nepravočasen ugovor krajevne pristojnosti - uveljavljanje ugovora krajevne pristojnosti - izvršba na podlagi verodostojne listine
V skladu s prvim odstavkom 22. člena ZPP lahko tožena stranka ugovarja krajevno pristojnost najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave. Če gre za postopek, ki izvira iz izvršbe na podlagi verodostojne listine, pa mora toženec (dolžnik v izvršilnem postopku), če je to glede na podatke v predlogu za izvršbo možno, ugovor krajevne pristojnosti podati v ugovoru zoper sklep o izvršbi. V predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine je tožeča stranka (tedaj upnik) kot podlago izrecno navedla "pogodbo o vodenju transakcijskega računa št. 001" (na tretji strani predloga), toženec pa je že ugovoru zoper sklep o izvršbi navajal, da ima z upnikom sklenjeni dve pogodbi o vodenju transakcijskega računa – osebni račun in poslovni račun, pri čemer je za oba računa navedel tudi številki. Tožencu je bilo torej jasno, iz katerega pravnega razmerja s tožečo stranko naj bi izhajala vtoževana terjatev in bi ugovor krajevne pristojnosti lahko podal že v ugovoru.
Razen tega je sodišče, ko je odločalo o toženčevem (tedaj dolžnik) ugovoru, že odločilo o krajevni pristojnosti sodišča. Zoper sklep se pravdni stranki nista pritožili in je odločitev sodišča, ki vsebuje tudi odločitev o krajevni pristojnosti sodišča, pravnomočna, zato veže stranki (in sodišče, razen če so podani pogoji za sprožitev spora o pristojnosti).
odločanje o zahtevi za sodno varstvo - zavrženje pritožbe - dopustni pritožbeni razlog
Storilec v pritožbi sodišču prve stopnje očita zmotnost zaključka, da ni dokazal, da zaradi zdravstvenih razlogov z varnostnim pasom ne sme biti pripet. Ker s tem dejansko izpodbija dokazno oceno in sodišču očita, da je zmotno ugotovilo dejansko stanje, uveljavlja glede na zgoraj povzet drugi odstavek 66. člena ZP-1 nedovoljen pritožbeni razlog, kajti pritožbeno sodišče je v takih postopkih, kot je obravnavani, vezano na dejansko stanje, ugotovljeno po sodišču prve stopnje.
dokazna ocena - dokazno breme - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - gospodarski spor majhne vrednosti - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožbenimi očitki, ki se nanašajo na nepravilno dokazno oceno (tehtanje dokazov) ter napačno uporabo določb ZPP o materialnem in procesnem dokaznem bremenu, predstavljajo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki pa glede na določbo 458. člena ZPP v sporih majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog. Zato očitane kršitve ni mogoče upoštevati.
Po 251. členu ZFPPIPP je po začetku stečajnega postopka treba vsa pisanja v sodnih in drugih postopkih, ki jih je treba vročiti stečajnemu dolžniku kot stranki ali drugem udeležencu postopka, vročiti upravitelju na njegov naslov.
zahtevek na izključitev družbenika iz družbe - začasna odredba - pogoji za dovolitev začasne odredbe
Pravico iz tretjega odstavka 501. člena ZGD-1 lahko prizadeti družbenik uveljavlja le v razmerju do drugega družbenika in le dokler ima ta status družbenika. Posledično bi se s prodajo svojega poslovnega deleža, sodno varstvo izjalovilo.
zastavna pravica (na terjatvah) - rubež terjatve - bodoče terjatve
Zastavno pravico na terjatvi skladno s 107. členom ZIZ upnik pridobi z rubežem terjatve, pri čemer je rubež opravljen z dnem, ko je sklep o rubežu vročen dolžnikovemu dolžniku. Pri rubežu bodočih terjatev upnik pridobi pogojno zastavno pravico, ki učinkuje le, če kasneje terjatev dejansko nastane, kar povzema tudi pritožba. Napačno pa je njeno nadaljnje tolmačenje, da zgolj zaradi tega, ker je (s sklepom o rubežu zarubljena) terjatev dolžnika do njegovega dolžnika dejansko nastala šele v času, ko je bil nad dolžnikom v teku postopek prisilne poravnave, upnik na njej ni pridobil zastavne pravice oz., da njegova izterjevana terjatev ni zavarovana z ločitveno pravico na takšni terjatvi do dolžnikovega dolžnika. Ko se pogoj uresniči, torej ko terjatev dejansko nastane, je zaradi učinkovanja predhodno izdanega sklepa o rubežu obremenjena z ločitveno pravico upnika, ki tedaj učinkuje že od dneva rubeža takšne terjatve.
zahteva za sodno varstvo - prekoračitev hitrosti - naselje - prometni znak
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da niti omenjeni prometni znak št. 2238 - "prenehanje vseh omejitev", niti krožišče ne razveljavljata splošnega pravila omejitvi hitrosti v naselju ter da omejitev hitrosti v naselju ni omejena samo na območju stanovanjskih stavb, ampak na celotnem območju naselja tj. od prometnega znaka, ki označuje začetek naselja, pa vse od prometnega znaka, ki označuje konec naselja. Prometni znak, na katerega se je skliceval storilec v zahtevi za sodno varstvo, ter križišče oziroma krožišče razveljavita namreč le omejitev hitrosti oz. tiste omejitve, ki so določene s predhodno postavljenim prometnim znakom za omejitev hitrosti vožnje, ki predstavlja specialni predpis oziroma pravilo v razmerju do splošno veljavne hitrosti omejitve vožnje v naselju, ne pa tudi za splošno omejitev hitrosti vožnje v naselju, ki je določena z zakonom.
ugovor zoper plačilni nalog - sodna taksa za pritožbo - odmera sodne takse za pritožbo
Pri vrednosti spornega predmeta do vključno 65.000,00 EUR se za postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje, sodna taksa v znesku 409,00 EUR. S količnikom 3,0 je to 1.227,00 EUR.
zahteva za sodno varstvo - rok za vložitev zahteve za sodno varstvo - zavrženje zahteve za sodno varstvo
Pritožnica zgolj s pavšalnim zanikanjem prejema obvestila o prispelem pismu, resničnosti dejstva, da je navedeno obvestilo prejela v hišni predalčnik dne 5. 3. 2021 ne more izpodbiti, saj je le to izkazano z navedeno vročilnico, ki je javna listina. Ker se kot osebna vročitev šteje tudi vročitev po tretjem in četrtem odstavku 87. člena ZUP, ki se za vročanje uporablja v postopkih o prekršku v zvezi z drugim odstavkom 67. člena ZP-1, pritožbeno izpostavljeno in izkazovano dejstvo dejanske vročitve odločbe prekrškovnega organa z dne 2. 3. 2021 ni pravno relevantno, saj po četrtem odstavku 87. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 67. člena ZP-1 vročitev, če naslovnik v roku 15 dni dokumenta ne prevzame, velja za opravljeno z dnem preteka tega roka.
stroški stečajnega postopka - soglasje k plačilu stroškov stečajnega postopka - upravičen predlagatelj - aktivna legitimacija - legitimacija za pritožbo - procesna legitimacija za vložitev pritožbe
Upnik ni aktivno legitimiran za predlaganje izdaje soglasja za plačilo stroškov stečajnega postopka. Zato mora plačilo teh terjatev zahtevati pri upravitelju. Če upravitelj sodišču ne predlaga izdaje soglasja za plačilo stroškov stečajnega postopka, upnik sam takega predloga nima.
V primerjavi s pravdnim postopkom je v izvršilnem postopku načelo kontradiktornosti omejeno in je pogosto varovano šele kasneje v nadaljnjih fazah postopka - v postopku s pravnimi sredstvi. Tudi pri odločanju o stroških je to načelo varovano šele v pritožbeni fazi. ZIZ namreč ne predpisuje, da mora dati sodišče drugi stranki možnost, da se izreče o stroškovnem zahtevku. Prav tako sodna praksa šteje, da odločanje o stroških, ki so stranska terjatev, ni tako pomembno, da bi bilo treba nasprotni stranki dati možnost, da se že v postopku na prvi stopnji izjavi o stroškovni zahtevi.1 Pravica do izjave o stroškovnem zahtevku in opredelitev do odločitve o stroškovnem zahtevku je nasprotni stranki omogočena v pravnem sredstvu.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.. ZDR-1 člen 9, 9/2, 14, 16, 81.. OZ člen 39, 86.
sporazum o prenehanju delovnega razmerja - delna ničnost - zavrnitev dokaznih predlogov - odpravnina - višina nagrade
Pravilno je sodišče prve stopnje zaključilo, da je delovno razmerje med pravdnima strankama prenehalo z dnem 1. 10. 2019 in toženkine zaposlitve pri povezani družbi ni mogoče šteti kot nadaljevanje delovnega razmerja s tožečo stranko.
Ker je do sklenitve sporazuma prišlo po volji obeh strank, ne zgolj tožene stranke, kot to skuša prikazati tožeča stranka, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da niso podani ničnostni razlogi in je posledično zahtevek tožeče stranke pravilno zavrnilo.
javna dražba v izvršilnem postopku - najboljši ponudnik - poziv k položitvi kupnine drugemu ponudniku - razveljavitev prodaje - odločilni razlogi - pomanjkljivi razlogi za odločitev
Pogoja za razveljavitev prodaje na javni dražbi sta dva in morata obstajati kumulativno, predlog upnika in pa s strani sodišča diskrecijska pravica presoje ostalih konkretnih okoliščin o smotrnosti razveljavitve. V primeru razveljavitve prodaje mora sklep vsebovati vse razloge.
izvršba z rubežem denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet - ustavitev izvršbe pri organizaciji za plačilni promet - nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom izvršbe
Ureditev je namenjena varstvu upnika za primer, ko vzporedne kontrole, to je organizacija za plačilni promet, kot tudi sodišče spregledata, da ima dolžnik odprt račun pri organizaciji za plačilni promet (četrti in peti odstavek 141. člena ZIZ) in izvršbo na to sredstvo ustavi, upnik pa ima možnost, da nadaljuje izvršbo na to sredstvo, če v roku 15 dni od vročitve sklepa o ustavitvi posreduje podatke o računu in organizaciji za plačilni promet, pri kateri dolžnik ima sredstva. V tem primeru sodišče razveljavi sklep o ustavitvi in vroči sklep o izvršbi novi organizaciji za plačilni promet. Sodišče poseže v sprejeto odločitev in vzpostavi stanje kot je bilo pred ustavitvijo, kar za primer odločanja o pravočasnem predlogu za nadaljevanje izvršbe na novo sredstvo izvršbe (vloženem znotraj pritožbenega roka zoper sklep o ustavitvi) ne velja. Tudi iz tega razloga je zaključiti, da je določba šestega odstavka 141. člena ZIZ in v njej določen 15-dnevni rok vezan izključno na v tem odstavku predpisano aktivnost upnika in ne za primer predlaganja nadaljevanja izvršbe z novim (drugim) sredstvom izvršbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00056648
OZ člen 9, 46, 46/1, 94, 99. ZPP člen 7, 14, 100, 208, 212. ZIZ člen 24.
pogodba o preužitku - razveljavitev pogodbe - razveza pogodbe - (ne)izvrševanje pogodbe - dejansko stanje - dokazna ocena - dokazi in dokazovanje - vložitev kazenske ovadbe - zavrženje kazenske ovadbe - vezanost na pravnomočno obsodilno sodbo izdano v kazenskem postopku - napake volje - bistvena zmota - pomanjkljivi razlogi sodbe - razveljavitev sodbe - smrt stranke, ki ima pooblaščenca - vstop v pravdo
Dejstvo, da poleg prevzemnika za preužitkarja skrbi še kdo drug (ki nima tovrstne pogodbene obveznosti), še ne omogoča avtomatičnega zaključka, da preužitkar svojih obveznosti ne izvršuje ustrezno. Če bi se izkazalo, da prevzemnik določene konkretne obveznosti ali naloge v zvezi s skrbjo za preužitkarja ni mogel opraviti, ker ga je nekdo »prehitel«, to še ne pomeni, da prevzemnik svojih obveznosti ni izvrševal. Še posebej, če se izkaže, da je bil tisti, ki je namesto prevzemnika opravil to obveznost, motiviran ne toliko s skrbjo za preužitkarja, temveč bolj z izidom pravde.
zavrženje tožbe - spor majhne vrednosti - skrčenje tožbenega zahtevka - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - izredno pravno sredstvo - revizija - obnova pravdnega postopka - odvetnik kot pooblaščenec - dokazni predlog v pritožbi - nedovoljen pritožbeni razlog - nedovoljena pritožbena novota
Tudi če bi šlo za predlog za obnovo postopka, je ta nepopoln in nedovoljen in ga je treba zavreči.
V pritožbi prvič kot novoto smiselno predlaga zaslišanje priče, brez naslova. Ta dokazni predlog je nedovoljena pritožbena novota, saj tožena stranka ne pojasni, zakaj te navedbe ni mogla podati prej.
začasna odredba v družinskih sporih - pogoji za izdajo začasne odredbe - sprememba ureditve stikov - ogroženost otroka - odločanje o stikih z otrokom - izvajanje stikov - uživanje alkohola
Vsak slab zgled in neprimerno obnašanje še ne pomenita nujno ogrožanja otrok. Država poseže v družinsko življenje šele, če so ogroženi mladoletni otroci.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - 18 kazenskih točk - preizkusna doba - obrazloženost sklepa
Za sprejem odločitve o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja na podlagi petega odstavka 202. e člena ZP-1, so glede poteka preizkusne dobe odločilne le ugotovitve o tem, kdaj se je preizkusna doba iztekla ter kdaj bi posledično sodišče lahko izdalo sklep o dokončni odločitvi o izvršitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Sodišče zato v obrazložitvi sklepa ni bilo dolžno pojasnjevati kdaj je začela teči preizkusna doba in zakaj se je iztekla 13. 4. 2021, niti na kakšen način je sodišče prišlo do tega datuma.