V primerjavi s pravdnim postopkom je v izvršilnem postopku načelo kontradiktornosti omejeno in je pogosto varovano šele kasneje v nadaljnjih fazah postopka - v postopku s pravnimi sredstvi. Tudi pri odločanju o stroških je to načelo varovano šele v pritožbeni fazi. ZIZ namreč ne predpisuje, da mora dati sodišče drugi stranki možnost, da se izreče o stroškovnem zahtevku. Prav tako sodna praksa šteje, da odločanje o stroških, ki so stranska terjatev, ni tako pomembno, da bi bilo treba nasprotni stranki dati možnost, da se že v postopku na prvi stopnji izjavi o stroškovni zahtevi.1 Pravica do izjave o stroškovnem zahtevku in opredelitev do odločitve o stroškovnem zahtevku je nasprotni stranki omogočena v pravnem sredstvu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00056648
OZ člen 9, 46, 46/1, 94, 99. ZPP člen 7, 14, 100, 208, 212. ZIZ člen 24.
pogodba o preužitku - razveljavitev pogodbe - razveza pogodbe - (ne)izvrševanje pogodbe - dejansko stanje - dokazna ocena - dokazi in dokazovanje - vložitev kazenske ovadbe - zavrženje kazenske ovadbe - vezanost na pravnomočno obsodilno sodbo izdano v kazenskem postopku - napake volje - bistvena zmota - pomanjkljivi razlogi sodbe - razveljavitev sodbe - smrt stranke, ki ima pooblaščenca - vstop v pravdo
Dejstvo, da poleg prevzemnika za preužitkarja skrbi še kdo drug (ki nima tovrstne pogodbene obveznosti), še ne omogoča avtomatičnega zaključka, da preužitkar svojih obveznosti ne izvršuje ustrezno. Če bi se izkazalo, da prevzemnik določene konkretne obveznosti ali naloge v zvezi s skrbjo za preužitkarja ni mogel opraviti, ker ga je nekdo »prehitel«, to še ne pomeni, da prevzemnik svojih obveznosti ni izvrševal. Še posebej, če se izkaže, da je bil tisti, ki je namesto prevzemnika opravil to obveznost, motiviran ne toliko s skrbjo za preužitkarja, temveč bolj z izidom pravde.
izvršba z rubežem denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet - ustavitev izvršbe pri organizaciji za plačilni promet - nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom izvršbe
Ureditev je namenjena varstvu upnika za primer, ko vzporedne kontrole, to je organizacija za plačilni promet, kot tudi sodišče spregledata, da ima dolžnik odprt račun pri organizaciji za plačilni promet (četrti in peti odstavek 141. člena ZIZ) in izvršbo na to sredstvo ustavi, upnik pa ima možnost, da nadaljuje izvršbo na to sredstvo, če v roku 15 dni od vročitve sklepa o ustavitvi posreduje podatke o računu in organizaciji za plačilni promet, pri kateri dolžnik ima sredstva. V tem primeru sodišče razveljavi sklep o ustavitvi in vroči sklep o izvršbi novi organizaciji za plačilni promet. Sodišče poseže v sprejeto odločitev in vzpostavi stanje kot je bilo pred ustavitvijo, kar za primer odločanja o pravočasnem predlogu za nadaljevanje izvršbe na novo sredstvo izvršbe (vloženem znotraj pritožbenega roka zoper sklep o ustavitvi) ne velja. Tudi iz tega razloga je zaključiti, da je določba šestega odstavka 141. člena ZIZ in v njej določen 15-dnevni rok vezan izključno na v tem odstavku predpisano aktivnost upnika in ne za primer predlaganja nadaljevanja izvršbe z novim (drugim) sredstvom izvršbe.
Če (dokler) sklepa ne podpiše sodnik, tak sklep ni obstoječ, čeprav sicer vsebuje vse ostale zahtevane sestavine. Administrativna oprema pisanja v skladu z zahtevami Sodnega reda za prepise ne more "ustvariti" sodne odločbe, ker je konstituirana šele s podpisom sodnika.
stroški stečajnega postopka - soglasje k plačilu stroškov stečajnega postopka - upravičen predlagatelj - aktivna legitimacija - legitimacija za pritožbo - procesna legitimacija za vložitev pritožbe
Upnik ni aktivno legitimiran za predlaganje izdaje soglasja za plačilo stroškov stečajnega postopka. Zato mora plačilo teh terjatev zahtevati pri upravitelju. Če upravitelj sodišču ne predlaga izdaje soglasja za plačilo stroškov stečajnega postopka, upnik sam takega predloga nima.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - namen zavarovanja terjatve - vpis prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v zemljiški knjigi
Brez predlaganega in dovoljenega vpisa prepovedi v javni register zemljiške knjige začasna odredba ne dosega namena zavarovanja po prvem odstavku 271. člena ZIZ.
Pritožbene trditve, da je storilcu izpit nujno potreben za opravljanje nove zaposlitve in posledično za skrb za družino, da je opravil edukacijske delavnice ter se prijavil na ponovni zdravniški pregled, pri odločanju o pravilnosti in zakonitosti preklica odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja niso upoštevne oziroma ne morejo privesti do drugačne odločitve glede odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Ne glede na to, v kakšnih okoliščinah je bil storjen prekršek v času preizkusne dobe in kakšne posledice bo za storilca imela izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, iz določbe drugega odstavka 202.e člena ZP-1 izhaja domneva zakonodajalca, da taki vozniki ne upravičujejo izkazanega zaupanja, da v bodoče ne bodo kršili cestnoprometnih predpisov in jih je zato potrebno izločiti iz cestnega prometa, sodišče pa ne more sprejeti drugačne odločitve, kot izhaja iz navedene zakonske domneve, saj bi s tem kršilo načelo vezanosti na Ustavo in zakon ter prepoved samovoljnega oziroma arbitrarnega odločanja.
enotna kazen zapora - izrek kazenske sankcije - delo v splošno korist
Tako izrečena enotna zaporna kazen je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča, ne glede na nizko vrednost odtujenih predmetov, ob upoštevanju obdolženkine predkaznovanosti, ustrezna in primerna, zato poseg vanjo po pritožbenem sodišču ni potreben.
Osredotočenost suma na obtoženega kot domnevnega storilca kaznivega dejanja je bila podana najkasneje ob zagledanju škatlic tablet z napisom Sanval, za katere je policist, kot je sam povedal, vedel iz prejšnjih postopkov, da gre za snovi, katerih razpolaganje je prepovedano in kaznivo, če jih tistemu, ki jih poseduje, ni predpisal zdravnik. Navedeno pomeni, da bi moral biti obtoženemu kot domnevnemu storilcu pred pozivom na izročitev predmetov in ob kakršnemkoli spraševanju o izvoru tablet dan pravni pouk skladno s četrtim odstavkom 148. člena ZKP.
Poziv na izročitev predmetov in posledičen zaseg brez predhodne podaje pravnega pouka o kršiteljevih procesnih pravicah predstavlja občuten in nedopusten poseg v njegov privilegij zoper samoobtožbo kot eno izmed temeljnih pravic kazenskega postopka.
Res je obrazložitev izpodbijane sodbe obširna, vendar kljub temu iz razlogov izpodbijane sodbe povsem jasno izhaja, na kakšni podlagi je sodišče prve stopnje sprejelo svoje zaključke glede odločilnih okoliščin prometne nesreče, ki je opisana v izreku izpodbijane sodbe in zakaj je obdolžencu očitano kaznivo dejanje v celoti dokazano. Sodišče prve stopnje je namreč že tekom povzemanja vsebine posameznih dokazov le-te obenem dokazno ocenilo in jih povezalo z izsledki ostalih izvedenih dokazov, nato pa svoje ugotovitve še dodatno strnilo. Drži sicer, da je sodišče prve stopnje (sicer po nepotrebnem) zelo podrobno povzelo celotno delo sodnih izvedencev, predvsem delo izvedenca medicinske stroke dr. A. A. in izvedenca za raziskavo prometnih nezgod dr. B. B., ki sta svoji mnenji večkrat dopolnila, vendar se v zvezi s tem ni mogoče strinjati z navedbami zagovornice, da razlogi sodišča prve stopnje o tem, katero od njunih stališč sprejema, niso jasni. Sodišče prve stopnje je namreč v obrazložitvi sodbe razumljivo pojasnilo, da sta izvedenca svoje ugotovitve dopolnila glede na dodatne in bolj natančne podatke, povezane s potekom prometne nesreče, zaradi česar sta njuni mnenji glede posameznih odločilnih okoliščin bolj precizni, in tudi, da svoje končne zaključke opira na njuni celotni mnenji, v tistih delih, kjer pa sta izvedenca mnenji ustrezno izpopolnila, pa na njune končne ugotovitve.
izločitev dokazov - kolizija ustavno varovanih pravic - pravica do zasebnosti - pravica do lastnega glasu - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - tehtanje ustavnih pravic v koliziji - pričakovana zasebnost
Kot je to že pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, zvočna posnetka in z njima povezana uradna zaznamka, v katerih je povzeta vsebina posnetkov, sicer res predstavljata poseg v obdolženčevo pravico do zasebnosti in pravico do lastnega glasu, vendar je v zvezi s tem sodišče prve stopnje utemeljeno poudarilo, da ta pravica ni absolutna, ampak je omejena s pravicami drugih in v primerih, kot jih določa Ustava RS. Vsak poseg v ustavno zagotovljene pravice ni nedopusten že sam po sebi, ampak je o protipravnem posegu mogoče govoriti le tedaj, kadar cilji, ki se s tem zasledujejo, posega ne upravičujejo. Posameznikova pravica se namreč končna takrat in tam, kjer trči ob pravico drugega, in sicer je v konkretnem primeru obdolženčeva pravica do zasebnosti in lastnega glasu v koliziji z oškodovankino pravico do osebnega dostojanstva in varnosti.
predlog za obnovo postopka - zamuda roka - zavrženje predloga - ustavna razveljavitev zakonske določbe
Tožnik je v tem sporu vložil predlog za obnovo postopka, ker je Ustavno sodišče RS z odločbo U‑I‑200/15-21 z dne 16. 3. 2017 razveljavilo četrti odstavek 88. člena ZDR-1, kar naj bi predstavljalo novo dejstvo, na katero se v fazi predhodnega postopka brez lastne krivde ni mogel sklicevati. Sodišče prve stopnje je predlog zavrglo, ker je presodilo, da ga je tožnik vložil po izteku 30-dnevnega subjektivnega roka iz 6. točke prvega odstavka 396. člena ZPP, ki v zvezi z obnovitvenim razlogom iz 10. točke 394. člena ZPP teče od dneva, ko je stranka mogla navesti sodišču nova dejstva oziroma nova dokazila. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila navedena odločba Ustavnega sodišča RS objavljena v Uradnem listu RS št. 15/2017 z dne 31. 3. 2017, kar pomeni, da je 30-dnevni rok za obnovo postopka glede na določbo drugega odstavka 396. člena ZPP začel teči 30. 6. 2018 - po vročitvi pravnomočne odločbe sodišča druge stopnje. Ker je tožnik predlog za obnovo postopka vložil 14. 10. 2021, je bil po presoji sodišča prve stopnje, s katero pritožbeno sodišče v celoti soglaša, vložen po poteku zakonsko določenega 30-dnevnega roka.
začasna odredba v družinskih sporih - pogoji za izdajo začasne odredbe - sprememba ureditve stikov - ogroženost otroka - odločanje o stikih z otrokom - izvajanje stikov - uživanje alkohola
Vsak slab zgled in neprimerno obnašanje še ne pomenita nujno ogrožanja otrok. Država poseže v družinsko življenje šele, če so ogroženi mladoletni otroci.
ZVoz-1 člen 56, 56/8. ZPrCP člen 45, 45/6, 45/10, 105, 105/3, 105/3-4. ZMV-1 člen 25, 25/6.
vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - vozniško dovoljenje - vožnja pod vplivom alkohola - izrek kazenskih točk
Ob upoštevanju, da določenega vozila, ki sicer ima karakteristike določene kategorije motornih vozil, a ne izpolnjuje vseh tehničnih zahtev, da bi ga bilo mogoče registrirati za uporabo v cestnem prometu, po naravi stvari neživljenjsko zahtevati, da ima voznik, ki je udeležen v cestnem prometu s takim vozilom, vozniški izpit za kategorijo motornih vozil, v katero sicer spada to vozilo glede na njegove karakteristike. Dejstvo, da bi voznik za vožnjo take vrste motornega vozila, ki bi ga bilo mogoče registrirati, moral imeti vozniško dovoljenje določene kategorije, po oceni pritožbenega sodišča pomeni zgolj kvantitativno povečanje znotraj istega neprava oz. obsega protipravnosti in je življenjsko gledano del enotne dejavnosti, ki predstavlja en sam prekršek.
udeležba na naroku - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe - plačana odsotnost z dela
Zaradi neodložljivega opravka je javni uslužbenec lahko odsoten z dela večkrat v koledarskem letu. Po 41. členu ZDDO ima pravico do plačane odsotnosti z dela za vsak posamezni neodložljivi opravek v trajanju en dan, vendar tako da število dni odsotnosti iz tega razloga in drugih osebnih okoliščin, navedenih v tem členu, skupaj ne sme preseči sedem dni v koledarskem letu. Glede na navedeno je tožnica tudi za udeležbo na naroku 15. 10. 2020 upravičena do enega dneva odsotnosti z dela z nadomestilom plače.
Pravilna je odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka v delu, v katerem je tožnica zahtevala, da ji tožena stranka pravico do plačane odsotnosti z dela prizna s posebnim sklepom.
zahteva za sodno varstvo - prekoračitev hitrosti - naselje - prometni znak
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da niti omenjeni prometni znak št. 2238 - "prenehanje vseh omejitev", niti krožišče ne razveljavljata splošnega pravila omejitvi hitrosti v naselju ter da omejitev hitrosti v naselju ni omejena samo na območju stanovanjskih stavb, ampak na celotnem območju naselja tj. od prometnega znaka, ki označuje začetek naselja, pa vse od prometnega znaka, ki označuje konec naselja. Prometni znak, na katerega se je skliceval storilec v zahtevi za sodno varstvo, ter križišče oziroma krožišče razveljavita namreč le omejitev hitrosti oz. tiste omejitve, ki so določene s predhodno postavljenim prometnim znakom za omejitev hitrosti vožnje, ki predstavlja specialni predpis oziroma pravilo v razmerju do splošno veljavne hitrosti omejitve vožnje v naselju, ne pa tudi za splošno omejitev hitrosti vožnje v naselju, ki je določena z zakonom.
Po 251. členu ZFPPIPP je po začetku stečajnega postopka treba vsa pisanja v sodnih in drugih postopkih, ki jih je treba vročiti stečajnemu dolžniku kot stranki ali drugem udeležencu postopka, vročiti upravitelju na njegov naslov.
Sklep s katerim sodišče zavrne predlog za ponovno otvoritev glavne obravnave, je sklep procesnega vodstva. Za slednje pa velja, da zoper njih ni pritožbe oziroma ni posebne pritožbe (tretji odstavek 270. člena oziroma četrti odstavek 298. člena ZPP).