odločanje o zahtevi za sodno varstvo - zavrženje pritožbe - dopustni pritožbeni razlog
Storilec v pritožbi sodišču prve stopnje očita zmotnost zaključka, da ni dokazal, da zaradi zdravstvenih razlogov z varnostnim pasom ne sme biti pripet. Ker s tem dejansko izpodbija dokazno oceno in sodišču očita, da je zmotno ugotovilo dejansko stanje, uveljavlja glede na zgoraj povzet drugi odstavek 66. člena ZP-1 nedovoljen pritožbeni razlog, kajti pritožbeno sodišče je v takih postopkih, kot je obravnavani, vezano na dejansko stanje, ugotovljeno po sodišču prve stopnje.
delo v splošno korist - zaporna kazen - neprava obnova kazenskega postopka
V skladu z osmim odstavkom člena 86 KZ-1 se lahko kazen zapora do dveh let izvrši tudi tako, da obsojenec namesto kazni zapora opravi v obdobju največ treh let od izvršljivosti sodbe delo v splošno korist. To pa pomeni, da bi v primeru neprave obnove oziroma v primeru združitve kazni po pravnomočnih sodbah, po katerih obsojenka prestaja zaporno kazen s sodbami, ki še čakajo na izvršitev, taka enotna kazen presegla kazen zapora dveh let, ki je določen v določbi osmega odstavka člena 86 KZ-1 in ki še dopušča možnost izvršitve kazni zapora na način, da obsojenec namesto prestajanja zaporne kazni opravi delo v splošno korist.
ZPP člen 5, 254, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. URS člen 22.
medicinska napaka (zdravniška napaka) - pojasnilna dolžnost zdravnika - dokaz z izvedencem - pravica do izjave
Pritožba neutemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka z navedbo, da bi jo naj sodišče prve stopnje zagrešilo s tem, da se v obrazložitvi izpodbijane sodbe ni opredelilo do očitane kršitve pojasnilne dolžnosti s strani tožnikove zdravnice A. A., dr. med., spec. nevrologije. Sodišče prve stopnje se je do te trditve opredelilo in sicer potem, ko je dokazno ocenilo pisno izjavo imenovane z dne 25. 4. 2019 (priloga spisa B7), iz katere jasno izhaja, "da je bilo tožniku natančno in izčrpno pojasnjeno, za kakšno bolezen gre, kako poteka in tudi, kako se zdravi. Pojasnjena mu je bila prognoza bolezni, kot tudi to, da se kljub terapiji bolezen slabša in da zdravilo pri enem pacientu učinkuje, pri drugem manj. Tožnik je bil v nadaljevanju redno kontroliran, njegovo zdravstveno stanje nadzorovano, pri čemer stanje ni kazalo znakov slabšanja, kar vse je zavedeno v zdravstveni dokumentaciji pacienta. Že pri uvajanju zdravila mu je bilo povedano, da se zdravilo uvaja postopoma zaradi stranskih učinkov. Pacient je dobil natančna navodila glede načina uvajanja zdravila in eventualnih možnih problemov, ki lahko pri tem nastanejo. Prav tako mu je bilo povedano, da naj v primeru kakršnih koli težav takoj pokliče medicinsko sestro in pride drugi dan na pregled. Tožnik ni nikoli govoril o svojih dvomih glede zdravljenja in ni podajal nobenih dodatnih vprašanj glede simptomov bolezni in poteka zdravljenja, kot tudi ne o stranskih učinkih zdravljenja, saj mu je bilo vse večkrat natančno pojasnjeno". Sodišče prve stopnje je razen tega imenovano tudi zaslišalo kot pričo (narok za glavno obravnavo z dne 4. 9. 2020) zato so pritožbene navedbe o tem, da imenovana nevrologinja pojasnile dolžnosti ni opravila oziroma "da je tožnik privolil v zdravljenje zgolj zaradi nezadostno izpolnjene pojasnilne dolžnosti", v celoti neutemeljene. In ker se je tožnik prostovoljno zdravil kar 12 let je njegov argument v pritožbi, da ni bil seznanjen s tveganji in simptomi, povsem neprepričljiv. Dokaz z izvedenci sodi med posebne vrste dokaznih sredstev. V skladu s 254. členom ZPP je sodišče prve stopnje dolžno odpraviti nasprotja ali bistvene razlike glede odločilnih dejstev in to celo po uradni dolžnosti. Vendar v obravnavanem primeru ne obstajajo okoliščine za takšno ravnanje. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno obrazložilo, da sta izvedensko mnenje Komisije za fakultetna izvedenska mnenja Medicinske fakultete z dne 27. 1. 2020 in njegova pisna dopolnitev z dne 20. 4. 2021 jasna, strokovna in popolna ter nudita zadostno podlago za odločitev o temelju tožbenega zahtevka. Komisija je namreč pregledala vso medicinsko dokumentacijo tožnika in slednjega tudi osebno ter prepričljivo zaključila, da zavarovanka toženke pri zdravljenju tožnika ni storila strokovne napake, saj so bili v klinični sliki prisotni vsi znaki za postavitev diagnoze Parkinsonova bolezen. Ob tem sta tudi ovrgla tožbene navedbe o vzročni zvezi med jemanjem zdravil za Parkinsonovo bolezen in težavami, ki jih je navajal tožnik. Z dopolnitvijo izvedenskega mnenja je Komisija tudi odgovorila na vsa dodatna vprašanja in pomisleke tožnika na prvotno izvedensko mnenje, zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je pritegnitev novega sodnega izvedenca iz tujine nepotrebna in bi le podaljšala in podražila predmetni pravdni postopek.
začasna odredba v družinskih sporih - stiki med očetom in otrokom - sprememba stikov - izvajanje stikov - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - izvedensko mnenje - prosta dokazna ocena
Takò mnenje CSD kot izvedensko mnenje sta dokaza, ki ju je sodišče izvedlo v postopku odločanja o materinem predlogu za ukinitev stikov in o očetovem predlogu za izdajo začasne odredbe. Ocena obeh je v pristojnosti sodišča. Ta mora biti vestna in skrbna, a je prosta (8. člen ZPP), kar pomeni, da dokaz nima vnaprej določene vrednosti.
vknjižba stvarne služnosti - listina, ki je podlaga za vknjižbo - zemljiškoknjižno dovolilo - vsebina zemljiškoknjižnega dovolila
Ker je pogoj za vpis v zemljiško knjigo tudi veljaven pravni posel, iz katerega izhaja obveznost ustvariti zemljiškoknjižno posledico, se v praksi zavezovalni pravni posel in zemljiškoknjižno dovolilo največkrat zlijeta v eno listino.
V listini, ki je podlaga za vpis, so nepremičnine označene z identifikacijskimi podatki, s katerimi so vpisane v zemljiško knjigo, način zapisa v dovolilu s sklicevanjem na podatke, ki so zapisani na drugem mestu iste listine, pa tudi ne pušča nobenega dvoma o tem katera osebi, glede katerih nepremičnin, in v čigavo korist dovoljuje predlagane vpise. Stališče sodišča, ki ni dovolilo vpisa, je prestrogo.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 39.
nagrada in stroški izvedenca za opravljeno izvedensko delo - predujem za stroške sodnega izvedenca
Sodišče je izvedenca angažiralo na predlog udeležencev, ker solastnih nepremičnin brez pomoči izvedenca ne more razdeliti. Stroške za izdelavo izvedenskih mnenj morajo založiti udeleženci postopka, saj izvedenec ni bil postavljen po uradni dolžnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO
VSL00056563
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15. URS člen 26. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost države - bivalne razmere v zaporu - nesporno dejansko stanje - zagotovljeni bivanjski pogoji - vrednotenje okoliščin - razmere v zaporu - merila ESČP - prepoved mučenja ali nečlovečnega in ponižujočega ravnanja - pravni standard - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - očitek protispisnosti - obrazložitev procesne kršitve - sodna praksa - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP)
V tem postopku bistvena dejstva, ki se tičejo objektivnih razmer v zaporu, med strankama niso sporna, saj je tožnik navedbe toženke v tem delu bodisi izrecno priznal bodisi jih ni substancirano prerekal. Sporno je bilo le pravno vrednotenje teh dejstev (vprašanje, ali takšne razmere dosegajo minimalni standard človeškega dostojanstva med prestajanjem zaporne kazni), kar pa ni predmet dokazovanja, temveč pravnega vrednotenja oziroma uporabe materialnega prava.
Pritožba je samostojno pravno sredstvo, zato ni upoštevno sklicevanje na prejšnje vloge v postopkih, temveč mora pritožnik vse pritožbene razloge konkretizirano in jasno zatrjevati v pritožbi. Na kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, zato morajo biti trditve o tej kršitvi konkretizirane, jasno in določno mora biti navedeno, katera ugotovitev sodišča je v nasprotju s katero listino, zapisnikom ali prepisom, in tudi, zakaj je to nasprotje pomembno. Pri tem pritožbeno sodišče še dodaja, da povzetek navedb strank sploh ni odločilno dejstvo, zato tudi, če bi res prišlo do nasprotja med povzetkom vlog in samo vsebino vlog, to še ne bi pomenilo kršitve iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Presoja, ali je država ravnala protipravno, ker ni zagotovila minimalnih standardov prestajanja zaporne kazni v smislu prepovedi mučenja in ponižujočega ravnanja, je odvisna od objektivnih okoliščin prestajanja kazni, ne pa od subjektivnega zaznavanja posameznega zapornika.
Tožnik je izven sobe bival skoraj polovico dneva, pri čemer je treba upoštevati, da je v preostali polovici (12 ur in 40 minut) tožnik po naravi stvari cca 7 do 8 ur spal, torej je bil le cca. 4 do 6 ur prisiljen (buden) bivati v zaporniški sobi. Tožniku je bilo omogočeno sprehajanje oziroma bivanje na dvorišču, torej na svežem zraku, zato so neutemeljene navedbe, da naj bi bilo dvorišče majhno, osončeno in prenatrpano, saj je bistveno, da je tožniku bilo (sploh) omogočeno sprehajanje po dvorišču in hodnikih (pa čeprav majhnih in zaprtih); jasno je, da so bivalne razmere v zaporih skromnejše in brez hotelskega udobja, vendar je to posledica dejstva, da gre za kazen omejitve svobode.
pravni posel - kreditna pogodba - izpodbojna pogodba - rok za izpodbijanje pogodbe - grožnja - sila - prisila - utemeljen strah - nedopustna grožnja - prekluzivni rok - fizično nasilje - subjektivni rok
Neutemeljeno skuša toženec prikazati, da je navedena grožnja pravzaprav permanentno ustvarjeno stanje sile. Grožnja pri njenem naslovniku ustvari strah, ki lahko povzroči, da ta ravna zoper svojo siceršnjo voljo. O pogodbi, sklenjeni zaradi grožnje, govorimo, če je pogodbene stranka ali tretja oseba z nedopustno grožnjo povzročila pri drugi pogodbeni stranki utemeljen strah, da je ta zaradi tega sklenila pogodbo. Vendar tak strah še ni sila v smislu določila 99. člena OZ, saj bi bilo slednje v tem primeru nesmiselno. Čim bi naslovnik zatrdil, da se je zaradi grožnje pojavil strah, in da je bil ta trajne narave, mu ne bi bilo treba ukrepati v enem letu od grožnje, ki je ta strah ustvarila. Tudi kadar grožnjo predstavlja uporaba fizično nasilne komunikacije, je treba ukrepati v zakonsko določenem prekluzivnem roku.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/6, 12a. ZBPP člen 13, 14, 14/1, 14/2. ZSVarPre člen 13, 27. ZUPJS člen 12, 13.
oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - premoženjsko stanje - premoženjsko stanje družine - materialni položaj - dohodkovni cenzus - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse
Glede na predhodno ugotovitev, da je razlika v stanju med obema transakcijskima računoma pozitivna in znaša več kot 8.000 EUR, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožnica razpolaga z več kot 8.000 EUR prihrankov, s katerimi lahko poravna sodno takso v enkratnem znesku.
spor majhne vrednosti - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - nepopolnost in nesklepčnost tožbe - nepopolnost tožbe - popolnost tožbe - nesklepčnost tožbe - sklepčnost tožbe
Tožba je sklepčna takrat, kadar iz trditvene podlage tožeče stranke izhaja, da je tožbeni zahtevek po materialnem pravu utemeljen. To je torej takrat, kadar tožeča stranka v tožbi navede vsa tista pravno relevantna dejstva, ki po materialnem pravu vodijo do take posledice, torej do take odločitve v sodbi, zaradi kakršne je tožeča stranka vložila tožbo. Če katero od pravno pomembnih dejstev ni navedeno, je tožba nesklepčna. Nesklepčnost je lahko odpravljiva ali neodpravljiva. Neodpravljiva je takrat, kadar za dejstva, ki jih tožeča stranka navede v prid utemeljenosti svojega tožbenega zahtevka, zakon ne predvideva nobene pravne posledice. Dokazi služijo izključno preverjanju resničnosti trditvene podlage pravdnih strank. Torej nimajo nobene zveze s sklepčnostjo tožbe. Če je tožba po materialnem pravu (neodpravljivo) nesklepčna, sodišče ne izvaja dokaznega postopka, saj izvajanje dokazov o dejstvih iz nesklepčne tožbe nikoli ne pripelje do ugoditve tožbenemu zahtevku. Zahtevek iz nesklepčne tožbe pač nikoli ni utemeljen.
O popolnosti tožbe pa govorimo takrat, kadar ta vsebuje vse sestavine iz prvega odstavka 180. člena ZPP, torej določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih dajatev, dejstva, na katera opira tožnik zahtevek, dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo, in druge formalne podatke iz 105. člena ZPP. Zahtevek mora biti konkretno opredeljen. Opredeljen je, če so v tožbi navedena dejstva, ki tožbeni zahtevek individualizirajo. Če torej tožba ne vsebuje nobenih dejstev v zvezi s tožbenim zahtevkom ali navedena dejstva tožbenega zahtevka ne individualizirajo, je tožba nepopolna. Če pa iz navedenih dejstev ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka po zakonu, je tožba nesklepčna. Opredelitev tožbenega zahtevka ne sme puščati nobenih dvomov o tem, kaj tožeča stranka zahteva od tožene. Ni ovire, da je v samem tožbenem zahtevku vsebovan seštevek več zneskov. Vendar pa mora biti iz tožbe jasno razvidno, na kateri historični dogodek tožeča stranka opira vsak posamezen znesek, ki je vključen v tožbeni zahtevek. Kadar je v tožbi združenih več zahtevkov, tako kot v predmetnem sporu, mora biti torej individualiziran vsak posamezen znesek, ki predstavlja tožbeni zahtevek.
zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - naklep - krivda
Sodišče druge stopnje sprejema presojo sodišča prve stopnje, ki je ocenjevalo krivdo obdolženke v povezavi z njenimi osebnimi lastnostmi in sposobnostmi, posebej ob upoštevanju njene lastne vzgojne in družbene zanemarjenosti in ob upoštevanju izvedeniškega mnenja izvedenke psihiatrične stroke zaključilo, da obdolžena ni bila zmožna ustrezno poskrbeti za mladoletne otroke in jim nuditi primernih bivanjskih razmer, vzgoje, skrbi za higieno, zdravje in normalnega razvoja ter da se obdolženka zaradi neizobraženosti, specifične življenjske situacije in splošno poznanega načina življenja, ni bila sposobna v celoti zavedati posledic svojih ravnanj in opustitev na zdravje, počutje in razvoj otrok.
Tudi po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje na podlagi mnenja izvedenke in njene dopolnitve ter ostalih zbranih dokaznih virov, utemeljeno zaključilo, da ni dokazano, da je obdolžena kaznivo dejanje storila, bodisi z eventualnim ali z direktnim naklepom.
DAVKI - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00057171
OZ člen 190, 198, 346. ZIZ člen 270. ZPP člen 7, 212.
zahtevek za plačilo uporabnine - skupno premoženje razvezanih zakoncev - delež na skupnem premoženju - uporaba skupnega premoženja - neuporaba nepremičnine - izključitev iz posesti in souporabe - neprivolitev v prikrajšanje - preprečitev uporabe nepremičnine - nerazdeljena nepremičnina - ugovor zastaranja - zastaranje zahtevka na plačilo uporabnine - splošni petletni zastaralni rok - višina nadomestila (uporabnine) - povprečna tržna najemnina - bruto ali neto znesek - izplačilo bruto zneska - davčni odtegljaj - davčna obveznost - vezanost sodišča na pritožbeni predlog - odločanje v mejah zahtevka - začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - subjektivna nevarnost za uveljavitev terjatve - obremenitev nepremičnine - konkretna ravnanja dolžnika
Utemeljenost zahtevka za plačilo uporabnine ni odvisna niti od tega, ali je nepremičnina v naravi že razdeljena. Pomembno je le, da je toženec uporabljal celoten objekt, čeprav je imel kot solastnik pravico uporabe prostorov le v mejah svojega idealnega deleža, s čimer je bil obogaten. V skladu z ustaljeno sodno prakso je nadomestilo za takšno korist (t. i. uporabnina) enako znesku povprečne tržne najemnine za uporabljeno stvar.
V sodni praksi se je ustalilo stališče, da se v civilnih postopkih ne odloča (več) o javnopravnih obremenitvah dohodka. Vrhovno sodišče je v več odločbah pojasnilo, da davčna obveznost plačnika davka, da v imenu davčnega zavezanca in za njegov račun izračuna, odtegne ali plača davek, nastane šele v trenutku izplačila dohodka. To pomeni, da ob izdaji sodbe, s katero je tožencu naloženo plačilo uporabnine, davčne obveznosti plačnika davka še ni, saj še ni (potencialno) obdavčljivega dohodka, od katerega bi se lahko davki in prispevki obračunali in odvedli. Toženec v pritožbi torej pravilno opozarja, da sodišče prve stopnje ne bi smelo odločiti tudi o plačilu davka, ki je stvar davčnih organov in davčnih predpisov.
S stopnjo verjetnosti je dokazano, da je toženec pravice tožnice iz naslova skupnega premoženja poskušal omejiti oziroma onemogočiti. Ne more biti nobenega dvoma v zaključek prve stopnje, da toženec deluje v smeri obremenjevanja premoženja in je s tem izkazana tudi subjektivna nevarnost.
prekinitev pravdnega postopka - nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka - smrt stranke med pravdo - smrt stranke - stranka postopka - prevzem postopka - poziv na prevzem postopka - dedičev prevzem pravdnega postopka - zakonito dedovanje - nujni delež - oporočno dedovanje - oporočni dedič
Na podlagi prvega odstavka 208. člena ZPP je sodišče zakonita dediča pozvalo na prevzem prekinjenega postopka, oporočne dedinje pa ni vključilo na stran tožeče stranke, ker v pravdi že nastopa kot tožena stranka.
Ker še ni jasno, ali bo v zapuščinskem postopku prišlo v celoti do oporočnega dedovanja, ali pa bo tudi zakonito, saj imata zapustničina otroka pravico do nujnega deleža (prvi odstavek 25. člena ZD), je odločitev sodišča, da ju pozove na prevzem postopka pravilna.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00056580
KZ-1 člen 220, 220/1. ZKP člen 435, 435/1, 437.
zakonski znaki kaznivega dejanja - poškodovanje tuje stvari - konkretiziranost opisa kaznivega dejanja - formalni preizkus obtožnega akta - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta
Kaznivo dejanje po prvem odstavku 220. člena KZ-1 mora biti v opisu dejanja konkretizirano z dejstvi in okoliščinami, ki pojasnjujejo način poškodovanja in posledico.
Način je naveden, to naj bi osumljenec storil z brco v nadzorno kamero. Razvidna je tudi posledica, in sicer je bilo kamero zaradi brce potrebno zamenjati. Kamero naj bi torej poškodoval do te mere, da naj je ne bi bilo več mogoče popraviti, temveč naj bi jo bilo treba zamenjati, z drugimi besedami, naj bi kamero z brco uničil.
prestop športnika v drug klub - športni agent - zastopanje športnika - zastopniška provizija - razlaga pogodbe - nejasna določila pogodbe - skupen namen pogodbenih strank - splošna načela - dokazna ocena
Trženje pravic do osebne podobe določenega nogometaša in prestop tega nogometaša v nov klub sta po sami naravi stvari ločeni vprašanji. Zakaj oziroma kako bi sploh lahko šlo za povezana pravna posla, toženka ni razjasnila.
prodaja hiše - kupoprodajna pogodba - ugotovitev lastninske pravice na delu nepremičnine - sklenitev aneksa k prodajni pogodbi - parcelacija - delitev parcel - ureditev zemljiškoknjižnega stanja - osebni stečaj - uveljavljanje terjatev v stečaju - nedenarna terjatev upnika - pretvorba nedenarnih terjatev v denarne - ureditev razmerja - ureditev pravnega razmerja - solastnina - dokazna ocena - pravno varstvo
Zahtevek na sklenitev aneksa je dajatveni zahtevek za podajo izjave volje k prodajni pogodbi, o katerem sodišče odloči z oblikovalno sodno odločbo.
Po določilu 253. člena ZFPPIPP, ki je prisilne narave, se nedenarna terjatev upnika do stečajnega dolžnika z začetkom stečajnega postopka pretvori v denarno terjatev po tržni vrednosti ob začetku stečajnega postopka. Pravilo je utemeljeno na načelu enakega obravnavanja upnikov in velja tudi v osebnem stečaju. Izjema so lahko le terjatve, ki ne vplivajo na obseg stečajne mase. Da v konkretnem primeru izpolnitev terjatve na sklenitev aneksa in posledično zemljiškoknjižni prenos nepremičnin ne bi vplivala na obseg stečajne mase, tožnika nista zatrjevala. Pritožbeno sodišče soglaša s prvim tožencem, da zahtevku v takšni obliki, torej na ugotovitev obstoja nedenarne terjatve na sklenitev aneksa, ni mogoče dati pravnega varstva. Tožeča stranka bi morala svojo nedenarno terjatev v stečajnem postopku prijaviti v denarnem znesku, ker pa tega ni storila, je slednja po petem odstavku 296. člena ZFPPIPP prenehala.
V zvezi z obstojem utemeljenega suma, kot temeljnega pogoja za odreditev in nadaljnje izvajanje pripora, je sodišče prve stopnje pravilno izpostavilo, da utemeljen sum, da so obdolženci storili kazniva dejanja, ki se jim jih očitajo v vloženi obtožnici, izhaja iz pravnomočnega sklepa o uvedbi preiskave ter vseh dokazov na katerih slednji sloni ter da dokazi pridobljeni tekom preiskave, utemeljenega suma niso omajali, temveč kvečjemu potrdili. Takim ugotovitvam je pritožbeno sodišče že večkrat pritrdilo, in sicer s sklepi z dne 14. 1. 2022, z dne 1. 2. 2022 (ki se nanaša na obdolženega E. E.) in nazadnje z dne 22. 3. 2022. Ker se tudi po zadnjem sklepu pritožbenega sodišča okoliščine, ki so narekovale odreditev pripora, v ničemer niso spremenile, z izjemo zatrjevanega poslabšanja stanja obdolženega D. D. zaradi gladovne stavke in poteka časa, kar pa nista okoliščini, ki bi bistveno vplivali na pogoje za pripor, še vedno ni najti podlage za drugačno presojo glede vprašanja podanosti pogojev za pripor zoper obdolžence.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00058122
KZ-1 člen 308, 308/3.. ZKP člen 354, 354-1, 371, 371/1, 371/1-9.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - zakonski znaki kaznivega dejanja - čas storitve kaznivega dejanja - prekoračitev obtožbe
Ob tem, da se sodba nedvomno nanaša na osebo, ki je obtožena in ki je krivdo tudi priznala in ob tem, da se s tem tudi nedvomno nanaša na kaznivo dejanje, ki je predmet obtožbe, v sodbo samo ni potrebno posegati, saj v konkretnem primeru datum storitve tudi ne pomeni zakonskega znaka kaznivega dejanja, tako, kakor je to primer pri nekaterih drugih kaznivih dejanjih.
ZPP člen 112, 350, 350/2, 360, 360/1, 365, 365-2, 366. OZ člen 766.
zamuda roka - zamuda roka za vložitev odgovora na tožbo - zamuda roka zaradi ravnanja odvetnika - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - mandat
V teoriji je uveljavljeno stališče, da je krivda odvetnika neposredno izenačena s krivdo stranke. To pomeni, da mora stranka trpeti posledice zamude, ki je ni zakrivila sama, pač pa njen odvetnik. Opustitev pooblaščenca (na primer opustitev odgovora na tožbo) učinkuje enako kot opustitev stranke. Smisel te določbe je, da se zagotovi, da bodo učinki procesnih dejanj povsem enaki, ko stranka nastopa sama in ko ima pooblaščenca, s primerom, ko stranko zastopa pooblaščenec.
Odvetniška družba je s pooblastilom sprejela zastopanje tožene stranke v sodnem postopku. S tem je bilo vzpostavljeno med njima mandatno razmerje po 766. členu OZ. Pooblaščena odvetniška družba je opravljala odvetniške storitve v imenu in za račun tožene stranke.
Zaman je trditi, da naj bi bil obtoženec tako mil, da še muhe ne bi mogel ubiti, ko pa na drugi strani stoji (sicer nepravnomočna) sodba, s katero je bil spoznan za krivega najhujšega kaznivega dejanja zoper življenje in telo.