• Najdi
  • <<
  • <
  • 15
  • od 31
  • >
  • >>
  • 281.
    VSL Sklep II Cp 212/2022
    17.5.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
    VSL00056890
    Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1.
    zapuščinski postopek - dedna pravica - odločitev o pravdnih stroških - plačilo stroškov postopka - potrebni stroški - procesna dejanja - stroški po umiku tožbe - urnina - ustavitev postopka
    Toženci niso dolžni kriti stroškov, ki se nanašajo izključno na procesno razmerje med tožniki in enajstimi toženci, zoper katere je bila tožba umaknjena. Ne glede na to, da je bil zahtevek zoper pritožnike utemeljen, je bila odločitev o tem, zoper koga bo vložena tožba, v domeni tožnikov.
  • 282.
    VSL sklep Cst 145/2022
    17.5.2022
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00056216
    ZFPPIPP člen 126, 355, 357.
    stroški stečajnega postopka - soglasje k plačilu stroškov stečajnega postopka - upravičen predlagatelj - aktivna legitimacija - legitimacija za pritožbo - procesna legitimacija za vložitev pritožbe
    Upnik ni aktivno legitimiran za predlaganje izdaje soglasja za plačilo stroškov stečajnega postopka. Zato mora plačilo teh terjatev zahtevati pri upravitelju. Če upravitelj sodišču ne predlaga izdaje soglasja za plačilo stroškov stečajnega postopka, upnik sam takega predloga nima.
  • 283.
    VSL Sklep II Cp 720/2022
    17.5.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00056189
    ZPP člen 249, 249/1.
    odmera izvedenine - stroški prevoza - predložitev stroškovnika - pisna pomota - napačna opravilna številka
    Zgolj pisna pomota pri navedbi opravilne številke in opisa zadeve v glavi stroškovnika ne pomeni nujno, da je stroškovnik napačen, za kar se neutemeljeno zavzema predlagatelj v pritožbi. Bistvena za presojo povračila stroškov in nagrade so v stroškovniku opredeljena in opisana opravljena dela s posameznimi postavkami.
  • 284.
    VSM Sklep II Kp 55962/2020
    17.5.2022
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00056011
    KZ-1 člen 73, 73/1, 73/2, 176, 176/3. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 498, 498/3.
    kaznivo dejanje prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva - mlajši mladoletnik - vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva - odvzem predmetov zaradi koristi splošne varnosti ali razloga morale - posest in posredovanje pornografskega gradiva - obrazloženost sodne odločbe
    Iz obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje je namreč povsem jasno razbrati, da je z izpodbijanim sklepom bil odvzet predmet, s katerim je bilo kaznivo dejanje, za katerega je bil mladoletniku izrečen vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva, storjeno, in da ni bil odvzet mladoletniku. Navedeno je tudi, da je na predmetu mladoletnik hranil pornografsko gradivo in da odvzem predmeta terjajo razlogi morale. S takšno razlago je zadoščeno pogoju, ki ga zakon zahteva za odvzem predmetov naknadno, s posebnim sklepom po tretjem odstavku 498. člena ZKP, po katerem sodišče odvzame predmete iz prvega odstavka tega člena, če gre za takšen predmet, da je podana nevarnost, da bo ponovno uporabljen za kaznivo dejanje oziroma da razlogi splošne varnosti ali morale zahtevajo, da se odvzame.
  • 285.
    VSC Sklep EPVDp 47/2022
    17.5.2022
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSC00058509
    ZKP člen 89, 89/1.
    predlog za odložitev izvršbe - rok za vložitev predloga - vrnitev v prejšnje stanje - prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja
    Ker je ob smiselni uporabi prvega odstavka 89. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), na katerem temelji izpodbijana odločitev v zvezi z vrnitvijo v prejšnje stanje, sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je predlog za vrnitev v prejšnje stanje v predmetnem postopku dopusten le v primeru zamude roka za pritožbo, je potrditi tudi nadaljnji zaključek izpodbijanega sklepa, da je bil storilčev predlog za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi z zamudo roka za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja nedopusten.
  • 286.
    VDSS Sodba Pdp 150/2022
    17.5.2022
    DELOVNO PRAVO
    VDS00059047
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.. ZDR-1 člen 9, 9/2, 14, 16, 81.. OZ člen 39, 86.
    sporazum o prenehanju delovnega razmerja - delna ničnost - zavrnitev dokaznih predlogov - odpravnina - višina nagrade
    Pravilno je sodišče prve stopnje zaključilo, da je delovno razmerje med pravdnima strankama prenehalo z dnem 1. 10. 2019 in toženkine zaposlitve pri povezani družbi ni mogoče šteti kot nadaljevanje delovnega razmerja s tožečo stranko.

    Ker je do sklenitve sporazuma prišlo po volji obeh strank, ne zgolj tožene stranke, kot to skuša prikazati tožeča stranka, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da niso podani ničnostni razlogi in je posledično zahtevek tožeče stranke pravilno zavrnilo.
  • 287.
    VDSS Sklep Pdp 241/2022
    17.5.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VDS00057593
    ZPP člen 181, 181/1.
    zavrženje tožbe - ugotovitvena tožba - pravni interes - delovne izkušnje
    Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo, s katero je tožnik zahteval, da se sklep komisije za pritožbe z dne 8. 7. 2020 v zvezi s sklepom z dne 3. 2. 2020 spremeni tako, da se tožniku za čas opravljanja dela na višje vrednotenem delovnem mestu od 2. 6. 2014 do 30. 9. 2014 prizna kot delovne izkušnje na delovnih mestih v VI. tarifnem razredu. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da je tožnik s takšnim zahtevkom po vsebini zahteval ugotovitev dejstva, česar pa z ugotovitveno tožbo ne more zahtevati.
  • 288.
    VSC Sklep III Cpg 49/2022
    17.5.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSC00058557
    ZPP člen 270, 298, 363.
    sklep procesnega vodstva - dovoljenost pritožbe - zavrženje pritožbe
    Sklep s katerim sodišče zavrne predlog za ponovno otvoritev glavne obravnave, je sklep procesnega vodstva. Za slednje pa velja, da zoper njih ni pritožbe oziroma ni posebne pritožbe (tretji odstavek 270. člena oziroma četrti odstavek 298. člena ZPP).
  • 289.
    VSC Sklep III Cpg 50/2022
    17.5.2022
    SODNE TAKSE
    VSC00058508
    ZST-1 tarifna številka 1121.
    ugovor zoper plačilni nalog - sodna taksa za pritožbo - odmera sodne takse za pritožbo
    Pri vrednosti spornega predmeta do vključno 65.000,00 EUR se za postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje, sodna taksa v znesku 409,00 EUR. S količnikom 3,0 je to 1.227,00 EUR.
  • 290.
    VSM Sklep I Ip 219/2022
    17.5.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSM00055706
    ZIZ člen 15, 38, 38/1, 38/5, 38/8, 167, 178, 178/2, 179, 179/1. ZPP člen 163, 224, 224/1, 249, 339, 339/2, 339/2-8. ZSICT člen 45.
    nepremičninska izvršba - izvršilni stroški - stroški cenilca - potrebni stroški - vročitev vloge - načelo kontradiktornosti - dolžnikova pravica do izjave - stranska terjatev - vročilnica
    V primerjavi s pravdnim postopkom je v izvršilnem postopku načelo kontradiktornosti omejeno in je pogosto varovano šele kasneje v nadaljnjih fazah postopka - v postopku s pravnimi sredstvi. Tudi pri odločanju o stroških je to načelo varovano šele v pritožbeni fazi. ZIZ namreč ne predpisuje, da mora dati sodišče drugi stranki možnost, da se izreče o stroškovnem zahtevku. Prav tako sodna praksa šteje, da odločanje o stroških, ki so stranska terjatev, ni tako pomembno, da bi bilo treba nasprotni stranki dati možnost, da se že v postopku na prvi stopnji izjavi o stroškovni zahtevi.1 Pravica do izjave o stroškovnem zahtevku in opredelitev do odločitve o stroškovnem zahtevku je nasprotni stranki omogočena v pravnem sredstvu.
  • 291.
    VSC Sklep III Kp 154/2020
    17.5.2022
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSC00056230
    KZ-1 člen 86, 86/8.
    delo v splošno korist - zaporna kazen - neprava obnova kazenskega postopka
    V skladu z osmim odstavkom člena 86 KZ-1 se lahko kazen zapora do dveh let izvrši tudi tako, da obsojenec namesto kazni zapora opravi v obdobju največ treh let od izvršljivosti sodbe delo v splošno korist. To pa pomeni, da bi v primeru neprave obnove oziroma v primeru združitve kazni po pravnomočnih sodbah, po katerih obsojenka prestaja zaporno kazen s sodbami, ki še čakajo na izvršitev, taka enotna kazen presegla kazen zapora dveh let, ki je določen v določbi osmega odstavka člena 86 KZ-1 in ki še dopušča možnost izvršitve kazni zapora na način, da obsojenec namesto prestajanja zaporne kazni opravi delo v splošno korist.
  • 292.
    VSL Sklep IV Cp 528/2022
    17.5.2022
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL00056196
    DZ člen 152, 183, 183/2, 186, 189, 196, 197.
    premoženjska razmerja med starši in otroki - preživljanje polnoletnega otroka - višina preživnine - določitev višine preživnine - zvišanje preživnine - znižanje preživnine - razporeditev preživninskega bremena - potrebe upravičenca - finančne zmožnosti staršev - dohodek staršev
    Predlagatelj je študentsko delo opravljal zgolj občasno v času poletnih počitnic, pri čemer ta dohodek ni bil stalen in ne trajno zagotovljen. Šlo je za enkraten zaslužek in ni izkazano, da bo med naslednjimi počitnicami lahko zaslužil enako. Pravilna je odločitev prvostopenjskega sodišča, da se njegov zaslužek z delom upošteva kot delno (relativno majhno) zmanjšanje preživninske obveznosti obeh roditeljev.
  • 293.
    VDSS Sodba Pdp 292/2022
    17.5.2022
    DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
    VDS00058574
    KPJS člen 39.. ZSPJS člen 30.. ZPP člen 7, 212.. ZIUOOPE člen 71.
    nevarni delovni pogoji - COVID-19 - dodatek k plači - predlog za postavitev izvedenca
    Pojem dela v nevarnih pogojih iz 39. člena KPJS je pravni standard, ki ga mora napolniti sodišče v vsakem posameznem primeru. Lahko bi v posameznem primeru delovni pogoji postali nevarni zaradi specifičnih konkretnih okoliščin, vendar dejanske ugotovitve v tej zadevi (pisarniško delo tožnice brez stika s strankami, na ustrezni razdalji od sodelavk ter ob upoštevanju preventivnih ukrepov in navodil tožene stranke) takega zaključka ne omogočajo. Zanj sodišče ni potrebovalo posebnega strokovnega znanja in ob nesporno razglašeni epidemiji ni bilo dolžno postaviti izvedenca epidemiologa, kot zmotno meni pritožba.
  • 294.
    VSL Sklep I Cp 677/2022
    17.5.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
    VSL00056044
    ZST-1 člen 12a, 12a/11, 14b. ZVOP-1 člen 54. ZPP člen 343, 343/4.
    zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - dopustnost pritožbe zoper sklep - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - postopek za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev - obravnavanje predloga - ugoditev predlogu - pravni interes za pritožbo - pravni interes kot procesna predpostavka - možnost izboljšanja pravnega položaja - ni pravnega interesa za pritožbo - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - tajnost dokumentacije v postopku za uveljavitev oprostitve plačila takse - uničenje dokumentacije
    Pritožbena pravovarstvena potreba (pravni interes za pritožbo) je procesna predpostavka, brez katere ni vsebinskega odločanja o pritožbi. Pravico do pritožbe ima namreč samo tista stranka, ki bi z njo, če bi se pokazalo, da je utemeljena, pridobila konkretno in neposredno pravno korist. Z odločbo pritožbenega sodišča, ki bi izpodbijani sklep spremenila tako, da bi zavrnila (tudi) predlog za odlog plačila sodne takse, se pravni položaj pritožnikov ne bi izboljšal. Za pritožbo zoper ta del izpodbijanega sklepa zato nimata pravnega interesa in je njuna pritožba v tem delu nedovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP).
  • 295.
    VSC Sklep II Kp 33123/2016
    17.5.2022
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSC00055941
    ZKP člen 506, 506/4.
    postopek za preklic pogojne obsodbe - pogojna obsodba s posebnim pogojem - ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe
    Glede na to, da je obsojenec svojo obveznost izpolnil, ni razloga za preklic izrečene pogojne obsodbe, zato je bilo potrebno ravnati skladno z drugim stavkom četrtega odstavka 506. člena ZKP, ko sodišče, kadar spozna, da ni podlage za nobeno izmed prej citiranih odločb, s sklepom ustavi postopek za preklic pogojne obsodbe.
  • 296.
    VSM Sodba IV Kp 15310/2020
    17.5.2022
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSM00056990
    KZ-1 člen 324, 324/1-1.
    olajševalne in obteževalne okoliščine - priznanje krivde - odprti oddelek - kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - preizkus kazenske sankcije
    Pravilnih zaključkov sodišča prve stopnje glede izrečene kazenske sankcije pa ne morejo omajati niti zagovornikove navedbe o motivaciji obdolženega za priznanje krivde. Stvar vsakega posameznega obdolženca je, ali bo krivdo po obtožbi priznal ali ne, medtem ko so njegovi notranji vzgibi (o milejšem kaznovanju) v tej zvezi povsem irelevantni.
  • 297.
    VSL Sodba II Cp 396/2022
    17.5.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00056643
    OZ člen 198, 190, 193. SPZ člen 66. ZPP člen 226, 226/4.
    solastnina - razmerja med solastniki - uporaba solastne nepremičnine - nemožnost uporabe solastne nepremičnine - neupravičena obogatitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - nadomestilo koristi od uporabe (uporabnina) - zahtevek za plačilo uporabnine - nadomestilo za neupravičeno uporabo tuje stvari - uporaba solastniškega dela nepremičnine - izključna uporaba enega od solastnikov - dejanska uporaba nepremičnine - preprečitev uporabe nepremičnine - pisni poziv - izročitev ključev - sklenitev pogodbe - izključna posest - uporaba nepremičnine - predložitev dokazov - obsežna listinska dokumentacija - poziv sodišča - navedbe, bistvene za odločitev - višina nadomestila (uporabnine) - višina najemnine - zakonske zamudne obresti - zamudne obresti nepoštenega pridobitelja - trenutek nastopa nepoštenosti
    Neutemeljen je očitek o zmotnosti ugotovitve, da je imel toženec izključno posest nepremičnin do izročitve ključev. Ne glede na to, da je dejansko uporabljal le del prostorov v hiši, je ugotovitev pravilna. Dokler je s ključi razpolagal le toženec, tožnica ni imela dostopa v hišo.

    Presoja o tem, ali naj naloži stranki, da poda povzetek bistvenih navedb in podatkov iz predloženih listin, kadar so te obsežne, je pri sodišču, da bi presoja sodišča toženca prikrajšala v izvrševanju procesnih pravic, pa ni izkazano.

    Odločitev o utemeljenosti zahtevka temelji na določbah OZ o neupravičeni obogatitvi. Po 198. členu OZ lahko imetnik v primeru, če je nekdo njegovo stvar uporabil v svojo korist, zahteva od njega, naj mu nadomesti korist, ki jo je imel od uporabe. V povezavi s splošnim pravilom o neupravičeni obogatitvi iz 190. člena OZ, po katerem je tisti, ki je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, dolžan prejeto vrniti oziroma nadomestiti vrednost dosežene koristi, mora biti uporaba tuje stvari brez pravnega temelja, korist pa v vzročni zvezi s tem ravnanjem. Ker sta pravdni stranki solastnika, je v presojo, ali je bil toženec obogaten brez pravnega temelja, sodišče pravilno vključilo določbo prvega odstavka 66. člena SPZ, po kateri ima solastnik pravico imeti stvar v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deležu, ne da bi s tem kršil pravice drugih solastnikov. Sočasno izvrševanje lastninskih upravičenj terja namreč dogovarjanje in usklajevanje. Zaključek, da eden od solastnikov uporablja stvar brez pravnega temelja, mora zato temeljiti na ovrednotenju ravnanj solastnika, ki uporablja stvar, in prizadevanj drugega solastnika, da bi dosegel izvrševanje lastninskih upravičenj sorazmerno svojemu solastninskemu deležu, v luči temeljnih načel vestnosti in poštenja, mirnega reševanja sporov in izravnalne pravičnosti.

    Okoliščina, da je toženec uporabljal le določen del prostorov, je spričo dejstva, da je prekinil proces dogovarjanja in da ni izročil ključev, nepomembna. Četudi je uporabljal te prostore kot svoje stanovanje že pred nastankom solastninske skupnosti, je bil dolžan sodelovati v dogovarjanju o ureditvi na novo nastalega solastninskega položaja. Podobno velja za različne poglede solastnikov o načinu izvrševanja solastninskih upravičenj in nabor možnosti za ureditev razmerja, pogojen z lastnostmi stvari (možnost delitve v naravi, obseg prilagoditev, potrebnih za ustvaritev dveh ločenih bivalnih enot ipd.).

    Ker za upravičenost do nadomestila ni pomembno, ali bi tožnik solastno nepremičnino oddajal v najem, tudi ni pomembno, ali je bila nepremičnina deljiva in ali bi bilo mogoče oddati polovico prostorov.
  • 298.
    VSC Sklep EPVDp 46/2022
    17.5.2022
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSC00058628
    ZP-1 člen 202.e, 202.e/2.
    prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - preklic odložitve - hujši prekršek - odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja
    V postopku za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišče ne more polemizirati o tem, ali je bila storilcu s pravnomočnim plačilnim nalogom izrečena ustrezna sankcija, prav tako pa ne more upoštevati pritožbeno izpostavljenih okoliščin socialne narave (t.j. da je storilcu vozniško dovoljenje potrebno za opravljanje službe ter posledično za preživljanje družine), saj ugotavlja zgolj to, ali je storilec v času preizkusne dobe storil prekršek, za katerega mu je bila izrečena stranska sankcija najmanj 3 kazenskih točk, in v kolikor so ti pogoji izpolnjeni, nima možnosti tehtanja, ali naj storilcu odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja prekliče ali ne, temveč je to dolžno storiti.
  • 299.
    VSL Sodba II Cp 571/2022
    17.5.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
    VSL00056559
    SZ-1 člen 25, 34, 34/1. ZPP člen 450, 450/2, 451.
    plačilo opravljene storitve - dolžnost etažnih lastnikov - način odločanja etažnih lastnikov - odločanje etažnih lastnikov - redno upravljanje stvari - vzdrževanje večstanovanjske stavbe - sanacija objekta - soglasje etažnih lastnikov za poseg - spor majhne vrednosti - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti - obrazložitev sodbe v sporu majhne vrednosti
    Etažni lastniki lahko odločajo s podpisovanjem listine, na kateri je zapisan predlog sklepov (prvi odstavek 34. člena SZ-1). Zakonske skladnosti njenega ravnanja ne omaja dejstvo, da je šlo v bistvu za potrditev sklepa nadzornega odbora, saj je bila navedena listina (odločitev nadzornega odbora) v odnosu do etažnih lastnikov kljub temu zgolj predlog sklepa (glasovanje „za“ ali „proti“). Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je bil sklep sprejet z več kot polovico solastniških deležev.

    Posli vzdrževanja večstanovanjske stavbe (ki spadajo med posle rednega upravljanja) po SZ-1 so sklepanje in izvrševanje poslov, ki so potrebni za to, da se ohranjajo pogoji za bivanje in osnovni namen večstanovanjske stavbe kot celote. Za posle vzdrževanja večstanovanjske stavbe se med drugim štejejo dela in storitve za zagotavljanje predpisanih ukrepov varstva pred požarom ter drugih ukrepov za zaščito in reševanje. Nesporno je, da je bil sporni zid zgrajen z namenom zaščite pred poplavami, ker je bila stavba pred tem že poplavljena. Ne drži, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do toženčevega ugovora, da je zid postavljen na tujem zemljišču. V 13. točki obrazložitve je pojasnilo, da se v tem postopku ne odloča o lastništvu parapetnega zidu, temveč o tem, ali so stroške njegove postavitve in ostale investicije v sklopu protipoplavne zaščite dolžni nositi etažni lastniki stavbe, za potrebe katere je bil zid zgrajen.
  • 300.
    VSL Sklep I Cpg 674/2021
    17.5.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSL00057458
    ZGD-1 člen 318, 318/6, 321, 321/1.
    imenovanje posebnega revizorja - stroški posebne revizije - predujem - določitev višine predujma - stranski udeleženec - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo
    Obveznost plačila predujma je na nasprotnem udeležencu, zato ima po presoji višjega sodišča (le) on pravni interes za pritožbo zoper sklep o založitvi predujma. Stranski udeleženec pa pravnega interesa za pritožbo zoper to konkretno procesno dejanje nima. Obveznost založitve predujma ni naložena njemu, morebitni preveč plačani predujem pa je nasprotnemu udeležencu vrnjen; posledično torej morebitni preveč plačani predujem ne bo vplival na pravice oziroma pravne koristi stranskega udeleženca. Slednji je večinski delničar nasprotnega udeleženca, zato ima sicer ekonomski interes, da bi bil znesek predujma, ki ga je dolžan založiti nasprotni udeleženec, čim nižji, vendar pa ekonomski interes ne pomeni tudi pravnega interesa za pritožbo.
  • <<
  • <
  • 15
  • od 31
  • >
  • >>