ZUS-1 člen 51. ZPP člen 339, 339/2-8. ZUSDDD člen 1.
dovoljena revizija - dovoljenje za stalno prebivanje tujca - obnova postopka - kriva izpovedba - neprekinjeno dejansko življenje v RS - vezanost organa na pravnomočno sodbo kazenskega sodišča - razlaga 149. člena ZUP - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - pravica do sodelovanja v dokaznem postopku - pravica do izjave - možnost obravnavanja pred sodiščem
Vezanost organa na pravnomočno sodbo kazenskega sodišča pri identičnem dejanskem stanju v smislu ZUP ne pomeni, da upravni organ ne bi mogel samostojno in drugače ugotoviti posameznih dejanskih okoliščin obravnavanega primera, od katerih ni odvisna odločitev kazenskega sodišča o obstoju kaznivega dejanja ali kazenske odgovornosti storilca. Takšna dejanska okoliščina je v obravnavanem primeru ravno okoliščina, od kdaj do kdaj je revidentka dejansko živela v Italiji. Naveden časovni okvir (ki mora biti v obravnavanem primeru določen ali vsaj določljiv) njenega dejanskega življenja v Italiji je namreč ključen za ugotavljanje vsebine pojma „dejanskega neprekinjenega življenja v Sloveniji“ kot pogoja za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje iz 1. člena ZUSDDD.
S tem, ko je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi nepravilno štelo, da je bila tožena stranka pri ugotavljanju relevantnega dejanskega stanja vezana le na ugotovitev, vsebovano v kaznovalnem nalogu, posledično revidentkinih navedb in dokaznih predlogov v tožbi glede pravno pomembnih dejstev za presojo pojma dejanskega neprekinjenega življenja v spornem obdobju sploh ni obravnavalo in se do njih ni opredeljevalo. S takšnim postopanjem je sodišče prve stopnje po presoji Vrhovnega sodišča revidentki nezakonito odreklo možnost obravnavanja pred sodiščem, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, kar predstavlja kršitev določbe 51. člena ZUS-1 in s tem povezano kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP (pravica do izjavljanja v dokaznem postopku oziroma možnost obravnavanja pred sodiščem).
dovoljenost revizije - odstranitev tujca iz države - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - zelo hude posledice niso izkazane - zavržena začasna odredba
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Če pomembna pravna vprašanja, na katera naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo, sploh niso oblikovana, revizija ne zadosti standardu natančnosti in konkretiziranosti opredelitve pomembnega pravnega vprašanja, ki se zahteva za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Revident z navedbami o tem, da v Srbiji nima nikogar in ničesar, saj v Sloveniji živi že od svojega enajstega leta, da je v Sloveniji solastnik hiše ter, da bi njegova prisilna odstranitev pomenila kršitev njegovih temeljnih pravic po 8. členu EKČP, pri čemer iz njegovih revizijskih navedb in podatkov spisa izhaja, da revident v Sloveniji nima partnerke, nima zaposlitve, njegova otroka pa živita v tujini, izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal.
ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3, 80, 80/3-3. Uredba (ES) št. 562/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja člen 5. ZPP člen 155, 155/1.
vrnitev tujca - začasna odredba - pritožba tožene stranke - odložitvena začasna odredba - ureditvena začasna odredba - težko popravljiva škoda - dokazno breme - stroški ponovnega prihoda v RS - stroški odgovora na pritožbo
Izpodbijana odločba se neposredno ne izvršuje po določbah o upravni izvršbi po Zakonu o splošnem upravnem postopku, saj je v njej (le) dan rok za prostovoljno izvršitev ter določen naslov, na katerem mora tožnica do takrat bivati, torej zadržanje izvršitve na podlagi drugega odstavka 32. člena ZUS-1 niti ni mogoče.
Tožnica ni zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu, ki je na njeni strani in ne na strani sodišča. Zgolj pavšalno navajanje namreč ne zadosti standardu verjetnosti, s katerim bi bila izkazana težko popravljiva škoda in ki bi utemeljevala ureditveno začasno odredbo.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZTuj-2 člen 76, 76/1, 76/2, 77, 78, 78/1. ZPP člen 339, 339/2-14.
tujci - omejitev gibanja - dovoljena revizija - pravni interes - pomembno pravno vprašanje - nastanitev v centru za tujce - neskladnost med izrekom in obrazložitvijo - hišni red - strožji policijski nadzor - strožja omejitev gibanja - način izvrševanja odločbe - bistvena kršitev določb postopka - ni razlogov o odločilnih dejstvih
Zakon o tujcih (ZTuj-2) v 76. in 77. členu določa dva različna režima omejitve gibanja tujca. Režima imata vsak svojo vsebino in namen, zaradi česar ju ni mogoče med seboj zamenjavati, in sicer niti na način, da se na podlagi 76. člena ZTuj-2 odrejena nastanitev tujca v centru dejansko izvršuje kot omejitev njegovega gibanja na podlagi 77. člena ZTuj-2. Način izvrševanja z odločbo odrejenega ukrepa je tako v obravnavanem primeru bistvenega pomena za presojo njene zakonitosti.
Ker sodišče prve stopnje ni ugotavljalo načina izvrševanja odločbe o nastanitvi revidenta v centru in se do tega ni opredelilo, je storilo bistveno kršitev določb postopka.
ZUP člen 149, 260, 260/1-2, ZUSDDD člen 1č. ZTuj-1 člen 41. ZUS-1 člen 94, 94/1.
dovoljena revizija - dovoljenje za stalno prebivanje tujca - obnova postopka - ponarejene listine - krive izpovedbe - neprekinjeno življenje oziroma bivanje v RS - vezanost na pravnomočno sodbo kazenskega sodišča
Zakon o tujcih (ZTuj-1B) z novelo iz leta 2005 je v zvezi s pridobitvijo dovoljenja za stalno prebivanje tujca določil, da je pogoj petletnega neprekinjenega prebivanja v Republiki Sloveniji na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje izpolnjen tudi, če je bil tujec v tem obdobju odsoten iz Republike Slovenije in ni imel izdanega dovoljenja za začasno prebivanje, če so bile odsotnosti krajše od šestih zaporednih mesecev in če skupaj ne presegajo deset mesecev.
Zato je treba za opredelitev pojma „neprekinjenosti“ smiselno uporabiti določbe ZTuj-1B, ki urejajo pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje tujca in tudi neposredno določajo kriterije, kdaj se šteje, da je, kljub odsotnosti tujca, še vedno podan pogoj neprekinjenega bivanja. Ne glede na to, da ZUSDDD oziroma ZUSDDD - UPB-1 opredeljujeta pojem dejansko življenje, kar je že samo po sebi sicer bistveno višji standard kot zgolj prebivanje, pa se opredelitev neprekinjenega prebivanja po ZTuj-1B nanaša na pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje, medtem ko se določbe navedenih uredb kot podzakonskih predpisov sicer nanašajo na pojem dejanskega življenja, vendar v zvezi s pogoji za pridobitev državljanstva, in ne za pridobitev stalnega prebivališča, kot je to določeno v ZTuj-1B.
Vezanost na kazensko sodbo pomeni, da odločitev upravnega organa ne sme vsebovati ugotovitev, ki so v nasprotju z ugotovitvami, ki so bile podlaga za izdajo obsodilne sodbe v kazenski zadevi. Vendar pa se te ugotovitve nanašajo samo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. Ni pa ovire, da upravni organ ne bi mogel samostojno in drugače ugotoviti dejanskih okoliščin, od katerih ni odvisna odločitev kazenskega sodišča o obstoji kaznivega dejanja ali kazenske odgovornosti storilca.
ZUP člen 260, 260/1-2, ZUSDDD člen 1č. ZTuj-1 člen 41. ZUS-1 člen 94, 94/1.
dovoljena revizija - dovoljenje za stalno prebivanje tujca - obnova postopka - ponarejena listina - kriva izpovedba - neprekinjeno življenje oziroma bivanje v RS
Zakon o tujcih (ZTuj-1B) z novelo iz leta 2005 je v zvezi s pridobitvijo dovoljenja za stalno prebivanje tujca določil, da je pogoj petletnega neprekinjenega prebivanja v Republiki Sloveniji na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje izpolnjen tudi, če je bil tujec v tem obdobju odsoten iz Republike Slovenije in ni imel izdanega dovoljenja za začasno prebivanje, če so bile odsotnosti krajše od šestih zaporednih mesecev in če skupaj ne presegajo deset mesecev.
Zato je treba za opredelitev pojma „neprekinjenosti“ smiselno uporabiti določbe ZTuj-1B, ki urejajo pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje tujca in tudi neposredno določajo kriterije, kdaj se šteje, da je, kljub odsotnosti tujca, še vedno podan pogoj neprekinjenega bivanja. Ne glede na to, da ZUSDDD oziroma ZUSDDD - UPB-1 opredeljujeta pojem dejansko življenje, kar je že samo po sebi sicer bistveno višji standard kot zgolj prebivanje, pa se opredelitev neprekinjenega prebivanja po ZTuj-1B nanaša na pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje, medtem ko se določbe navedenih uredb kot podzakonskih predpisov sicer nanašajo na pojem dejanskega življenja, vendar v zvezi s pogoji za pridobitev državljanstva, in ne za pridobitev stalnega prebivališča, kot je to določeno v ZTuj-1B.
podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje tujca - dovoljenost revizije - zelo hude posledice - razdružitev družine - drug naslov - zagotovljeni bivanjski pogoji - zagotovljena zaposlitev - preživljanje - premoženjsko stanje - trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revident ni s potrebno verjetnostjo izkazal skupnega življenja z domnevnimi družinskimi člani in tudi ne potencialnega posega v pravico do družinskega življenja (razdružitev družine).
Zgolj navedba, da ima revident trenutno v Sloveniji zagotovljene bivanjske pogoje, v tujini pa ne, za obstoj zelo hudih posledic izpodbijane odločitve ne zadošča. Revident ni navedel in izkazal, zakaj si v državi, katere državljan je, ne bi mogel zagotoviti bivanjskih pogojev tako, kot si jih je v Sloveniji.
Revident prav tako ni izkazal zelo hudih posledic izpodbijane odločitve z navedbo, da ima v Sloveniji zagotovljeno zaposlitev, v tujini pa ne. Tudi v tem delu namreč ni navedel in izkazal, v kolikšni meri je njegovo preživljanje dejansko odvisno od zaposlitve v Sloveniji oziroma kakšno je njegovo siceršnje premoženjsko stanje.
razveljavitev dovoljenja za stalno prebivanje tujca - dovoljenost revizije - zelo hude posledice - navedbe v okviru zahteve za izdajo začasne odredbe - pomoč staršem - mladoletni otroci - Rom - prekinitev osnovnošolskega izobraževanja - predlog za opravo poizvedb - trditveno in dokazno breme
Revident ni izkazal obstoja zelo hudih posledic izpodbijane odločitve v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Revident je sicer predlagal opravo poizvedb, česar pa Vrhovno sodišče ne more upoštevati, saj je tako trditveno kot dokazno breme za izkazovanje izpolnjenosti pogojev za dovoljenost revizije izključno na strani revidenta.
ZST-1 člen 1, 1/3, 10, 11. ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 105a.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - neplačilo sodne takse za revizijo - taksne oprostitve na podlagi zakona - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - ugotovitev umika revizije
Če sodna taksa ni plačana v roku in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks na podlagi 11. člena ZST-1 niti pogoji za taksno oprostitev na podlagi 10. člena ZST-1, se šteje, da je vloga umaknjena.
Iz spisa izhaja, da je revident tuj državljan, vendar eventualnega izpolnjevanja pogojev za oprostitev plačila sodne takse na podlagi 10. člena ZST-1 v reviziji ne zatrjuje.
razveljavitev dovoljenja za stalno prebivanje - dovoljenost revizije - zelo hude posledice - navedbe v okviru zahteve za izdajo začasne odredbe - preživljanje otrok
Revident ni navedel nobene okoliščine, ki bi vplivala na dovoljenost revizije. Navedel je zgolj relevantno pravno podlago (3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1), kar pa za dovoljenost revizije ne zadošča.
Revident je v nadaljevanju revizije sicer navedel določene posledice izpodbijane odločitve (čeprav v okviru zahteve za izdajo začasne odredbe), vendar jih ni izkazal, zaradi česar revizija ne more biti dovoljena na podlagi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
odstranitev tujca iz države - začasna odredba - trditveno in dokazno breme - težko popravljiva škoda ni izkazana - presoja upravnega akta v mejah tožbenega predloga - dopolnitve sodišča
Pri odločanju o začasnih odredbah 32. člena ZUS-1 ni mogoče uporabljati v povezavi s prvim odstavkom 40. člena ZUS-1 na način, kot je to v obravnavani zadevi storilo sodišče prve stopnje, da sodišče v celoti prevzame oziroma nadomesti trditveno in dokazno breme stranke.
ZTuj-2 člen 73. ZUS-1 člen 83, 83/2-3. ZPP člen 226, 226/2.
tujci - dovolitev zadrževanja - dovoljenost revizije - zelo hude posledice - listina v tujem jeziku - overjen prevod - zapustitev države
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Z navedbo, da v državi, v katero mora biti odstranjen, še nikoli ni bil in tudi nikogar nima, polnoletni revident glede na okoliščine konkretnega primera ne izkazuje obstoja zelo hudih posledic izpodbijane odločbe.
Listini, ki jo stranka navaja v dokaz svojih navedb, sestavljena pa je v tujem jeziku, mora biti priložen tudi overjen prevod. Če takega prevoda ni, listina pa je edino dokazno sredstvo, zatrjevano dejstvo ni dokazano. Posledica je odločitev po pravilih o dokaznem bremenu.
ZTuj-2 člen 60/1, 60/3, 63/1, 64/1, 65/1, 145/2. ZUS-1 člen 22/1, 75/1, 75/3, 83, 84/2, 85/2, 86, 89. ZPP člen 154/1, 165/1.
odstranitev tujca iz države - nezakonito prebivanje - pravica do družinskega življenja
Navedbe tožnika o preživljanju dveh otrok, brez navajanja posebnih dejstev in okoliščin, ki bi kazale na izjemno učinkovitost izvrševanja družinskega življenja, tudi po presoji Vrhovnega sodišča ne morejo pretehtati pravice države, da izvaja ukrepe za zakonito in kontrolirano priseljevanje in preprečevanje nezakonitega priseljevanja in s tem zagotavljanje javnega reda in nacionalne varnosti.
ZUS-1 člen 75, 75/2, 75/3, 93, 93/1. ZUP člen 7, 7/4. ZTuj-1 člen 56, 56/1, 56/3, 58, 58/1, 98, 98/1-3. ZPP člen 339, 339/2-14. URS člen 22.
omejitev gibanja - dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - nastanitev v Centru za tujce - določitev roka za prostovoljno zapustitev države - nastop trenutka nezakonitega bivanja - odstranitev tujca iz države - obrazložitev zavrnitve predloga za presojo ustavnosti zakonske določbe - skrb organa za pravice nevedne in neuke stranke - kriteriji ustavnega sodišča - bistvena kršitev določb postopka - začasna odredba
Pristojni upravni organ ob odločitvi o nastanitvi revidenta v Center ni razpolagal s podatki o tujčevem slabem psihičnem stanju, zato je bila kot pravna podlaga pravilno uporabljena določba prvega odstavka in ne tretjega odstavka 56. člena ZTuj-1.
V postopku odstranitve tujca iz države obvezno zastopanje tujca v zakonu ni predvideno.
Sodišče prve stopnje je navedlo le, da zakonsko določbo 56. člena ZTuj-1 šteje za ustavno skladno in postopka presoje ustavnosti tega člena ZTuj-1 kljub revidentovemu predlogu ne bo začelo, razlogov za to pa mu ni treba pojasnjevati, s tem pa ni zadostilo kriterijem obrazloženosti razlogov, ki jih je uporabilo pri svoji odločitvi, in zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 iz razloga po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih.
dovoljenje za prebivanje tujca v RS - dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - zavrnitev prošnje za začasno prebivanje - žrtev kaznivega dejanja
Dovoljenje za prebivanje je eden izmed najpomembnejših instrumentov zavarovanja državnega interesa na področju politike migracij. Če organ, ki je pristojen za izdajo dovoljenja za prebivanje, zazna resne razloge za sum, da bo delodajalec izvrševal kazniva dejanja, kot so posredovanje pri prostituciji, trgovina z ljudmi in zloraba prostitucije, in da obstajajo resni razlogi za sum, da bo tujec, ki prosi za dovoljenje, postal žrtev teh kaznivih dejanj, potem izdajo dovoljenja za prebivanje v Republiki Sloveniji na podlagi 55. člena ZTuj-2 zavrne.
ZTuj-2 člen 2, 2-29, 7, 8, 14, 14/1, 60, 60/1, 60/3, 63, 63/1, 64, 64/1, 65, 65/1, 66, 66/1-1, 67, 67/5, 68, 68/1, 145, 145/2-2. ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 75, 75/3, 85, 85/1-1. ZPP člen 339, 339/2-14.
Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 8. Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav člen 7, 7/4. Listina Evropske Unije o temeljnih pravicah člen 7.
vrnitev tujca v izvorno državo - pogoji za vstop, zapustitev in bivanje tujca - odločba o vrnitvi - nezakonito prebivanje - dovoljenje za prebivanje - prekršek nezakonitega prebivanja - razmerje med postopkom izdaje odločbe o vrnitvi in prekrškovnim postopkom - namenska razlaga zakonske določbe - določitev roka za prostovoljno vrnitev - odstranitev iz države - nevarnost pobega - pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja - praksa ESČP - poseg v človekove pravice - načelo sorazmernosti - neobrazloženost sodne odločbe
Postopek, v katerem policija tujcu, ki nezakonito prebiva v Sloveniji, izda odločbo o vrnitvi, je nov, samostojen upravni postopek, v katerem policija (ne glede na odločitev prekrškovnega organa o storitvi prekrška nezakonitega prebivanja) samostojno ugotavlja ali je podan kateri izmed taksativno določenih primerov iz prvega odstavka 60. člena ZTuj-2, ki opredeljujejo nezakonito prebivanje.
Določbe prvega odstavka 65. člena ZTuj-2 ni mogoče razumeti na način, da je za izdajo odločbe o vrnitvi vedno nujno najprej končati postopek o prekršku nezakonitega prebivanja, še manj pa, da bi se moral predhodni prekrškovni postopek za tujca nujno končati neugodno, da bi lahko policija tujcu izdala odločbo o vrnitvi. Smisel zakonske ureditve, da se odločba o vrnitvi izda tujcu šele po končanem postopku o prekršku, je predvsem v tem, da se tujca ustrezno kaznuje za prekršek nezakonitega bivanja, ko je še zagotovljena njegova prisotnost v RS, torej preden na podlagi odločbe o vrnitvi prostovoljno ali prisilno zapusti RS.
Glede na to, da je pravica do družinskega življenja ustavna pravica, ki je z zakonom ni mogoče izključiti, je treba tudi v primeru, ko se odloča o vrnitvi tujca v izvorno državo, opraviti celovito presojo te pravice v razmerju do pravice države, da izvaja ukrepe za zakonito in kontrolirano priseljevanje in preprečevanje nezakonitega priseljevanja in s tem zagotavlja javni red (in nacionalno varnost), ter v zvezi s tem v skladu z načelom sorazmernosti oceniti, ali je bilo v upravnem postopku z izpodbijanim ukrepom države o vrnitvi tujca v izvorno državo prekomerno poseženo v pravico do družinskega življenja.
ZUS-1 člen 83/2-3. ZTuj-1 člen 93l, 93l/1-7, 93h, 93h/1-2. Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. URS člen 15, 15/3.
dovoljenje za začasno prebivanje družinskega člana slovenskega državljana - dovoljena revizija - izkazane zelo hude posledice - sum, da bo prebivanje tujca v Republiki Sloveniji pomenilo nevarnost - izvrševanje kaznivih dejanj - domneva nedolžnosti - mnenje strokovnjaka s področja kazenskega prava - odločitev Komisije za pogojni odpust - pravica do družinskega življenja - status državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji
Dokazni standard v primeru druge alineje prvega odstavka 93. h člena ZTuj-1 je „sum“, ki je bil v obravnavani zadevi podprt z nespornimi ugotovitvami, da je bil revident v preteklosti na ozemlju Republike Slovenije že obravnavan zaradi izvrševanja kaznivih dejanj.
dovoljenje za začasno prebivanje tujca - dovoljenost revizije - zelo hude posledice niso izkazane - prenehanje opravljanja dejavnosti - zapustitev žene - nerelevantnost navedb glede na ugotovljeno dejansko stanje
Trditveno in dokazno breme glede izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Vsaka zapustitev ozemlja RS sama po sebi še ne pomeni zelo hudih posledic, zato bi moral revident v reviziji glede na pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu navesti in izkazati, kakšne konkretne posledice ima za njegov življenjski položaj in premoženjsko stanje zapustitev ozemlja RS, ter navesti razloge, zakaj so takšne posledice zanj zelo hude.
URS člen 14. ZTuj-2 člen 4, 4/2, 55, 55/1-5. ZUS-1 člen 32, 84, 84/2, 89, 92.
podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje - podrejanje pravnemu redu - prekrški
Ker je revident storil več prekrškov s področja javnega reda in kot samostojni podjetnik ni imel poravnanih davčnih obveznosti, kar predstavlja prekršek na področju davčnega poslovanja, je pravilna domneva upravnega organa, da se tudi v bodoče ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije in zadostna podlaga za odločitev, da mora zapustiti Slovenijo.
razveljavitev dovoljenja za začasno prebivanje - začasna odredba - zelo hude posledice - izkazano opravljanje gospodarske dejavnosti- ugoditev pritožbi
Sodišče prve stopnje ni presodilo, ali bi že okoliščina, da mora tožnik na podlagi izpodbijane odločbe zapustiti Republiko Slovenijo, ob tem, da je verjetno izkazal, da v Republiki Sloveniji opravlja gospodarsko dejavnost in iz nje pridobiva tudi plačo, zanj pomenila težko popravljivo škodo.