Negotovostim in zapletom pri vročanju se je mogoče izogniti le z vročanjem po zakonskih določbah ali pa na način, s katerim soglašajo vsi procesni udeleženci in pri katerem ni nobenega dvoma o tem, kdaj je začel teči rok za vložitev pravnega sredstva.
izdaja uporabnega dovoljenja - priznanje položaja stranskega udeleženca v postopku - tožba v upravnem sporu - zavrženje tožbe - izpodbijani akt ni upravni akt - ni pravnega interesa - zavrnitev pritožbe
Izpodbijana odločba tožene stranke kot pritožbenega organa, s katero je odpravila sklep prvostopenjskega organa o zavrnitvi zahteve za priznanje položaja stranskih udeležencev in jim tak položaj priznala, je samo odločitev procesne narave v postopku izdaje uporabnega dovoljenja pritožnici v tem upravnem sporu, s katero navedeni postopek ni bil končan, zato ne more uživati samostojnega pravnega varstva v upravnem sporu.
Ni sporno, da je bilo pritožnici (še pred vložitvijo tožbe) izdano uporabno dovoljenje za sporni objekt. S tem je dosegla izdajo odločbe o pravici oziroma pravni koristi, kar je bil njen cilj. Ne glede na to pa bi morala, vložiti tožbo po ZUS-1 zoper odločitev o glavni stvari, če je menila, da je s priznanjem položaja stranskih udeležencev v postopku izdaje uporabnega dovoljenja kakorkoli poseženo v njene pravice ali pravne koristi in če bi si s tem lahko izboljšala svoj pravni položaj.
Pritožnica je pravni interes za samostojno tožbo zoper odločitev o priznanju položaja stranskih udeležencev utemeljevala z zatrjevanjem obstoja odškodninskega zahtevka zoper državo in ker naj bi zaradi nepravilnega razlogovanja v izpodbijani odločbi, ki, kot navaja, v pravni red vnaša nejasnost in pravno nevarnost, ostala brez pravnega varstva do tretjih. Ta zatrjevani interes pa je zgolj pritožničin dejanski in ne pravni interes.
pravilna uporaba materialnega prava - pravna kvalifikacija - globa za prekršek - dejansko opravljanje dejavnosti - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Po presoji Vrhovnega sodišča je v obravnavanem primeru ključno materialnopravno relevantno dejstvo, ali je storilec v času, ko je storil očitana prekrška, opravljal dejavnost avtotaksi prevozov. Od tega dejstva je namreč odvisna pravilna uporaba materialnega prava in pravna opredelitev prekrškov, ki se storilcu očitajo. V 8. točki četrtega odstavka 65. člena ZPrCP je določeno, da sta ustavitev ali parkiranje med drugim prepovedana na zaznamovanem mestu na vozišču ali na zaznamovani niši, ki je rezervirana za avtobuse ali avtotaksi vozila. Za kršitev te določbe je v ZPrCP predvidena globa v višini 40 EUR. Če bi se izkazalo, da je storilec osebno vozilo parkiral na parkirnem prostoru, ki je namenjeno za parkiranje avtotaksi vozil, v času, ko ni opravljal avtotaksi dejavnosti, ga ne bi bilo mogoče spoznati za odgovornega storitve prekrška po 2. točki 23. člena Odloka, temveč bi bil lahko spoznan za odgovornega storitve prekrška po 8. točki četrtega odstavka 65. člena ZPrCP. Storilcu prav tako ni mogoče očitati storitve prekrška po 1. točki 23. člena Odloka, ki ga stori voznik, ki nima nalepljene nalepke v skladu s tretjim odstavkom 10. člena Odloka, če v času, ko je mestni radar zaznal očitana prekrška, ni opravljal avtotaksi dejavnosti.
Vrhovno sodišče ugotavlja, da zatrjevane kršitve materialnega predpisa ni mogoče preizkusiti, ker je pri odločanju o njej nastal precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev.
ZP-1 člen 2, 2/2, 156, 156-4.. ZCes-1 člen 32, 32/16-3.. ZCes-1C člen 32, 32/16-6.
kršitev materialnega prava - uporaba milejšega predpisa - predpisana sankcija - izredni prevoz - časovna veljavnost predpisa
Tudi če se konstitutivni znaki samega prekrška (prevoz deljivega tovora kot izredni prevoz) ne spremenijo, se pa spremeni razpon predpisanih glob za primer različnega odstopanja od s predpisi dovoljenega oziroma s prometnimi znaki omejenega izrednega prevoza, je v luči milejšega predpisa treba preveriti, ali gre za spremembo v korist storilca prekrška in to upoštevati v sodbi.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VS00038496
URS člen 25, 29, 29-2.. ZP-1 člen 90, 90/4, 171.. ZOdv člen 2.a, 34.c, 34.d.
pravica do zagovornika - pravica do svobodne izbire zagovornika - tuj odvetnik - zastopanje po tuji odvetniški družbi - dovoljenost pravnih sredstev - pravica do pravnega sredstva
Odvetnik iz druge države članice, ki ni vpisan v imenik odvetnikov, sme v skladu z določbo 34.d člena ZOdv v Republiki Sloveniji opravljati odvetniške storitve, ki sodijo v okvir odvetniškega poklica ob pogoju iz drugega odstavka 34.c člena ZOdv, to je, da mora sodelovati z odvetnikom, ki ima v Sloveniji pravico opravljati odvetniški poklic pod nazivom „odvetnik“. Vpis v imenik odvetnikov zakon zahteva le v primeru, če želi odvetnik iz druge države članice Evropske unije v Republiki Sloveniji opravljati odvetniški poklic.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00037669
ZP-1 člen 11a, 11a/2, 156, 156/1, 156/1-3.. URS člen 31.
kršitev materialnih določb zakona - prepoved ponovnega sojenja v isti stvari - ne bis in idem - zavrženje kazenske ovadbe - umik predloga za pregon - razmerje med prekrški in kaznivimi dejanji
Načelo ne bis in idem ne more predstavljati ovire za kasnejši prekrškovni postopek, saj zavrženje kazenske ovadbe s strani državnega tožilca (ki ni bilo posledica uspešno zaključenega postopka poravnavanja ali odloženega pregona) ne predstavlja odločbe, ki bi imela učinek pravnomočno razsojene stvari in bi preprečevala ponovno obravnavanje storilca zaradi istega ravnanja v kaznovalnem (kazenskem ali prekrškovnem) postopku.
Veljavna zakonodaja narekuje razlago, da zavrženje kazenske ovadbe zaradi oškodovančevega umika predloga za pregon ne more imeti pravno relevantnih posledic za pregon prekrška, ki se nanaša na zaščito druge pravne dobrine izven razpolagalne sfere oškodovanca.
URS člen 155, 156. ZUstS člen 23, 23/1, 23/2. ZV-1 člen 199b, 199b/4, 199b/5, 199b/6, 199b/6-1, 199b/6-3, 199b/7, 199e, 199e/1, 199e/2, 199e/5.
nadomestilo za rabo vode - odmera nadomestila - retroaktivna veljavnost zakona - retroaktivna veljavnost novele zakona - poseganje v pridobljene pravice - postopek za oceno ustavnosti zakona - prekinitev postopka do odločitve Ustavnega sodišča
Revizijski postopek se prekine do odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije o zahtevi za oceno ustavnosti določb 4. in 5. odstavka ter 1. in 3. alineje 6. odstavka ter 7. odstavka 199.b člena, 1. odstavka in 1. stavka 2. odstavka 199.e člena v zvezi s 5. odstavkom istega člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15 in 65/20).
URS člen 155, 156. ZUstS člen 23, 23/1, 23/2. ZV-1 člen 199b, 199b/4, 199b/5, 199b/6, 199b/6-1, 199b/6-3, 199b/7, 199e, 199e/1, 199e/2, 199e/5.
nadomestilo za rabo vode - odmera nadomestila - retroaktivna veljavnost zakona - retroaktivna veljavnost novele zakona - poseganje v pridobljene pravice - postopek za oceno ustavnosti zakona - prekinitev postopka do odločitve Ustavnega sodišča
Revizijski postopek se prekine do odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije o zahtevi za oceno ustavnosti določb 4. in 5. odstavka ter 1. in 3. alineje 6. odstavka ter 7. odstavka 199.b člena, 1. odstavka in 1. stavka 2. odstavka 199.e člena v zvezi s 5. odstavkom istega člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15 in 65/20).
stečajni postopek - prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - razveljavitev prodajne pogodbe - zakonita predkupna pravica - kršitev predkupne pravice - nedobrovernost - dopuščena revizija
Določbo petega odstavka 342. člena ZFPPIPP mora sodišče spregledati samo v izjemnih primerih. To so primeri, ko bi njena uporaba pomenila varstvo zlorabe postopka. Vendar je nedobrovernost sama po sebi za to še premalo. Podana mora biti kvalificirana nedobrovernost, tj. zlonamernost obeh – stečajnega upravitelja (kot zastopnika stečajnega dolžnika) in kupca; podan mora biti dejanski stan namernega izigravanja predkupnega upravičenca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00037149
URS člen 22, 23, 158. ZVEtL člen 26, 26/2, 26/5, 27, 27/1, 27/2, 28, 28/1, 28/2. ZPP člen 339, 339/2-8, 378, 394, 394/2. ZNP člen 37.
predlog za obnovo postopka - obnovitveni razlog - nepravdni postopek - postopek po ZVEtL - predlog za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - spremembe vpisov v katastru stavb - udeleženci postopka - ravnanje sodišča - obvestilo sodišča o postopku - kršitev pravice do obravnavanja pred sodiščem - prijava udeležbe v nepravdnem postopku - zakoniti zastopnik etažnih lastnikov - upravnik kot zastopnik etažnih lastnikov - obveščanje etažnih lastnikov - opustitev upravnika večstanovanjske stavbe - dopuščena revizija
Ker upravnik kot zakoniti zastopnik etažnih lastnikov v postopku ne postopa v imenu in za račun sodišča temveč v imenu in za račun etažnih lastnikov, njegova opustitev, da etažne lastnike stavbe obvesti o obvestilu sodišča in postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča, ne pomeni obnovitvenega razloga po 2. točki 394. člena ZPP.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - obseg presoje
Višje sodišče je pretehtalo pravici do pritožbe in do izjave na eni ter pravico do sojenja v razumnem roku na drugi strani. Pritožnik se s pravilnostjo teh razlogov sploh ne ukvarja, temveč le pavšalno navede, da bi višje sodišče glede na izvedene dokaze kršitev lahko odpravilo samo. Zakaj oziroma kako bi to lahko storilo, ne pove, kot tudi ne očita, da bo zaradi razveljavitve prišlo do sojenja v nerazumnem roku. S tako, povsem pavšalno pritožbeno grajo pritožnik enostavno ne more uspeti.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - zavrnitev pritožbe
Po sedanji (novi, z novelo ZPP-E uvedeni) procesni ureditvi je razveljavitev prvostopenjske sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje pred sodišče prve stopnje izjema od pravila, naj v zadevi dokončno odloči pritožbeno sodišče. Za tako izjemo gre po sodni praksi Vrhovnega sodišča na primer tedaj, ko pritožbena obravnava ne bi predstavljala ustreznega sredstva za zagotavljanje sojenja brez nepotrebnega odlašanja (postopek bi sama zavlekla bolj kot obravnava pred sodiščem prve stopnje ali pa bi bila neekonomična), ali ko bi bilo sicer nesorazmerno poseženo v kakšno drugo ustavno pravico, zlasti v pravico do pravnega sredstva (do česar bi prišlo, če bi pritožbeno sodišče prvič odločalo o vprašanjih, ki pomenijo samostojno pravno celoto in ne v dejanskem ne v pravnem pogledu niso bila predmet presoje sodišča prve stopnje, zaradi česar bi bilo kršeno ustavnopravno načelo instančnosti).
dopuščena revizija - zadržanje na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda - zdravljenje - obstoj milejšega ukrepa
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- Ali je pravilna odločitev sodišča, da je pogoj nesposobnosti obvladovanja ravnanja osebe iz 4. alineje 1. odstavka 74. člena ZDZdr izpolnjen, če je oseba nesposobna obvladovanja svojega ravnanja zaradi terapije, ki ni običajna in odstopa od običajnih praks tako glede terapije kot glede odmerkov, prav takšna odstopanja pri predpisani terapiji pa lahko povzročijo višjo stopnjo agresivnosti ali nemira in vplivajo na stopnjo sposobnosti obvladovanja ravnanja in torej njena nesposobnost obvladovanja ni posledica duševne motnje?
- Ali je dopustno nadaljnje zadržanje nasprotne udeleženke na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda brez njene privolitve, četudi izvedenec psihiater ugotovi, da obstaja milejši ukrep, ki ga pri nas ni?
URS člen 22, 23, 33. ZD člen 64, 76. ZPP člen 380, 380/2.
pisna oporoka pred pričami - veljavnost oporoke - tožba na ugotovitev neveljavnosti oporoke - oblikovanje tožbenega zahtevka - sklepčnost tožbe - oblikovalni zahtevek - ugotovitveni zahtevek - ničnost in izpodbojnost - akt testamentiranja - enotnost testamentiranja - napaka v obličnosti oporoke - lastnoročni podpis oporočitelja - navzočnost prič - procesna skrbnost stranke v postopku - pravica do sodnega varstva - dopuščena revizija
Glede na to, da je sporna oporoka podpisana s strani zapustnika in dveh prič, daje videz pisne oporoke pred pričami. Oporoka torej obstaja, ker pa je zapustnik ni podpisal v navzočnosti dveh prič, je formalno hibna in zaradi takšnih hib izpodbojna. To pomeni, da v primeru, ko zapustnik pisne oporoke pred pričama (po 64. členu ZD) ne podpiše v njuni navzočnosti in je to razvidno že iz vsebine oporoke, zahtevek za ugotovitev ničnosti ni utemeljen.
zahteva za varstvo zakonitosti - oprostilna sodba - nedokazanost - kršitev kazenskega zakona
Navedbe vrhovne državne tožilke v zahtevi temeljijo na napačni podmeni, zakaj je bila obtožencema izrečena oprostilna sodba. Gre za primer, ko zahteva govori mimo argumentacije, na kateri temelji pravnomočna sodba. Oba obtoženca je sodišče oprostilo obtožbe, ker ni dokazano, da bi storila kaznivo dejanje zlorabe položaja po prvem in drugem odstavku 244. člena KZ s posebnim naklepom (namenom), da v inkriminiranem triletnem obdobju pridobita premoženjsko korist v obliki bilančnega dobička družbi AA. Glede na takšno argumentacijo je jasno, da obtoženca nista bila oproščena, ker bi opis očitanega jima dejanja ne vseboval kakšnega od zakonskih znakov kaznivega dejanja, ampak zaradi pomanjkanja dokazov, da sta kaznivo dejanje storila z zakonsko predpisano krivdno obliko.
kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje poslovne goljufije - zakonski znaki kaznivega dejanja - goljufiv namen - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskega znaka - zavarovanje obveznosti - osebno poroštvo
Iz opisa dejanja v izreku pravnomočne sodbe izhaja, da je obsojenec poleg obljube, da bo njegova gospodarska družba naročeno blago plačala, plačilo oškodovani družbi zavaroval tudi s svojim in bratovim osebnim poroštvom in menicami, ki sta jih navedena izročila predstavnikom oškodovane družbe, pri čemer iz opisa ne izhaja, da bi bila obsojenec in njegov brat v času, ko sta dala jamstvo za izpolnitev obveznosti kot poroka brez premoženja ali, da bi v času izvrševanja pogodbe svoje premoženje odtujila. Zato ni mogoče sklepati, da je obsojenec, kot zakoniti zastopnik gospodarske družbe, pri sklenitvi in izvajanju pogodbe predstavnike oškodovane družbe preslepil s prikazovanjem, da bodo dogovorjene obveznosti izpolnjene in s prikrivanjem, da te ne bodo izpolnjene.
zastaranje kazenskega pregona - absolutni zastaralni rok - tek zastaralnih rokov
Po presoji Vrhovnega sodišča je bil zastaralni rok, ki je bil v KZ vnesen z novelo KZ-B z dne 20. 4. 2004 specialni rok, katerega namen je bil zagotoviti oškodovancu, da se po nastopu polnoletnosti (četudi je medtem absolutno zastaranje kazenskega pregona že nastopilo), še vedno lahko odloči za sprožitev kazenskega pregona zoper osebo, ki naj bi zoper njega storila kaznivo dejanje v času njegove mladoletnosti. Ker je torej šlo za specialni zastaralni rok, ki ima lastnosti absolutnega zastaralnega roka, ni mogoče sprejeti razlage vložnika zahteve, da je bil ta rok podvržen pretrganju zastaranja z vsakim procesnim dejanjem, ki je bilo usmerjeno v pregon storilca.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - lažja izvedba postopka - obtoženčevo slabo zdravstveno stanje
Upoštevaje obdolženkino zdravstveno stanje Vrhovno sodišče pritrjuje navedbam predlagatelja, da bi v obravnavani zadevi kazenski postopek lažje izvedlo Okrajno sodišče v Celju, na območju katerega ima obdolženka stalno prebivališče. Obdolženkino zdravstveno stanje namreč predstavlja okoliščino, ki obdolženki onemogoča oziroma znatno otežuje udeležbo na narokih za glavno obravnavo pred Okrajnim sodiščem v Slovenj Gradcu, kar predstavlja razlog, ki prevlada nad primarnimi naveznimi okoliščinami za določitev krajevne pristojnosti.
prenos krajevne pristojnosti - tehtni razlogi za delegacijo - preobremenjenost pristojnega sodišča
Preobremenjenost sodnikov pri njihovem delu, njihova visoka starost, ki nakazuje na bližajočo upokojitev ter preprečevanje morebitnih sodnih zaostankov, niso razlogi, ki bi utemeljevali izjemnost uporabe instituta prenosa krajevne pristojnosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00038052
URS člen 29-4.. ZKP člen 18, 18/2, 39, 39/2-3, 148.a, 148.a/3, 216, 216/7, 219, 285.c, 330, 371, 371/1-8, 372, 372-1, 450.č.. KZ-1 člen 186.
dvom v nepristranskost sodnika pristojnega sodišča - izločitev sodnika - sprejem priznanja krivde soobdolžencev - sodba praksa ESČP - ustavnosodna praksa - zavrnitev priznanja krivde - glavna obravnava - nedovoljeni dokazi - izostanek pravnega pouka - privilegij zoper samoobtožbo - hišna preiskava - zapisnik o hišni preiskavi - odredba za hišno preiskavo - rok za izvedbo - zaseg predmeta - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - zakonski znaki
Sodnikov sprejem priznanja krivde katerega od soobdolženih sam po sebi ne predstavlja razloga za njegovo izločitev v poznejšem postopku zoper obdolžence, ki krivde niso priznali. Sodnik o krivdi in kazenski sankciji odloča za vsakega obdolženca posebej, pri tem pa glavni obravnavi na podlagi presoje vseh dokazov v skladu s 355. členom ZKP znova odloča o krivdi tistega soobdolženca, ki krivde na predobravnavnem naroku ni priznal.
Glede vsebine zgodnejših sodb, ki so bile ob sodelovanju istega sodnika izdane zoper druge soobdolžence, je slovenska (ustavno)sodna praksa že sprejela stališče, da je objektivni vidik sodnikove nepristranskosti kršen takrat, ko zgodnejša sodba zoper soobdolženca vsebuje presojo konkretnih ravnanj obdolženca, o katerih je sodišče odločalo v poznejšem postopku zoper njega.
Po stališču Vrhovnega sodišča dvoma v nepristranskost razpravljajoče sodnice ne more vzbuditi niti okoliščina, da je sodnica pred sprejemom sporazumov o priznanju krivde soobtoženih presojala, ali je njihovo priznanje podprto z drugimi dokazi v spisu (drugi odstavek 450.č člena ZKP in prvi odstavek 285.c člena ZKP).
Pri presoji sodnikove nepristranskosti ni relevantno samo njegovo zgodnejše odločanje in vsebina sodb, ki so bile izdane zoper soobdolžence, temveč je odločilnega pomena tudi obrazložitev sodbe, ki je izdana zoper konkretnega obdolženca v kasnejšem sojenju. Iz obrazložitve prvostopenjske sodbe je razvidno, da se dokazni zaključki glede obsojenki očitanih izvršitvenih ravnanj v odločilni meri ne opirajo na priznanja soobsojencev, niti se sodišče prve stopnje v pravnomočni sodbi ne sklicuje na predhodne sodbe, ki so bile izdane zoper soobsojence.
V primerih, ko obdolženec na podlagi lastne odločitve krivdo prizna na glavni obravnavi in sodišče presodi, da za sprejem priznanja niso izpolnjeni zakonski pogoji, se določba 3. točke drugega odstavka 39. člena ZKP ne uporabi.
Vrhovno sodišče sprejema razloge nižjih sodišč, da predstavlja v sodni odredbi določen rok za izvršitev hišne preiskave podaljšljiv rok, ki ga lahko sodišče v utemeljenih primerih na predlog podaljša. Za stališče zahteve, da bi bilo treba podaljšanje časovnega roka za izvedbo hišne preiskave predlagati, še preden se v odredbi določen čas za njeno izvršitev izteče, v določbah veljavne kazenskoprocesne zakonodaje ni nobene podlage.