dokazna ocena - dokazno breme - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - gospodarski spor majhne vrednosti - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožbenimi očitki, ki se nanašajo na nepravilno dokazno oceno (tehtanje dokazov) ter napačno uporabo določb ZPP o materialnem in procesnem dokaznem bremenu, predstavljajo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki pa glede na določbo 458. člena ZPP v sporih majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog. Zato očitane kršitve ni mogoče upoštevati.
predlog za obnovo postopka - zamuda roka - zavrženje predloga - ustavna razveljavitev zakonske določbe
Tožnik je v tem sporu vložil predlog za obnovo postopka, ker je Ustavno sodišče RS z odločbo U‑I‑200/15-21 z dne 16. 3. 2017 razveljavilo četrti odstavek 88. člena ZDR-1, kar naj bi predstavljalo novo dejstvo, na katero se v fazi predhodnega postopka brez lastne krivde ni mogel sklicevati. Sodišče prve stopnje je predlog zavrglo, ker je presodilo, da ga je tožnik vložil po izteku 30-dnevnega subjektivnega roka iz 6. točke prvega odstavka 396. člena ZPP, ki v zvezi z obnovitvenim razlogom iz 10. točke 394. člena ZPP teče od dneva, ko je stranka mogla navesti sodišču nova dejstva oziroma nova dokazila. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila navedena odločba Ustavnega sodišča RS objavljena v Uradnem listu RS št. 15/2017 z dne 31. 3. 2017, kar pomeni, da je 30-dnevni rok za obnovo postopka glede na določbo drugega odstavka 396. člena ZPP začel teči 30. 6. 2018 - po vročitvi pravnomočne odločbe sodišča druge stopnje. Ker je tožnik predlog za obnovo postopka vložil 14. 10. 2021, je bil po presoji sodišča prve stopnje, s katero pritožbeno sodišče v celoti soglaša, vložen po poteku zakonsko določenega 30-dnevnega roka.
ZZK-1 člen 48, 48/1, 49, 49/1, 49/1-2, 52, 53, 53/2, 124. OZ člen 557, 557/1, 559.
predznamba pridobitve lastninske pravice - zasebna listina kot podlaga za vpis - pogodba o dosmrtnem preživljanju - opravičitev predznambe - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - rok za opravičitev predznambe
V pogodbi o dosmrtnem preživljanju preživljanec izpolni svojo obveznost pri prenosu nepremičnin tako, da izstavi dovoljenje za vpis lastninske pravice preživljalca na nepremičninah v zemljiško knjigo s preživljančevo smrtjo. Vknjižba lastninske pravice je torej odložena do smrti preživljanca, ki je bodoče, časovno nedoločljivo dejstvo in do nastopa tega dejstva ni mogoče izkazati pravnega temelja pridobitve pravice. Nanj tudi ni mogoče vezati rok dveh mesecev za opravičitev predznambe s predložitvijo zemljiškoknjižnega dovolila, ki izpolnjuje pogoje za vknjižbo, kot določeno v drugem odstavku 53. člena ZZK-1 in 2. točki drugega odstavka 52. člena ZZK-1. Pogodba o dosmrtnem preživljanju, čeprav vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, zato ni primerljiva z zasebnimi listinami iz 2. točke drugega prvega odstavka 49. člena ZZK-1, pri katerih je mogoče v zakonsko določenih rokih opravičiti predznambo z ustrezno listino.
Pravilnih zaključkov sodišča prve stopnje glede izrečene kazenske sankcije pa ne morejo omajati niti zagovornikove navedbe o motivaciji obdolženega za priznanje krivde. Stvar vsakega posameznega obdolženca je, ali bo krivdo po obtožbi priznal ali ne, medtem ko so njegovi notranji vzgibi (o milejšem kaznovanju) v tej zvezi povsem irelevantni.
nepremičninska izvršba - odlog izvršbe - pravice upnika - dom dolžnika
V obravnavanih zadevah postopek teče že od leta 2017, pri čemer je bil vmes že določen čas dovoljen odlog izvršbe, obravnavani predlog za odlog izvršbe pa je bil podan že v začetku leta 2020. Dolžnici tudi imata pomoč socialnih služb. Sodišče druge stopnje razume stisko dolžnic zaradi preteče prodaje doma, a vendarle mora upoštevati interese obeh strani in jih uravnotežiti tako, da ima upnikova pravica pomembno težo, saj je neizpolnjena obveznost iz izvršilnega naslova protipravno stanje. Prisilna prodaja doma v izvršilnem postopku ni kršitev pravic dolžnic, ampak utemeljen poseg v njuno premoženje.
predlog za odložitev izvršbe - rok za vložitev predloga - vrnitev v prejšnje stanje - prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja
Ker je ob smiselni uporabi prvega odstavka 89. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), na katerem temelji izpodbijana odločitev v zvezi z vrnitvijo v prejšnje stanje, sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je predlog za vrnitev v prejšnje stanje v predmetnem postopku dopusten le v primeru zamude roka za pritožbo, je potrditi tudi nadaljnji zaključek izpodbijanega sklepa, da je bil storilčev predlog za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi z zamudo roka za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja nedopusten.
ZPP člen 394, 396, 396/1, 396/1-4, 396/3, 398, 398/1.
obnova postopka - zavrženje predloga - objektivni rok - subjektivni rok
Ker je sodba, izdana v tem postopku, postala pravnomočna 9. 9. 2015, toženec pa je vložil predlog za obnovo postopka 9. 3. 2022, je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo njegov predlog za obnovo, saj je bil vložen po preteku 5-letnega roka iz tretjega odstavka 396. člena ZPP (prvi odstavek 398. člena ZPP). Po izteku objektivnega roka petih let se obnova ne dovoli, čeprav je stranka šele po izteku tega roka izvedela za okoliščine, ki tvorijo obnovitveni razlog. Zato so brezpredmetne pritožbene navedbe, ki se nanašajo (le) na tek subjektivnega 30-dnevnega roka za vložitev predloga za obnovo iz 4. točke prvega odstavka 396. člena ZPP. Ne glede na to pritožbeno sodišče pripominja, da je, glede na toženčeve trditve iz predloga za obnovo postopka (da je za pravnomočno sodbo v kazenskem postopku izvedel 6. 1. 2022), sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je toženec zamudil tudi subjektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka.
nepravočasen ugovor krajevne pristojnosti - uveljavljanje ugovora krajevne pristojnosti - izvršba na podlagi verodostojne listine
V skladu s prvim odstavkom 22. člena ZPP lahko tožena stranka ugovarja krajevno pristojnost najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave. Če gre za postopek, ki izvira iz izvršbe na podlagi verodostojne listine, pa mora toženec (dolžnik v izvršilnem postopku), če je to glede na podatke v predlogu za izvršbo možno, ugovor krajevne pristojnosti podati v ugovoru zoper sklep o izvršbi. V predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine je tožeča stranka (tedaj upnik) kot podlago izrecno navedla "pogodbo o vodenju transakcijskega računa št. 001" (na tretji strani predloga), toženec pa je že ugovoru zoper sklep o izvršbi navajal, da ima z upnikom sklenjeni dve pogodbi o vodenju transakcijskega računa – osebni račun in poslovni račun, pri čemer je za oba računa navedel tudi številki. Tožencu je bilo torej jasno, iz katerega pravnega razmerja s tožečo stranko naj bi izhajala vtoževana terjatev in bi ugovor krajevne pristojnosti lahko podal že v ugovoru.
Razen tega je sodišče, ko je odločalo o toženčevem (tedaj dolžnik) ugovoru, že odločilo o krajevni pristojnosti sodišča. Zoper sklep se pravdni stranki nista pritožili in je odločitev sodišča, ki vsebuje tudi odločitev o krajevni pristojnosti sodišča, pravnomočna, zato veže stranki (in sodišče, razen če so podani pogoji za sprožitev spora o pristojnosti).
INVALIDI - OBLIGACIJSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSM00056130
URS člen 2, 155, 155/1.. OZ člen 174, 174/2.. ZOZP člen 18.. ZPIZ-2 člen 190.a, 193, 193/1, 193/2.
obvezno zavarovanje v prometu - prometna nezgoda - zavarovalna pogodba - obseg zavarovalnega jamstva - odškodninski zahtevek Zavoda za pokojninsko iin invalidsko zavarovanje (ZPIZ) - nadomestilo za invalidnost - retroaktivna uporaba zakona - prava in neprava retroaktivnost
V tem kontekstu ima pritožnica prav, da se po splošnih načelih civilnega prava v sporu uporablja pravo, ki je veljalo v času nastanka pravnega razmerja. Za presojo, kdaj je neko pravno razmerje nastalo, je pomembno, kdaj so nastala pravna dejstva, ki so določena kot predpostavka za nastanek tega razmerja. Ker vprašanje nastanka pravnega razmerja v ZPIZ-2 ni posebej urejeno, se po določbi prvega odstavka 193. člena citiranega zakona pri ugotavljanju pravice do povrnitve škode uporabljajo določbe Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ).(1) Kot izhaja iz dejanskih ugotovitev izpodbijane sodbe, je do škodnega dogodka prišlo v letu 2016 (6. 7. 2016), škoda pa je bila znana najkasneje ob izdaji odločbe o pravici do invalidnine (19. 9. 2018), s katero je bila zavarovancu tožnice kot bodoča škoda v smislu drugega odstavka 174. člena OZ priznana invalidnina od 1. 5. 2018 dalje. Glede na navedeno je treba pritrditi pritožnici, da so dejstva, ki so predpostavka za nastanek pravnega razmerja, na podlagi katerega ima posredni oškodovanec (Zavod) pravico zahtevati povrnitev škode od toženke, nastala po 1. 1. 2016. To pa pomeni, da je že na tej podlagi v obravnavani zadevi za odločitev o tožbenem zahtevku treba uporabiti ZPIZ-2, ki velja od 1. 1. 2016 dalje.
neposlovna odškodninska odgovornost - krivdno ravnanje (opustitev) - temelj odškodninske odgovornosti - pravilna uporaba materialnega prava - protipravnost ravnanja - vzročnost - osvetlitev poti
Sodišče prve stopnje se je metodološko pravilno lotilo vsebinskega napolnjevanja predpostavk neposlovne odškodninske obveznosti, ko je ugotovilo, da ne obstaja pravni predpis, ki bi izrecno določal, kako mora biti zasebno zemljišče bodisi razsvetljeno ali ograjen tisti del, ki je nivojsko različen, da bi bila zagotovljena varna pot v stanovanjsko hišo zavarovanca toženke. Zaradi tega, ker je tožnik, ki je brez težav vstopil v stanovanjsko hišo in jo v relativno kratkem času nato tudi zapustil, in pri tem hodil ravno, po dovolj široki tlakovani poti, zavarovancu toženke ni moč utemeljeno očitati opustitev, zaradi katerih bi nastala njegova odškodninska obveznost po temelju.
javna dražba v izvršilnem postopku - najboljši ponudnik - poziv k položitvi kupnine drugemu ponudniku - razveljavitev prodaje - odločilni razlogi - pomanjkljivi razlogi za odločitev
Pogoja za razveljavitev prodaje na javni dražbi sta dva in morata obstajati kumulativno, predlog upnika in pa s strani sodišča diskrecijska pravica presoje ostalih konkretnih okoliščin o smotrnosti razveljavitve. V primeru razveljavitve prodaje mora sklep vsebovati vse razloge.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00056011
KZ-1 člen 73, 73/1, 73/2, 176, 176/3. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 498, 498/3.
kaznivo dejanje prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva - mlajši mladoletnik - vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva - odvzem predmetov zaradi koristi splošne varnosti ali razloga morale - posest in posredovanje pornografskega gradiva - obrazloženost sodne odločbe
Iz obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje je namreč povsem jasno razbrati, da je z izpodbijanim sklepom bil odvzet predmet, s katerim je bilo kaznivo dejanje, za katerega je bil mladoletniku izrečen vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva, storjeno, in da ni bil odvzet mladoletniku. Navedeno je tudi, da je na predmetu mladoletnik hranil pornografsko gradivo in da odvzem predmeta terjajo razlogi morale. S takšno razlago je zadoščeno pogoju, ki ga zakon zahteva za odvzem predmetov naknadno, s posebnim sklepom po tretjem odstavku 498. člena ZKP, po katerem sodišče odvzame predmete iz prvega odstavka tega člena, če gre za takšen predmet, da je podana nevarnost, da bo ponovno uporabljen za kaznivo dejanje oziroma da razlogi splošne varnosti ali morale zahtevajo, da se odvzame.
ZVoz-1 člen 56, 56/8. ZPrCP člen 45, 45/6, 45/10, 105, 105/3, 105/3-4. ZMV-1 člen 25, 25/6.
vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - vozniško dovoljenje - vožnja pod vplivom alkohola - izrek kazenskih točk
Ob upoštevanju, da določenega vozila, ki sicer ima karakteristike določene kategorije motornih vozil, a ne izpolnjuje vseh tehničnih zahtev, da bi ga bilo mogoče registrirati za uporabo v cestnem prometu, po naravi stvari neživljenjsko zahtevati, da ima voznik, ki je udeležen v cestnem prometu s takim vozilom, vozniški izpit za kategorijo motornih vozil, v katero sicer spada to vozilo glede na njegove karakteristike. Dejstvo, da bi voznik za vožnjo take vrste motornega vozila, ki bi ga bilo mogoče registrirati, moral imeti vozniško dovoljenje določene kategorije, po oceni pritožbenega sodišča pomeni zgolj kvantitativno povečanje znotraj istega neprava oz. obsega protipravnosti in je življenjsko gledano del enotne dejavnosti, ki predstavlja en sam prekršek.
stroški stečajnega postopka - soglasje k plačilu stroškov stečajnega postopka - upravičen predlagatelj - aktivna legitimacija - legitimacija za pritožbo - procesna legitimacija za vložitev pritožbe
Upnik ni aktivno legitimiran za predlaganje izdaje soglasja za plačilo stroškov stečajnega postopka. Zato mora plačilo teh terjatev zahtevati pri upravitelju. Če upravitelj sodišču ne predlaga izdaje soglasja za plačilo stroškov stečajnega postopka, upnik sam takega predloga nima.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00056648
OZ člen 9, 46, 46/1, 94, 99. ZPP člen 7, 14, 100, 208, 212. ZIZ člen 24.
pogodba o preužitku - razveljavitev pogodbe - razveza pogodbe - (ne)izvrševanje pogodbe - dejansko stanje - dokazna ocena - dokazi in dokazovanje - vložitev kazenske ovadbe - zavrženje kazenske ovadbe - vezanost na pravnomočno obsodilno sodbo izdano v kazenskem postopku - napake volje - bistvena zmota - pomanjkljivi razlogi sodbe - razveljavitev sodbe - smrt stranke, ki ima pooblaščenca - vstop v pravdo
Dejstvo, da poleg prevzemnika za preužitkarja skrbi še kdo drug (ki nima tovrstne pogodbene obveznosti), še ne omogoča avtomatičnega zaključka, da preužitkar svojih obveznosti ne izvršuje ustrezno. Če bi se izkazalo, da prevzemnik določene konkretne obveznosti ali naloge v zvezi s skrbjo za preužitkarja ni mogel opraviti, ker ga je nekdo »prehitel«, to še ne pomeni, da prevzemnik svojih obveznosti ni izvrševal. Še posebej, če se izkaže, da je bil tisti, ki je namesto prevzemnika opravil to obveznost, motiviran ne toliko s skrbjo za preužitkarja, temveč bolj z izidom pravde.
zavrženje tožbe - spor majhne vrednosti - skrčenje tožbenega zahtevka - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - izredno pravno sredstvo - revizija - obnova pravdnega postopka - odvetnik kot pooblaščenec - dokazni predlog v pritožbi - nedovoljen pritožbeni razlog - nedovoljena pritožbena novota
Tudi če bi šlo za predlog za obnovo postopka, je ta nepopoln in nedovoljen in ga je treba zavreči.
V pritožbi prvič kot novoto smiselno predlaga zaslišanje priče, brez naslova. Ta dokazni predlog je nedovoljena pritožbena novota, saj tožena stranka ne pojasni, zakaj te navedbe ni mogla podati prej.
pravno odločilna dejstva - prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije - kazenska evidenca - kazenske točke
Storilčev zagovornik je torej zahteval podatke o izrečenih sankcijah, ki izhajajo iz skupne evidence pravnomočnih sodb oziroma sklepov o prekrških tj. iz odločb, ki jih izdajajo sodišča. Ker pa se kazenske točke v cestnem prometu izrekajo tudi s plačilnimi nalogi in odločbami, ki jih izdajajo prekrškovni organi, bi moral zaprositi (tudi) za pridobitev podatkov iz skupne evidence kazenskih točk z obrazcem, ki se nahaja pod prilogo III zgoraj omenjenega pravilnika. Pritožbi priloženemu potrdilu Ministrstva za pravosodje z dne 7. 1. 2022 tako ni mogoče očitati nobene pomanjkljivosti, vendar pa z njim ne glede na vsebino tudi ni mogoče dokazovati trditev, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje glede števila kazenskih točk, ki so bile storilcu izrečene v obdobju dveh let.
Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo, s katero je tožnik zahteval, da se sklep komisije za pritožbe z dne 8. 7. 2020 v zvezi s sklepom z dne 3. 2. 2020 spremeni tako, da se tožniku za čas opravljanja dela na višje vrednotenem delovnem mestu od 2. 6. 2014 do 30. 9. 2014 prizna kot delovne izkušnje na delovnih mestih v VI. tarifnem razredu. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da je tožnik s takšnim zahtevkom po vsebini zahteval ugotovitev dejstva, česar pa z ugotovitveno tožbo ne more zahtevati.