ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.. ZDR-1 člen 9, 9/2, 14, 16, 81.. OZ člen 39, 86.
sporazum o prenehanju delovnega razmerja - delna ničnost - zavrnitev dokaznih predlogov - odpravnina - višina nagrade
Pravilno je sodišče prve stopnje zaključilo, da je delovno razmerje med pravdnima strankama prenehalo z dnem 1. 10. 2019 in toženkine zaposlitve pri povezani družbi ni mogoče šteti kot nadaljevanje delovnega razmerja s tožečo stranko.
Ker je do sklenitve sporazuma prišlo po volji obeh strank, ne zgolj tožene stranke, kot to skuša prikazati tožeča stranka, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da niso podani ničnostni razlogi in je posledično zahtevek tožeče stranke pravilno zavrnilo.
zahteva za sodno varstvo - rok za vložitev zahteve za sodno varstvo - zavrženje zahteve za sodno varstvo
Pritožnica zgolj s pavšalnim zanikanjem prejema obvestila o prispelem pismu, resničnosti dejstva, da je navedeno obvestilo prejela v hišni predalčnik dne 5. 3. 2021 ne more izpodbiti, saj je le to izkazano z navedeno vročilnico, ki je javna listina. Ker se kot osebna vročitev šteje tudi vročitev po tretjem in četrtem odstavku 87. člena ZUP, ki se za vročanje uporablja v postopkih o prekršku v zvezi z drugim odstavkom 67. člena ZP-1, pritožbeno izpostavljeno in izkazovano dejstvo dejanske vročitve odločbe prekrškovnega organa z dne 2. 3. 2021 ni pravno relevantno, saj po četrtem odstavku 87. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 67. člena ZP-1 vročitev, če naslovnik v roku 15 dni dokumenta ne prevzame, velja za opravljeno z dnem preteka tega roka.
Obveznost plačila predujma je na nasprotnem udeležencu, zato ima po presoji višjega sodišča (le) on pravni interes za pritožbo zoper sklep o založitvi predujma. Stranski udeleženec pa pravnega interesa za pritožbo zoper to konkretno procesno dejanje nima. Obveznost založitve predujma ni naložena njemu, morebitni preveč plačani predujem pa je nasprotnemu udeležencu vrnjen; posledično torej morebitni preveč plačani predujem ne bo vplival na pravice oziroma pravne koristi stranskega udeleženca. Slednji je večinski delničar nasprotnega udeleženca, zato ima sicer ekonomski interes, da bi bil znesek predujma, ki ga je dolžan založiti nasprotni udeleženec, čim nižji, vendar pa ekonomski interes ne pomeni tudi pravnega interesa za pritožbo.
stroški za odgovor na pritožbo - napaka sodišča - potrebni pravdni stroški
Tožeča stranka v pritožbi utemeljeno navaja, da je strošek odgovora na pritožbo nastal pred preklicem sodišča prve stopnje in takrat je bil potreben za pravdo po prvem odstavku 155. člena ZPP.
plačilo opravljene storitve - dolžnost etažnih lastnikov - način odločanja etažnih lastnikov - odločanje etažnih lastnikov - redno upravljanje stvari - vzdrževanje večstanovanjske stavbe - sanacija objekta - soglasje etažnih lastnikov za poseg - spor majhne vrednosti - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti - obrazložitev sodbe v sporu majhne vrednosti
Etažni lastniki lahko odločajo s podpisovanjem listine, na kateri je zapisan predlog sklepov (prvi odstavek 34. člena SZ-1). Zakonske skladnosti njenega ravnanja ne omaja dejstvo, da je šlo v bistvu za potrditev sklepa nadzornega odbora, saj je bila navedena listina (odločitev nadzornega odbora) v odnosu do etažnih lastnikov kljub temu zgolj predlog sklepa (glasovanje „za“ ali „proti“). Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je bil sklep sprejet z več kot polovico solastniških deležev.
Posli vzdrževanja večstanovanjske stavbe (ki spadajo med posle rednega upravljanja) po SZ-1 so sklepanje in izvrševanje poslov, ki so potrebni za to, da se ohranjajo pogoji za bivanje in osnovni namen večstanovanjske stavbe kot celote. Za posle vzdrževanja večstanovanjske stavbe se med drugim štejejo dela in storitve za zagotavljanje predpisanih ukrepov varstva pred požarom ter drugih ukrepov za zaščito in reševanje. Nesporno je, da je bil sporni zid zgrajen z namenom zaščite pred poplavami, ker je bila stavba pred tem že poplavljena. Ne drži, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do toženčevega ugovora, da je zid postavljen na tujem zemljišču. V 13. točki obrazložitve je pojasnilo, da se v tem postopku ne odloča o lastništvu parapetnega zidu, temveč o tem, ali so stroške njegove postavitve in ostale investicije v sklopu protipoplavne zaščite dolžni nositi etažni lastniki stavbe, za potrebe katere je bil zid zgrajen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00056643
OZ člen 198, 190, 193. SPZ člen 66. ZPP člen 226, 226/4.
solastnina - razmerja med solastniki - uporaba solastne nepremičnine - nemožnost uporabe solastne nepremičnine - neupravičena obogatitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - nadomestilo koristi od uporabe (uporabnina) - zahtevek za plačilo uporabnine - nadomestilo za neupravičeno uporabo tuje stvari - uporaba solastniškega dela nepremičnine - izključna uporaba enega od solastnikov - dejanska uporaba nepremičnine - preprečitev uporabe nepremičnine - pisni poziv - izročitev ključev - sklenitev pogodbe - izključna posest - uporaba nepremičnine - predložitev dokazov - obsežna listinska dokumentacija - poziv sodišča - navedbe, bistvene za odločitev - višina nadomestila (uporabnine) - višina najemnine - zakonske zamudne obresti - zamudne obresti nepoštenega pridobitelja - trenutek nastopa nepoštenosti
Neutemeljen je očitek o zmotnosti ugotovitve, da je imel toženec izključno posest nepremičnin do izročitve ključev. Ne glede na to, da je dejansko uporabljal le del prostorov v hiši, je ugotovitev pravilna. Dokler je s ključi razpolagal le toženec, tožnica ni imela dostopa v hišo.
Presoja o tem, ali naj naloži stranki, da poda povzetek bistvenih navedb in podatkov iz predloženih listin, kadar so te obsežne, je pri sodišču, da bi presoja sodišča toženca prikrajšala v izvrševanju procesnih pravic, pa ni izkazano.
Odločitev o utemeljenosti zahtevka temelji na določbah OZ o neupravičeni obogatitvi. Po 198. členu OZ lahko imetnik v primeru, če je nekdo njegovo stvar uporabil v svojo korist, zahteva od njega, naj mu nadomesti korist, ki jo je imel od uporabe. V povezavi s splošnim pravilom o neupravičeni obogatitvi iz 190. člena OZ, po katerem je tisti, ki je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, dolžan prejeto vrniti oziroma nadomestiti vrednost dosežene koristi, mora biti uporaba tuje stvari brez pravnega temelja, korist pa v vzročni zvezi s tem ravnanjem. Ker sta pravdni stranki solastnika, je v presojo, ali je bil toženec obogaten brez pravnega temelja, sodišče pravilno vključilo določbo prvega odstavka 66. člena SPZ, po kateri ima solastnik pravico imeti stvar v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deležu, ne da bi s tem kršil pravice drugih solastnikov. Sočasno izvrševanje lastninskih upravičenj terja namreč dogovarjanje in usklajevanje. Zaključek, da eden od solastnikov uporablja stvar brez pravnega temelja, mora zato temeljiti na ovrednotenju ravnanj solastnika, ki uporablja stvar, in prizadevanj drugega solastnika, da bi dosegel izvrševanje lastninskih upravičenj sorazmerno svojemu solastninskemu deležu, v luči temeljnih načel vestnosti in poštenja, mirnega reševanja sporov in izravnalne pravičnosti.
Okoliščina, da je toženec uporabljal le določen del prostorov, je spričo dejstva, da je prekinil proces dogovarjanja in da ni izročil ključev, nepomembna. Četudi je uporabljal te prostore kot svoje stanovanje že pred nastankom solastninske skupnosti, je bil dolžan sodelovati v dogovarjanju o ureditvi na novo nastalega solastninskega položaja. Podobno velja za različne poglede solastnikov o načinu izvrševanja solastninskih upravičenj in nabor možnosti za ureditev razmerja, pogojen z lastnostmi stvari (možnost delitve v naravi, obseg prilagoditev, potrebnih za ustvaritev dveh ločenih bivalnih enot ipd.).
Ker za upravičenost do nadomestila ni pomembno, ali bi tožnik solastno nepremičnino oddajal v najem, tudi ni pomembno, ali je bila nepremičnina deljiva in ali bi bilo mogoče oddati polovico prostorov.
V postopku za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišče ne more polemizirati o tem, ali je bila storilcu s pravnomočnim plačilnim nalogom izrečena ustrezna sankcija, prav tako pa ne more upoštevati pritožbeno izpostavljenih okoliščin socialne narave (t.j. da je storilcu vozniško dovoljenje potrebno za opravljanje službe ter posledično za preživljanje družine), saj ugotavlja zgolj to, ali je storilec v času preizkusne dobe storil prekršek, za katerega mu je bila izrečena stranska sankcija najmanj 3 kazenskih točk, in v kolikor so ti pogoji izpolnjeni, nima možnosti tehtanja, ali naj storilcu odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja prekliče ali ne, temveč je to dolžno storiti.
Samo vsebino groženj, zapisanih v inkriminiranih SMS sporočilih, pa je potrebno obravnavati tudi v smislu celotne zakonske dikcije predmetne izvršitvene oblika kaznivega dejanja nasilja v družini. Prvič, grožnja se mora nanašati na neposredni napad na življenje ali telo in drugič, grožnja z neposrednim napadom na življenje in telo mora biti izražena z namenom preganjati oškodovanko iz skupnega prebivališča
začasna odredba v družinskih sporih - stiki med očetom in otrokom - sprememba stikov - izvajanje stikov - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - izvedensko mnenje - prosta dokazna ocena
Takò mnenje CSD kot izvedensko mnenje sta dokaza, ki ju je sodišče izvedlo v postopku odločanja o materinem predlogu za ukinitev stikov in o očetovem predlogu za izdajo začasne odredbe. Ocena obeh je v pristojnosti sodišča. Ta mora biti vestna in skrbna, a je prosta (8. člen ZPP), kar pomeni, da dokaz nima vnaprej določene vrednosti.
vknjižba stvarne služnosti - listina, ki je podlaga za vknjižbo - zemljiškoknjižno dovolilo - vsebina zemljiškoknjižnega dovolila
Ker je pogoj za vpis v zemljiško knjigo tudi veljaven pravni posel, iz katerega izhaja obveznost ustvariti zemljiškoknjižno posledico, se v praksi zavezovalni pravni posel in zemljiškoknjižno dovolilo največkrat zlijeta v eno listino.
V listini, ki je podlaga za vpis, so nepremičnine označene z identifikacijskimi podatki, s katerimi so vpisane v zemljiško knjigo, način zapisa v dovolilu s sklicevanjem na podatke, ki so zapisani na drugem mestu iste listine, pa tudi ne pušča nobenega dvoma o tem katera osebi, glede katerih nepremičnin, in v čigavo korist dovoljuje predlagane vpise. Stališče sodišča, ki ni dovolilo vpisa, je prestrogo.
pogodbena ustanovitev služnosti - izbris stvarne služnosti - razlaga pogodbenih določil - obseg in vsebina stvarne služnosti
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe povzelo vse relevantne določbe pogodbe, ki se nanašajo na ustanovitev služnosti v korist nepremičnine s parc. št. 1005/3, k. o. ..., ki je v lasti toženke. Ni mogoče pritrditi toženki, da je bila služnost hoje in vožnje ustanovljena na celotni površini prvotnih parc. št. 1009/2, 1009/1 in 1005/2 (glede slednje sicer ni spora), ker je v drugem odstavku 10. člena pogodbe zapisano, da se služnost hoje in vožnje ustanavlja po asfaltiranem delu parcel.
Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju obsega dogovorjene služnosti tako pravilno izhajalo predvsem iz določb prodajne pogodbe.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 321, 1027. ZIZ člen 58, 58/2.
načelo kontradiktornosti - opustitev vročitve odgovora na ugovor - zavarovanje terjatve - depozit - zastavna pravica - ugovor po izteku roka - porok - odpust dolga - pravica do informacije - pravica do izjave
V primerjavi s pravdnim postopkom je v izvršilnem postopku načelo kontradiktornosti sicer omejeno in tako ZIZ le v nekaterih primerih določa, da mora sodišče dati nasprotni stranki možnost, da se izreče o vlogi druge stranke. To v ugovornem postopku velja za vročitev obrazloženega dolžnikovega ugovora upniku, za druge vloge pa ZIZ tega ne določa. Ker za upnikov odgovor na ugovor v ZIZ ni posebej določeno, da ga je treba vročiti dolžniku, opustitev vročitve odgovora na ugovor še ne pomeni nujno absolutne bistvene kršitve postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ (kršitev načela kontradiktornosti). Vendar pa je treba poudariti, da mora v primerih, ko ni jasne in nedvoumne zakonske norme, ki bi določala, ali je neko vlogo treba vročiti nasprotniku v opredelitev ali ne, sodišče izhajati iz težnje po varovanju bistva posameznikove pravice do izjave, ki je v tem, da se lahko slednji izjavi o vsem, kar je pomembno za odločitev o njegovi pravici. Povedano drugače - nasprotniku ni treba vročiti le vlog, ki ne morejo vplivati na končni izid postopka (prim. odločbo Ustavnega sodišča RS, št. Up-419/10-17 z dne 2. 12. 2010).
Po 251. členu ZFPPIPP je po začetku stečajnega postopka treba vsa pisanja v sodnih in drugih postopkih, ki jih je treba vročiti stečajnemu dolžniku kot stranki ali drugem udeležencu postopka, vročiti upravitelju na njegov naslov.
Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo, s katero je tožnik zahteval, da se sklep komisije za pritožbe z dne 8. 7. 2020 v zvezi s sklepom z dne 3. 2. 2020 spremeni tako, da se tožniku za čas opravljanja dela na višje vrednotenem delovnem mestu od 2. 6. 2014 do 30. 9. 2014 prizna kot delovne izkušnje na delovnih mestih v VI. tarifnem razredu. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da je tožnik s takšnim zahtevkom po vsebini zahteval ugotovitev dejstva, česar pa z ugotovitveno tožbo ne more zahtevati.
Sklep s katerim sodišče zavrne predlog za ponovno otvoritev glavne obravnave, je sklep procesnega vodstva. Za slednje pa velja, da zoper njih ni pritožbe oziroma ni posebne pritožbe (tretji odstavek 270. člena oziroma četrti odstavek 298. člena ZPP).
Pritožbene trditve, da je storilcu izpit nujno potreben za opravljanje nove zaposlitve in posledično za skrb za družino, da je opravil edukacijske delavnice ter se prijavil na ponovni zdravniški pregled, pri odločanju o pravilnosti in zakonitosti preklica odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja niso upoštevne oziroma ne morejo privesti do drugačne odločitve glede odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Ne glede na to, v kakšnih okoliščinah je bil storjen prekršek v času preizkusne dobe in kakšne posledice bo za storilca imela izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, iz določbe drugega odstavka 202.e člena ZP-1 izhaja domneva zakonodajalca, da taki vozniki ne upravičujejo izkazanega zaupanja, da v bodoče ne bodo kršili cestnoprometnih predpisov in jih je zato potrebno izločiti iz cestnega prometa, sodišče pa ne more sprejeti drugačne odločitve, kot izhaja iz navedene zakonske domneve, saj bi s tem kršilo načelo vezanosti na Ustavo in zakon ter prepoved samovoljnega oziroma arbitrarnega odločanja.
Sodišče prve stopnje je ugotavljalo, koliko časa v posameznem dnevu je tožnica opravljala delo v nevarnih pogojih, in sicer koliko časa je bila v stiku z dokumenti oziroma pošto, ki bi lahko bila okužena. Pri tem je izhajalo iz podatkov tožene stranke o fizični, elektronski pošti in pošti, ki so jo prinesli sodelavci. Pritožbeno sodišče soglaša s pritožbenimi navedbami, da so razlogi izpodbijane sodbe v tem delu nejasni in neobrazloženi, zato sodbe ni mogoče preizkusiti. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da tožnica za odpiranje fizične pošte ni porabila več kot 30 minut. Enako je sodišče prve stopnje zaključilo tudi glede pošte, ki so jo prinesli sodelavci. V obrazložitvi izpodbijane sodbe pa je povsem izostala obrazložitev o tem, na kakšen način oziroma na podlagi katerih dokazov je sodišče prve stopnje prišlo do ugotovitve navedenih dejstev.
Pojem dela v nevarnih pogojih iz 39. člena KPJS je pravni standard, ki ga mora napolniti sodišče v vsakem posameznem primeru.