišča - dogovor o krajevni pristojnosti po razveljavitvi sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine - uveljavljanje dogovora o krajevni pristojnosti v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine - izključna pristojnost - navezne okoliščine
Upnik je v predlogu za izvršbo v rubriki Dogovorjena krajevna pristojnost pravdnega sodišča v primeru dolžnikovega ugovora označil „S58 Okrajno sodišče v Piranu“, kot podlago za ta dogovor pa je navedel le „Pogodba“, brez navedbe njene interne številke, kot neutemeljeno navaja v pritožbi. Glede na opisano taka oznaka ni dovolj določna in opredeljena, da bi zadostila zahtevanim pogojem, saj iz nje tudi na podlagi ostalih podatkov iz predloga za izvršbo ni mogoče jasno razbrati, za katero listino gre.
Pristojnost se presodi na podlagi navedb v tožbi, skladno z drugim odstavkom 62. člena ZIZ pa se kot tožba v pravdnem postopku obravnava tudi predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi. Pristojnost se torej presoja po navedbah v predlogu za izvršbo, iz predmetnega predloga pa niso razvidne nobene navezne okoliščine, ki bi kazale na potrebo po uporabi pravil o izključni pristojnosti.
ZPP člen 140, 140/1, 142, 142/1, 149, 149/5, 224, 224/4, 396, 396/1-2. ZIZ člen 42, 42/3.
predlog za obnovo postopka - prepozen predlog za obnovo postopka - predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - prepozen predlog - nadomestna vročitev odraslim članom gospodinjstva - vročilnica - vročilnica kot javna listina - izpodbijanje verodostojnosti vročilnice
Vročilnica oziroma potrdilo o vročitvi je javna listina, ki dokazuje vročitev (prim. 224. člen ZPP). Kljub temu lahko stranka dokazuje, da osebna vročitev ni bila opravljena oziroma da dejstva o vročitvi, kot izhajajo iz vročilnice, niso resnična. Vročilnico kot dokaz o prejemu sodne pošiljke je torej mogoče ovreči z določno in dokazno podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost (četrti odstavek 224. člena ZPP). Na tožencih je bilo dokazno breme, da konkretizirano izpodbijata pravilnost izpolnjene vročilnice in za svoje navedbe ponudita tudi dokaz, česar pa nista storila.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00055969
ZIZ člen 27, 27/1, 215, 245b. OZ člen 385, 385/1, 385/2.
zavarovanje denarne terjatve - zastavna pravica na poslovnem deležu družbenika - alternativna obveznost - izbira med alternativnimi obveznostmi - izvršba na uveljavitev nedenarne terjatve
Upnik je z vložitvijo predloga za izvršbo z označbo predmeta, s katerim naj se obveznost izpolni, izčrpal svojo pravico izbire predmeta izvršbe, dolžnik pa ga je kot nesporno prav tako obvestil o svoji izbiri, da izpolni nedenarno terjatev, zato upnik nima upravičenja predlagati zavarovanja z namenom zavarovanja denarne terjatve po istem izvršilnem naslovu, kot je že predlagal izvršbo. Izvršilni naslov je v tem smislu, ker je obveznost postala enostavna, nedenarna, namreč že izčrpan.
Tožnik je zaprosil za tridnevno odsotnost z dela brez pravice do nadomestila plače zaradi aktivnega sodelovanja na športni prireditvi. To prošnjo je mogoče uvrstiti pod določbo dela 42. člena ZDDO "zaradi sodelovanja na seminarjih, kongresih in podobnih prireditvah, katerih vsebina ni povezana z delom v organu", kot tudi pod njen del "zaradi aktivnega sodelovanja pri kulturnih, športnih in podobnih prireditvah, če posebne okoliščine zahtevajo daljšo odsotnost." Glede na navedeno je tožena stranka imela zadostno pravno podlago, da bi ugodila tožnikovi vlogi za odobritev njegovi odsotnosti z dela brez pravice do nadomestila.