• Najdi
  • <<
  • <
  • 15
  • od 31
  • >
  • >>
  • 281.
    VSL Sodba II Cp 384/2022
    17.5.2022
    STVARNO PRAVO
    VSL00056368
    SPZ člen 247.
    izselitev iz stanovanja - služnost stanovanja (habitatio) - priposestvovanje služnosti - pravni naslov za bivanje v stanovanju
    Ker toženec nima pravnega naslova za bivanje v hiši, se mora iz nje izseliti.
  • 282.
    VSM Sodba I Cp 940/2021
    17.5.2022
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSM00066507
    OZ člen 6, 10.
    neposlovna odškodninska odgovornost - krivdno ravnanje (opustitev) - temelj odškodninske odgovornosti - pravilna uporaba materialnega prava - protipravnost ravnanja - vzročnost - osvetlitev poti
    Sodišče prve stopnje se je metodološko pravilno lotilo vsebinskega napolnjevanja predpostavk neposlovne odškodninske obveznosti, ko je ugotovilo, da ne obstaja pravni predpis, ki bi izrecno določal, kako mora biti zasebno zemljišče bodisi razsvetljeno ali ograjen tisti del, ki je nivojsko različen, da bi bila zagotovljena varna pot v stanovanjsko hišo zavarovanca toženke. Zaradi tega, ker je tožnik, ki je brez težav vstopil v stanovanjsko hišo in jo v relativno kratkem času nato tudi zapustil, in pri tem hodil ravno, po dovolj široki tlakovani poti, zavarovancu toženke ni moč utemeljeno očitati opustitev, zaradi katerih bi nastala njegova odškodninska obveznost po temelju.
  • 283.
    VSM Sklep I Ip 273/2022
    17.5.2022
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSM00057028
    ZIZ člen 71, 74.
    nepremičninska izvršba - odlog izvršbe - pravice upnika - dom dolžnika
    V obravnavanih zadevah postopek teče že od leta 2017, pri čemer je bil vmes že določen čas dovoljen odlog izvršbe, obravnavani predlog za odlog izvršbe pa je bil podan že v začetku leta 2020. Dolžnici tudi imata pomoč socialnih služb. Sodišče druge stopnje razume stisko dolžnic zaradi preteče prodaje doma, a vendarle mora upoštevati interese obeh strani in jih uravnotežiti tako, da ima upnikova pravica pomembno težo, saj je neizpolnjena obveznost iz izvršilnega naslova protipravno stanje. Prisilna prodaja doma v izvršilnem postopku ni kršitev pravic dolžnic, ampak utemeljen poseg v njuno premoženje.
  • 284.
    VSM Sklep I Ip 318/2022
    17.5.2022
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSM00055690
    ZPP člen 165, 165/3, 339, 339/2, 339/2-8, 365, 365/1, 365/1-3. ZIZ člen 15, 133, 133.a, 133.a/1.
    ustavitev izvršbe - pisna izjava upnika - kršitev pravice do izjave - razveljavitev odločbe sodišča prve stopnje - vrnitev zadeve v nov postopek
    Pravica do izjave ni le sredstvo za čim bolj popolno razjasnitev spornih vprašanj, pač pa (kot izraz spoštovanja človekove osebnosti in zahteve po enakopravni obravnavi strank v postopku pred sodiščem) tudi sredstvo, ki stranki omogoča, da se izjavi o vseh upoštevnih vidikih zadeve, ki posegajo v njene interese, in ji s tem daje možnost, da vpliva na odločitev sodišča. Strankam mora biti omogočeno, da se opredelijo do celotnega procesnega gradiva, ki lahko vpliva na odločitev sodišča. To velja tudi za pomembne procesne odločitve.
  • 285.
    VSM Sklep V Kp 39503/2021
    17.5.2022
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00056988
    ZKP člen 18, 18/2. URS člen 34.
    izločitev dokazov - kolizija ustavno varovanih pravic - pravica do zasebnosti - pravica do lastnega glasu - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - tehtanje ustavnih pravic v koliziji - pričakovana zasebnost
    Kot je to že pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, zvočna posnetka in z njima povezana uradna zaznamka, v katerih je povzeta vsebina posnetkov, sicer res predstavljata poseg v obdolženčevo pravico do zasebnosti in pravico do lastnega glasu, vendar je v zvezi s tem sodišče prve stopnje utemeljeno poudarilo, da ta pravica ni absolutna, ampak je omejena s pravicami drugih in v primerih, kot jih določa Ustava RS. Vsak poseg v ustavno zagotovljene pravice ni nedopusten že sam po sebi, ampak je o protipravnem posegu mogoče govoriti le tedaj, kadar cilji, ki se s tem zasledujejo, posega ne upravičujejo. Posameznikova pravica se namreč končna takrat in tam, kjer trči ob pravico drugega, in sicer je v konkretnem primeru obdolženčeva pravica do zasebnosti in lastnega glasu v koliziji z oškodovankino pravico do osebnega dostojanstva in varnosti.
  • 286.
    VSL Sklep I Ip 575/2022
    17.5.2022
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL00055972
    ZIZ člen 191, 191/1, 191/3.
    javna dražba v izvršilnem postopku - najboljši ponudnik - poziv k položitvi kupnine drugemu ponudniku - razveljavitev prodaje - odločilni razlogi - pomanjkljivi razlogi za odločitev
    Pogoja za razveljavitev prodaje na javni dražbi sta dva in morata obstajati kumulativno, predlog upnika in pa s strani sodišča diskrecijska pravica presoje ostalih konkretnih okoliščin o smotrnosti razveljavitve. V primeru razveljavitve prodaje mora sklep vsebovati vse razloge.
  • 287.
    VSC Sklep I Ip 124/2022
    17.5.2022
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC00058648
    ZIZ člen 55, 55/1, 58, 58/1.
    nepopolna obrazložitev odločbe - izostanek odgovora na ugovor
    Sklepa glede bistvenih ugovornih navedb dolžnika ni mogoče preizkusiti.
  • 288.
    VSC Sklep II Cpg 48/2022
    17.5.2022
    ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSC00058488
    ZIZ člen 272. ZGD-1 člen 503.
    zahtevek na izključitev družbenika iz družbe - začasna odredba - pogoji za dovolitev začasne odredbe
    Pravico iz tretjega odstavka 501. člena ZGD-1 lahko prizadeti družbenik uveljavlja le v razmerju do drugega družbenika in le dokler ima ta status družbenika. Posledično bi se s prodajo svojega poslovnega deleža, sodno varstvo izjalovilo.
  • 289.
    VSM Sklep II Ip 225/2022-1
    17.5.2022
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSM00057029
    ZIZ člen 107.
    zastavna pravica (na terjatvah) - rubež terjatve - bodoče terjatve
    Zastavno pravico na terjatvi skladno s 107. členom ZIZ upnik pridobi z rubežem terjatve, pri čemer je rubež opravljen z dnem, ko je sklep o rubežu vročen dolžnikovemu dolžniku. Pri rubežu bodočih terjatev upnik pridobi pogojno zastavno pravico, ki učinkuje le, če kasneje terjatev dejansko nastane, kar povzema tudi pritožba. Napačno pa je njeno nadaljnje tolmačenje, da zgolj zaradi tega, ker je (s sklepom o rubežu zarubljena) terjatev dolžnika do njegovega dolžnika dejansko nastala šele v času, ko je bil nad dolžnikom v teku postopek prisilne poravnave, upnik na njej ni pridobil zastavne pravice oz., da njegova izterjevana terjatev ni zavarovana z ločitveno pravico na takšni terjatvi do dolžnikovega dolžnika. Ko se pogoj uresniči, torej ko terjatev dejansko nastane, je zaradi učinkovanja predhodno izdanega sklepa o rubežu obremenjena z ločitveno pravico upnika, ki tedaj učinkuje že od dneva rubeža takšne terjatve.
  • 290.
    VSL Sklep II Cp 266/2022
    17.5.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL00056507
    ZPP člen 22, 22/1.
    nepravočasen ugovor krajevne pristojnosti - uveljavljanje ugovora krajevne pristojnosti - izvršba na podlagi verodostojne listine
    V skladu s prvim odstavkom 22. člena ZPP lahko tožena stranka ugovarja krajevno pristojnost najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave. Če gre za postopek, ki izvira iz izvršbe na podlagi verodostojne listine, pa mora toženec (dolžnik v izvršilnem postopku), če je to glede na podatke v predlogu za izvršbo možno, ugovor krajevne pristojnosti podati v ugovoru zoper sklep o izvršbi. V predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine je tožeča stranka (tedaj upnik) kot podlago izrecno navedla "pogodbo o vodenju transakcijskega računa št. 001" (na tretji strani predloga), toženec pa je že ugovoru zoper sklep o izvršbi navajal, da ima z upnikom sklenjeni dve pogodbi o vodenju transakcijskega računa – osebni račun in poslovni račun, pri čemer je za oba računa navedel tudi številki. Tožencu je bilo torej jasno, iz katerega pravnega razmerja s tožečo stranko naj bi izhajala vtoževana terjatev in bi ugovor krajevne pristojnosti lahko podal že v ugovoru.

    Razen tega je sodišče, ko je odločalo o toženčevem (tedaj dolžnik) ugovoru, že odločilo o krajevni pristojnosti sodišča. Zoper sklep se pravdni stranki nista pritožili in je odločitev sodišča, ki vsebuje tudi odločitev o krajevni pristojnosti sodišča, pravnomočna, zato veže stranki (in sodišče, razen če so podani pogoji za sprožitev spora o pristojnosti).
  • 291.
    VSC Sklep II Cpg 55/2022
    17.5.2022
    ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSC00057752
    ZIZ člen 271, 271/1.
    začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - namen zavarovanja terjatve - vpis prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v zemljiški knjigi
    Brez predlaganega in dovoljenega vpisa prepovedi v javni register zemljiške knjige začasna odredba ne dosega namena zavarovanja po prvem odstavku 271. člena ZIZ.
  • 292.
    VSC Sklep II Ip 129/2022
    17.5.2022
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC00058583
    ZPP člen 142, 142/3, 142/4.
    fikcija vročitve - prepozna pritožba
    Fikcija vročitve nastopi že s potekom zadnjega, petnajstega dne od dneva puščenega obvestila.
  • 293.
    VSC Sklep III Kp 154/2020
    17.5.2022
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSC00056230
    KZ-1 člen 86, 86/8.
    delo v splošno korist - zaporna kazen - neprava obnova kazenskega postopka
    V skladu z osmim odstavkom člena 86 KZ-1 se lahko kazen zapora do dveh let izvrši tudi tako, da obsojenec namesto kazni zapora opravi v obdobju največ treh let od izvršljivosti sodbe delo v splošno korist. To pa pomeni, da bi v primeru neprave obnove oziroma v primeru združitve kazni po pravnomočnih sodbah, po katerih obsojenka prestaja zaporno kazen s sodbami, ki še čakajo na izvršitev, taka enotna kazen presegla kazen zapora dveh let, ki je določen v določbi osmega odstavka člena 86 KZ-1 in ki še dopušča možnost izvršitve kazni zapora na način, da obsojenec namesto prestajanja zaporne kazni opravi delo v splošno korist.
  • 294.
    VSM Sodba I Cp 102/2022
    17.5.2022
    OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSM00058016
    SPZ člen 219, 219/1, 222, 225, 225/2. OZ člen 82.
    pogodbena ustanovitev služnosti - izbris stvarne služnosti - razlaga pogodbenih določil - obseg in vsebina stvarne služnosti
    Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe povzelo vse relevantne določbe pogodbe, ki se nanašajo na ustanovitev služnosti v korist nepremičnine s parc. št. 1005/3, k. o. ..., ki je v lasti toženke. Ni mogoče pritrditi toženki, da je bila služnost hoje in vožnje ustanovljena na celotni površini prvotnih parc. št. 1009/2, 1009/1 in 1005/2 (glede slednje sicer ni spora), ker je v drugem odstavku 10. člena pogodbe zapisano, da se služnost hoje in vožnje ustanavlja po asfaltiranem delu parcel.

    Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju obsega dogovorjene služnosti tako pravilno izhajalo predvsem iz določb prodajne pogodbe.
  • 295.
    VSC Sklep PRp 54/2022
    17.5.2022
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSC00058794
    ZP-1 člen 60, 60/1. ZUP člen 87, 87/3, 87/4.
    zahteva za sodno varstvo - rok za vložitev zahteve za sodno varstvo - zavrženje zahteve za sodno varstvo
    Pritožnica zgolj s pavšalnim zanikanjem prejema obvestila o prispelem pismu, resničnosti dejstva, da je navedeno obvestilo prejela v hišni predalčnik dne 5. 3. 2021 ne more izpodbiti, saj je le to izkazano z navedeno vročilnico, ki je javna listina. Ker se kot osebna vročitev šteje tudi vročitev po tretjem in četrtem odstavku 87. člena ZUP, ki se za vročanje uporablja v postopkih o prekršku v zvezi z drugim odstavkom 67. člena ZP-1, pritožbeno izpostavljeno in izkazovano dejstvo dejanske vročitve odločbe prekrškovnega organa z dne 2. 3. 2021 ni pravno relevantno, saj po četrtem odstavku 87. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 67. člena ZP-1 vročitev, če naslovnik v roku 15 dni dokumenta ne prevzame, velja za opravljeno z dnem preteka tega roka.
  • 296.
    VSM Sodba I Cp 255/2022
    17.5.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSM00059907
    OZ člen 179, 182, 299.
    denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - načelo objektivne pogojenosti odmere odškodnine - načelo individualizacije višine odškodnine - primerjava z odškodninami v drugih primerih - stroški zdravljenja - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - ustalitev zdravstvenega stanja - degenerativne spremembe - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - nevšečnosti med zdravljenjem - vzročna zveza - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti - posttravmatska stresna motnja - akontacija odškodnine - revalorizacija
    Odmera odškodnine ne more odražati zgolj oškodovančevega individualnega vrednotenja posledic škodnega dogodka (načelo individualizacije višine odškodnine), katerih subjektivno doživljanje je z vidika slehernega oškodovanca zanj že po naravi stvari poudarjeno neugodno, ampak mora sodišče upoštevati tudi objektivni odmerni kriterij (načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine), ki terja presojo tožnikovih posledic v primerjavi s škodnimi posledicami številnih drugih oškodovancev v primerih iz sodne prakse.
  • 297.
    VSC Sodba II Kp 15972/2020
    17.5.2022
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSC00055794
    KZ-1 člen 53, 53/2, 53/2-3.
    enotna kazen zapora - izrek kazenske sankcije - delo v splošno korist
    Tako izrečena enotna zaporna kazen je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča, ne glede na nizko vrednost odtujenih predmetov, ob upoštevanju obdolženkine predkaznovanosti, ustrezna in primerna, zato poseg vanjo po pritožbenem sodišču ni potreben.
  • 298.
    VSM Sodba I Cp 135/2022
    17.5.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSM00056131
    DZ člen 83.. ZN člen 47, 47-1.. ZPP člen 212, 286b.. ZZZDR člen 51, 51/2.
    skupno in posebno premoženje zakoncev - trditveno breme - materialno in procesno dokazno breme - izvensodna poravnava - pravni posli med zakoncema - domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - pravočasnost uveljavljanja procesnih kršitev
    Izhajajoč iz materialnega prava se v zakonski zvezi ustvarja skupno premoženje z delom, posebno premoženje pa je tisto, ki ga eden od zakoncev ima pred sklenitvijo zakonske zveze ali ga pridobi med zakonsko zvezo vendar z darili, dedovanjem, odškodnino ipd.
  • 299.
    VSL sklep Cst 145/2022
    17.5.2022
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00056216
    ZFPPIPP člen 126, 355, 357.
    stroški stečajnega postopka - soglasje k plačilu stroškov stečajnega postopka - upravičen predlagatelj - aktivna legitimacija - legitimacija za pritožbo - procesna legitimacija za vložitev pritožbe
    Upnik ni aktivno legitimiran za predlaganje izdaje soglasja za plačilo stroškov stečajnega postopka. Zato mora plačilo teh terjatev zahtevati pri upravitelju. Če upravitelj sodišču ne predlaga izdaje soglasja za plačilo stroškov stečajnega postopka, upnik sam takega predloga nima.
  • 300.
    VSM Sklep I Ip 251/2022
    17.5.2022
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSM00059804
    ZIZ člen 34, 34/3, 141, 141/6.
    izvršba z rubežem denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet - ustavitev izvršbe pri organizaciji za plačilni promet - nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom izvršbe
    Ureditev je namenjena varstvu upnika za primer, ko vzporedne kontrole, to je organizacija za plačilni promet, kot tudi sodišče spregledata, da ima dolžnik odprt račun pri organizaciji za plačilni promet (četrti in peti odstavek 141. člena ZIZ) in izvršbo na to sredstvo ustavi, upnik pa ima možnost, da nadaljuje izvršbo na to sredstvo, če v roku 15 dni od vročitve sklepa o ustavitvi posreduje podatke o računu in organizaciji za plačilni promet, pri kateri dolžnik ima sredstva. V tem primeru sodišče razveljavi sklep o ustavitvi in vroči sklep o izvršbi novi organizaciji za plačilni promet. Sodišče poseže v sprejeto odločitev in vzpostavi stanje kot je bilo pred ustavitvijo, kar za primer odločanja o pravočasnem predlogu za nadaljevanje izvršbe na novo sredstvo izvršbe (vloženem znotraj pritožbenega roka zoper sklep o ustavitvi) ne velja. Tudi iz tega razloga je zaključiti, da je določba šestega odstavka 141. člena ZIZ in v njej določen 15-dnevni rok vezan izključno na v tem odstavku predpisano aktivnost upnika in ne za primer predlaganja nadaljevanja izvršbe z novim (drugim) sredstvom izvršbe.
  • <<
  • <
  • 15
  • od 31
  • >
  • >>