Stvarna pristojnost sodišč ni urejena le v ZKP, temveč tudi v ZDT-1 in ZS. Za kazenski pregon t.i. korupcijskih kaznivih dejanj, pri katerih ni navedena morebitna zagrožena kazen, torej tudi za pregon obravnavanega kaznivega dejanja sprejemanja podkupnine po tretjem odstavku 261. člena KZ-1B, je kljub zagroženi kazni do treh let zapora pristojno SDT. V 40.a členu ZS pa je določeno, da pri okrožnih sodiščih na sedežih višjih sodišč delujejo specializirani oddelki sodišč, ki opravljajo preiskavo in sodijo v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanj, v katerih obtožni akt vloži državno tožilstvo, pristojno za pregon navedenih kaznivih dejanj. To pomeni, da je v obravnavani zadevi za razsojo pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani, saj je obtožnico vložilo Specializirano državno tožilstvo.
ZKP člen 388, 388/1, 390. ZFPPIPP člen 97, 97/2, 244, 244/2, 386, 389, 389/2, 389/3.
odvzem premoženjske koristi - začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - podaljšanje začasnega zavarovanja - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - upravičenci za vložitev pritožbe - prejemnik koristi - postopek osebnega stečaja - pravne posledice začetka stečajnega postopka - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - zastopanje stečajnega dolžnika - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - položaj in pristojnosti upravitelja - upravljanje stečajne mase - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
Tudi postopek zavarovanja na nepremičninah, ki so predmet stečajne mase, sodi med postopke upravljanja s premoženjem stečajne mase. Ker z začetkom stečajnega postopka postane upravitelj tisti, ki v zvezi z upravljanjem stečajne mase prevzame zastopanje stečajnega dolžnika kot njegov zakoniti zastopnik, stečajni dolžnik pa v tem delu izgubi poslovno sposobnost, po stališču pritožbenega sodišča lahko pritožbo zoper sklep o podaljšanju začasnega zavarovanja vloži le upravitelj in ne tudi stečajni dolžnik.
brezplačna pravna pomoč za osebni stečaj - stečajni dolžnik kot predlagatelj začetka stečajnega postopka - ugotavljanje insolventnosti - obstoj insolventnosti - dokazovanje insolventnosti - obrazloženost insolventnosti
Sodišču ZFPPIPP nalaga, da na podlagi poročila o dolžnikovem finančnem položaju presodi, ali je dolžnik insolventen in o začetku stečajnega postopka odloči na podlagi te presoje.
Sodišče na podlagi navedb in dokazov dolžnika v predlogu ugotavlja, ali je pri dolžniku podana insolventnost. V razlogih sklepa, s katerim sodišče ugodi dolžnikovemu predlogu za začetek stečajnega postopka, mora zato sodišče navesti dejstva in dokaze, iz katerih je ugotovilo insolventnost dolžnika. Le tako je mogoče preizkusiti, ali je na ugotovljena dejstva prvostopenjsko sodišče pravilno uporabilo materialno pravo.
URS člen 42. ZDru-1 člen 1, 1/1, 1/2, 2, 2/1, 2/2, 14, 14/1, 14/2. ZDLov-1 člen 65, 65/1.
pravica do svobode združevanja - lovska družina - status lovske družine (društvo) - pogoji za sprejem v članstvo - odklonitev sprejema v članstvo
Ustava res daje pravico do združevanja, vendar pri vključevanju oziroma pri pristopu v društvo ni mogoče mimo volje tistih, ki so že člani društva. Člani društva (sami ali prek pristojnega organa) namreč odločajo o sprejemu novih članov, razlogi pa so prepuščeni avtonomiji društev in v skladu z njo lahko društvo določi bolj ali manj obsežne oziroma stroge pogoje za sprejem v članstvo.
Dokazni postopek je pokazal, da je lovska družina na občnem zboru prošnje za sprejem obravnavala po vrsti. V trenutku, ko je prišla na vrsto tožnikova prošnja, je lovna površina na enega lovca znašala pod 100 ha, to pa je po društvenih pravilih razlog, da društvo prošnjo za vključitev zavrne.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo pred odpovedjo - istovrstne kršitve - razlog za odpoved
Čeprav se tako pisno opozorilo kot redna odpoved nanašata na tožničino neupoštevanje odredbe delodajalca, naj se iz ene pisarne preseli v drugo pisarno, je glede pisnega opozorila relevanten čas do 14. 11. 2016 oziroma do 23.11 2016, glede odpovedi pa tudi čas po 23. 11. 2016. Drži sicer, da povsem isti očitki ne smejo biti predmet pisnega opozorila in redne odpovedi. To bi izničilo razlikovanje med predmetom ter pomenom enega in drugega instituta, posledica tega bi bila nezakonitost odpovedi. Vendar pa je v sporni odpovedi tožnici očitano nadaljevanje kršitve tudi v času, ki ga pisno opozorilo ne zajema več. To je bistvena okoliščina, zaradi katere stališče sodišča prve stopnje ni pravilno. Pravilno bi bilo, če se odpoved ne bi nanašala tudi na čas po 23. 11. 2016. Tožena stranka torej utemeljeno vztraja, da predmet pisnega opozorila in odpovedi ni ista, pač pa zgolj istovrstna kršitev, kontinuiranost pa sama po sebi ni okoliščina, ki bi izključevala ukrep odpovedi. Redna odpoved iz krivdnega razloga je namenjena ravno temu, da se sankcionira neupoštevanje pisnega opozorila zaradi predhodnih očitkov.
zemljiškoknjižni postopek - listina, ki je podlaga za vpis - sklep o delitvi solastnine - vpis lastninske pravice - zakonita zastavna pravica - vpis v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku
Obstoj zakonite zastavne pravice sam po sebi ne daje podlage za njen vpis v zemljiški knjigi po uradni dolžnosti (46. člen ZZK-1 v povezavi s 40. členom ZZK-1).
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 51, 51/2.
nagrada izvedenca - sklep o odmeri nagrade izvedencu - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje
Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je bilo za izdelavo izvedenskega mnenja v tej zadevi potrebno specialistično strokovno znanje, vendar je izvedenska inštitucija povečano plačilo že dobila ob izdelavi osnovnega mnenja. Izvedenska inštitucija bo zato morala v okviru že priznane nagrade na dodatna vprašanja strank, ki jih bo predhodno preverilo sodišče, odgovoriti in zadeve razjasniti tako, da bo mogoče o zahtevkih tožnikov odločiti. Dodatno nagrado ji bo mogoče priznati le, če ji bodo s sklepom sodišča postavljena nova vprašanja.
škoda povzročena s kaznivim dejanjem - kršitev spolne nedotakljivosti osebe - mladoletna oseba - posttravmatska stresna motnja - povrnitev nepremoženjske škode višina odškodnine - pravična denarna odškodnina - strah
V skladu z določbo 181. člena OZ ima pravico do pravične denarne odškodnine zaradi pretrpljenih duševnih bolečin oseba, ki je bila s prevaro, silo ali zlorabo kakšnega razmerja podrejenosti zapeljana h kaznivemu spolnemu občevanju ali drugemu spolnemu dejanju, kot tudi oseba, proti kateri je bilo storjeno kakšno drugo kaznivo dejanje zoper dostojanstvo osebnosti ali moralo. Spolna integriteta, ki je del telesne integritete, je tudi ustavno pravno varovana pravica (po 35. členu URS). Čeprav OZ v navedeni določbi obravnava posledice tovrstnih protipravnih dejanj kot posebno obliko nepremoženjske škode, s tem ne izključuje zahtevkov za druge vrste nepremoženjske škode iz prvega odstavka 179. člena OZ, če so zanje izpolnjeni pogoji.
predlog tretjega za odlog izvršbe - realizacija izvršbe kot škoda - pravica do doma - težko nadomestljiva škoda
Sodišče prve stopnje je zakonske razloge za odlog izvršbe na predlog tretje razlagalo preozko, ko je zatrjevano škodo zaradi izgube doma opredelilo kot pravno nepriznano škodo.
Tisti, ki navideznost pogodbe zatrjuje, nosi tudi materialno dokazno breme in mora ponuditi tako trditve kot dokaze za zaključek, da sta pogodbeni stranki želeli nekaj drugega in ne tistega, kar sta zapisali v predloženih listinah. To velja tudi za dokazovanje negativnega dejstva, da drugi toženec prvemu tožencu denarnega zneska, ki naj bi ga prvi toženec prejel kot posojilo, nikoli ni izročil. Ker pa vztrajanje pri splošno sprejetem dokaznem standardu prepričanja v takem primeru lahko vodi v dokazno stisko, je stranki, ki nosi materialno dokazno breme, treba dokazovanje olajšati, eden od načinov pa je tudi dokazovanje z indici.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - ravnanje dolžnika - postopek pred Sodiščem Evropske unije (SEU)
Golo dejstvo, da pri prodaji nepremičnine ni mogoče vzpostaviti prejšnjega stanja, pa ni posebno utemeljen razlog, ki bi že sam utemeljeval odlog po drugem odstavku 71. člena ZIZ.
ZFPPIPP člen 56, 119, 119/1, 231, 231-2, 234, 235.
razrešitev upravitelja - nedovoljena zahteva - družba z neomejeno odgovornostjo - osebno odgovorni družbenik - uveljavitev zahtevkov do osebno odgovornih družbenikov stečajnega dolžnika - upravičenje opravljati procesna dejanja
Za pritožbeno sodišče je nesprejemljiva pritožnikova razlaga, da naj bi bilo zaradi ekonomskega interesa družbenika, ki je odgovoren za obveznosti družbe do upnikov, temu treba priznati tudi upravičenje, da predlaga razrešitev upravitelja. Tako upravičenje bi pridobil, če bi izkazal, da je terjatve do upnikov tudi poravnal in pridobil status upnika stečajnega dolžnika.
ZPP člen 9, 11, 155. OZ člen 416, 416/2. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 125.
povrnitev pravdnih stroškov - smrt pravdne stranke - smrt stranke pred vložitvijo tožbe - pravica do izjave - dedič - dediščinska skupnost - zloraba (procesne) pravice
Pravilno je stališče izpodbijanega sklepa, da dedič pokojne ni stranka postopka, kot tudi stališče, da ima univerzalni pravni naslednik osebe, zoper katero je vložena tožba, pravico izjaviti se o tožbi, vloženi zoper njegovega univerzalnega pravnega prednika, v čigar pravni položaj je – skupaj z drugimi dediči – vstopil z njegovo smrtjo. S tem, ko je v zadevi sporočil, da je tožena stranka umrla pred vložitvijo tožbe, je preprečil nastanek nadaljnjih stroškov bodisi tožnicama bodisi zapuščini. Neutemeljen je zato pritožbeni očitek o zlorabi pravic.
ZNP člen 7, 7/1, 168, 168/1. EZ-1 člen 473, 473/5. ZUPUDPP člen 53, 53/2. ZUreP-1 člen 110, 110/3.
sodni depozit - pogoji za sodni depozit - omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - obligatornost naroka - kontradiktornost postopka
Za odločitev o sodnem depozitu ni pomembno vprašanje ustreznosti cenitve, ki je bila podlaga za izračun odškodnine. Ali so podani pogoji za omejitev lastninske pravice nasprotnega udeleženca ter ali bo predlagateljica s položitvijo odškodnine in varščine res že prosta svoje obveznosti, ni stvar tega postopka, zato bo moral pritožnik te svoje ugovore, vključno s pomisleki glede domnevne kršitve pravil konkurenčnega prava in prava javnega naročanja, uveljavljati v upravnem postopku.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00012835
ZDR-1 člen 44, 177.. OZ člen 131.
plača - odsotnost z dela - odškodninska odgovornost delavca
Sodna praksa je zavzela jasno stališče, da je plačilo plače pravica, ki ima svoj temelj v delovnem razmerju delavca. To izhaja iz 44. člena ZDR-1. Dokler obstaja delovno razmerje, obstaja tudi navedena pravica. V kolikor pa delavec krši svoje delovne ali pogodbene pravice in obveznosti, ima delodajalec možnost takšne kršitve sankcionirati (npr. s podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi). Šele s trenutkom, ko pogodba o zaposlitvi preneha veljati, preneha tudi delovno razmerje, s tem pa pravica delavca do plače oziroma nadomestila. Ker je bil tožnik v delovnem razmerju pri toženki do 15. 10. 2015, mu vse dotlej pripada tudi plača.
Toženka je svojo odškodninsko terjatev uveljavljala v pobot že v odgovoru na tožbo, v katerem je navedla, da je tožnik povzročil škodo zaradi vožnje brez vozniškega dovoljenja. Tako kot je toženka očitala tožniku, da bi moral odkloniti vožnjo zaradi neveljavnega dovoljenja, bi tudi toženka, ki je pred zaposlitvijo tožnika preverila njegovo vozniško dovoljenje, morala vedeti, da je dovoljenje neveljavno, ker ni prevedeno in mu ne bi smela odrediti vožnje. Zato tožniku ni mogoče očitati hude malomarnosti (še manj naklepa), temveč kvečjemu navadno malomarnost. Zato ni podana odškodninska odgovornost tožnika.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00011595
OZ člen 117, 117/3, 435, 490, 490/1, 490/2. SPZ člen 49.
zahtevek za izročitev nepremičnine - pravica do posesti - kupoprodajna pogodba - pravice lastnika prodane nepremičnine - kršitev pogodbene obveznosti - nezmožnost izpolnitve - nezmožnost izpolnitve, ki jo povzroči stranka - poštena stranka - odstopno upravičenje - odstop od pogodbe - prenehanje pogodbe - pravna napaka prodane stvari - sankcije za pravne napake
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da želi tožnica, ki je kršila pogodbeno zavezo, s tožbo v tem postopku zaobiti pravila OZ in izsiliti posledice nezmožnosti pogodbene izpolnitve, ki pa je ni zakrivil toženec, temveč ona. Na tak način skuša priti v ugodnejši pravni položaj nasproti pošteni pogodbeni stranki, saj zahteva vračilo tistega, kar je sama dala na podlagi kupoprodajne pogodbe, ki še vedno velja. Takemu zahtevku ni mogoče nuditi pravnega varstva. Toženec ima na podlagi veljavno sklenjene kupoprodajne pogodbe pravico imeti sporno parcelo v posesti.
ZDR-1 člen 84, 89, 89/1, 89/1-1, 90, 90/1, 90/1-9, 118, 118/1.. ZZZDR člen 12.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - osebna okoliščina - sodna razveza - denarno povračilo - izvenzakonska (zunajzakonska) skupnost - fiktiven razlog
Skladno z 9. alinejo prvega odstavka 90. člena ZDR-1 je razlog odpovedi neutemeljen, če je razlog osebna okoliščina, v konkretnem primeru torej zakonski stan. Zato je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
ZKP člen 388, 388/1, 390. ZFPPIPP člen 97, 97/2, 244, 244/2, 386, 389, 389/2, 389/3.
obnova kazenskega postopka - zahteva za obnovo kazenskega postopka - upravičenje do vložitve zahteve - zavrženje zahteve za obnovo kazenskega postopka - zavrženje pritožbe - nedovoljena pritožba - prejemnik koristi - odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem - postopek osebnega stečaja - pravne posledice začetka stečajnega postopka - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - zastopanje stečajnega dolžnika - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - upravljanje stečajne mase
Z začetkom stečajnega postopka preidejo na upravitelja vse pravice glede upravljanja s premoženjskimi zahtevki v zvezi s stečajno maso. Upravitelj je pooblaščen za zastopanje stečajnega dolžnika pri vseh poslih in postopkih, ki kakorkoli vplivajo na obseg stečajne mase, in sicer ne glede na to, ali gre za postopke, ki potekajo v prid ali v škodo stečajne mase. Zastopanje stečajnega dolžnika v tem obsegu z začetkom stečajnega postopka prevzame upravitelj stečajnega dolžnika kot njegov zakoniti zastopnik, stečajni dolžnik pa v tem delu izgubi poslovno sposobnost.
ZPP člen 185, 185/2, 186, 286b, 302, 302/3, 339, 339/1. ODZ paragraf 326, 1463. ZTLR člen 28, 72, 72/2. ZV-1 člen 21, 125.
ugotovitev lastninske pravice - sprememba tožbe - privilegirana sprememba tožbe - sprememba sodnika - odstop od načela neposrednosti - branje zapisnikov s soglasjem strank - takojšnje uveljavljanje bistvenih kršitev določb pravdnega postopka - priposestvovanje - pogoji za priposestvovanje - dobrovernost - domneva dobre vere - nedobrovernost posestnega prednika - priposestvovalna doba - splošna raba - posebna raba - izročilna pogodba - predmet pogodbe - mirna posest - dokazna ocena - način uporabe nepremičnine - soposest nad vodnim kanalom
Pravni predniki prvotne tožeče stranke so imeli nepremičnine v mirni izključni posesti že pred sklenitvijo izročilne pogodbe z dne 7. 6. 1971. Pri prevzemu posesti torej prvotna tožeča stranka ni ravnala nepošteno, temveč je vstopila v položaj svoje matere kot izročevalke, v prepričanju, da gre za sestavni del premoženja, ki se izroča. Ob takšnem dejanskem stanju bi bila naložitev dolžnosti preverjanja dejanskega obsega izročenega premoženja ob sklenitvi izročilne pogodbe prekomerna.
Zgolj dejstvo, da je bilo v listinah, s katerimi je razpolagala prvotna tožeča stranka, navedeno solastništvo spornih nepremičnin, ne izključuje njene dobre vere (posestni listi, davčne odločbe, izročilna pogodba). V vsem tem obdobju namreč niso bile ugotovljene nobene posebne okoliščine, ki bi pri prvotni tožeči stranki lahko vzbudile sum, da predmet izročilne pogodbe ni bil zgornji del vodotoka do celote in s tem aktivacijo njene poizvedovalne dolžnosti preverjanja dejanskega obsega izročenega premoženja. Za zaključek o slabi veri namreč ni dovolj le možnost, da priposestvovalec med tekom priposestvovalne dobe izve, da nima pravice do posesti, če tega dejansko ni izvedel.
ZPP člen 212. ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5, 12, 12/1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - utemeljenost predloga za oprostitev plačila sodnih taks - trditveno in dokazno breme - pavšalne trditve - prepozne trditve - prodaja nepremičnin
O predlogu za oprostitev plačila sodne takse skladno z določilom prvega odstavka 12. člena ZST-1 sodišče odloči na predlog stranke. Stranka mora skladno z določilom 212. člena ZPP (ki se na podlagi tretjega odstavka 1. člena ZST-1 smiselno uporablja za odločanje o takem predlogu) podati vse navedbe in predložiti vse dokaze v prid utemeljenosti predloga za taksno oprostitev.
Pavšalno navajanje, da tudi v primeru prodaje nepremičnin sredstva ne bi zadoščala za plačilo takse, ne utemeljujejo predloga za taksno oprostitev.