brezplačna pravna pomoč za osebni stečaj - stečajni dolžnik kot predlagatelj začetka stečajnega postopka - ugotavljanje insolventnosti - obstoj insolventnosti - dokazovanje insolventnosti - obrazloženost insolventnosti
Sodišču ZFPPIPP nalaga, da na podlagi poročila o dolžnikovem finančnem položaju presodi, ali je dolžnik insolventen in o začetku stečajnega postopka odloči na podlagi te presoje.
Sodišče na podlagi navedb in dokazov dolžnika v predlogu ugotavlja, ali je pri dolžniku podana insolventnost. V razlogih sklepa, s katerim sodišče ugodi dolžnikovemu predlogu za začetek stečajnega postopka, mora zato sodišče navesti dejstva in dokaze, iz katerih je ugotovilo insolventnost dolžnika. Le tako je mogoče preizkusiti, ali je na ugotovljena dejstva prvostopenjsko sodišče pravilno uporabilo materialno pravo.
ZPP člen 151, 151/1, 154, 156, 156/1, 253, 253/3, 413.
odločitev o pravdnih stroških - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih - kriterij uspeha v pravdi - krivdno načelo - stroški za dopolnitev izvedenskega mnenja
Pravna narava sporov iz razmerij med starši in otroki onemogoča brezpogojno uporabo splošnih pravil o povrnitvi pravdnih stroškov, kjer sicer velja kriterij uspeha.
Sodišče je presodilo, da so pripombe in dopolnitve na izvedensko mnenje utemeljene, zato jih je poslalo izvedencu v dopolnitev. S tem so nastali dodatni stroški, ki sta jih stranki dolžni kriti.
Višje sodišče ugotavlja, da je pravilno ugotovljeno, da je bila pritožba toženca prepozno vložena. Tega ni mogoče izpodbijati z razlogi, ki se nanašajo na (ne)utemeljenost vtoževane terjatve.
DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00011550
ZDen člen 72, 72/2.
denacionalizacija - odškodnina zaradi nezmožnosti uporabe nepremičnine - odškodnina zaradi nezmožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja - nadomestilo zaradi nezmožnosti uporabe podržavljenega premoženja - višina nadomestila - metoda izračuna uporabnine - izgubljena korist - način ugotavljanja koristi - najemnina - hipotetična najemnina
Pri ugotavljanju koristi po drugem odstavku 72. člena ZDen je sodna praksa že zavzela stališče, da donosa od nepremičnine ni mogoče zgolj predpostavljati, temveč ga je treba zatrjevati in dokazati. Pri tem mora iz dejanskih okoliščin izhajati, da bi upravičenec zatrjevano korist lahko dosegel. Eden od načinov ugotavljanja koristi je najemnina, zmanjšana za stroške upravljanja, ki bi bremenili upravičenca, in za stroške vzdrževanja, če bi jih kril zavezanec. Upravičenec na tak način višino koristi utemeljuje z ugotavljanjem hipotetične najemnine, ki bi jo v pravno pomembnem obdobju lahko dosegel z oddajanjem prostorov v najem, ali pa z najemnino, ki jo je bil v istem obdobju upravičen prejemati zavezanec na podlagi obstoječih najemnih razmerij.
predlog za zaznambo spora - zavrnitev predloga za zaznambo spora
Sodišče je predlog pravilno zavrnilo, ker je ugotovilo, da je bil omenjeni spor pri v predlogu navedenih parcelah že zaznamovan, in sicer že ob vložitvi prvotne tožbe in je odločitev o zaznambi spora postala pravnomočna. Ker dvakratna zaznamba spora v isti zadevi ni dopustna, predlog predlagateljice ni utemeljen.
V sodni praksi je v številnih sodnih odločbah zavzeto stališče, da se vrnitev v prejšnje stanje stranki ne dovoli, v kolikor so okoliščine zamude nastale v njeni sferi.
V sporni zadevi je do zamude roka prišlo izključno zaradi ravnanja zaposlenih pri toženki, torej v njeni sferi. Zato za odločitev o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje toženke ni pomembna okoliščina, kako ima toženka notranje urejeno organizacijo dela in s kakšno skrbnostjo delajo zaposleni, kdo sprejema pošto, kdo odgovarja na tožbe in kako potujejo pisanja znotraj toženke. Nepravilno, protipravno ali nezakonito ravnanje zaposlenih pri toženki se ne more šteti za nezakrivljen oziroma nepredvidljiv razlog, saj bi toženka z ustrezno organizacijo lahko oziroma bi morala preprečiti, da do tovrstnih ravnanj ne bi prišlo. Zato je razlog, zaradi katerega je toženka predlagala vrnitev v prejšnje stanje, neutemeljen.
Če je naslov družbe isti kot pa je prebivališče nekega človeka, lahko družba računa, da se bodo pisanja zato kdaj vročila tudi tej osebi. Družba je dolžna zagotoviti sprejem sodnih pošiljk. Isto pa mora veljati tudi za samostojnega podjetnika, saj je vročanje pravni osebi ali samostojnemu podjetniku urejeno v za to odločitev bistvenem delu enako. V navedeni zadevi je bila (pravilno) opravljena vročitev materi, ki je živela na sedežu družbe in sprejema poštne pošiljke za družbo, če je odsotna njena hčerka, ki je sicer zakonska zastopnica družbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - PRAVO DRUŽB
VSL00012278
ZPP člen 78, 86, 87, 87/3, 87/4, 286a, 286a/1, 286b, 335, 335-4. ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2. OZ člen 346, 352, 352/3. ZOdvT člen 35.
odškodninska odgovornost članov uprave - pravilo podjetniške presoje (business judgement rule) - ravnanje v dobro družbe - dolžnost ravnanja z razumno skrbnostjo - vesten in pošten gospodarstvenik - obligacija prizadevanja - tvegana naložba - popolna pritožba - podpisnik pooblastila - dovoljena pritožba - zakoniti zastopnik gospodarske družbe - podpis vlagatelja - zastaranje - sprememba tožbe - splošni poziv za predložitev pripravljalnih vlog - konflikt interesov
V sodni praksi se je za presojo odgovornosti članov organov vodenja oziroma pri razlagi dolžne skrbnosti njihovega ravnanja izoblikovalo in začelo uporabljati pravilo podjetniške presoje (business judgement rule). Bistvo navedenega pravila je, da vsaka podjetniška odločitev, ki se kaže za škodljivo, še ne pomeni ravnanja v nasprotju z zahtevanim standardom skrbnosti. Obveznost članov organov vodenja je namreč mogoče opredeliti kot obligacijsko prizadevanja, zato je treba v tej luči dejstva upoštevati in presojati ex ante, torej v času sprejetih odločitev oziroma v času, ko odločitve, ki bi jih bilo treba sprejeti, uprava ni sprejela.
Dejstvo, da je bil sporni nakup del strategije tožeče stranke ne odvezuje člana organa vodenja, da pred sprejemom odločitve o določeni tvegani naloži ravna s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika.
Toženca sta se sporne naložbe lotila na nerazumen način. V kolikor je bil namreč namen pridobitve delnic S. lastniška konsolidacija in finančna sanacija S., bi morala toženca ali z enkratnim nakupom pridobiti ciljni 75 % lastniški delež ali pa pred izvedbo naložbe zagotoviti izvedljivost lastniške konsolidacije in finančne sanacije, na primer tako, da bi s katerim od pravnih institutov pridobila trdno zavezo akterjev (drugih lastnikov S.). Zgolj z nakupom prvega svežnja lastnih delnic, s katerim je bil pridobljen le 21,6 % lastniški delež, pa cilja lastniške konsolidacije in finančne sanacije, brez zagotovitve, da bo mogoče pridobiti tudi preostali ciljni lastniški delež, ni bilo mogoče razumno pričakovati. Vse navedeno pritožbeno sodišče utrjuje v prepričanju, da toženca na podlagi informacij, ki so jima bile na voljo, zlasti visoko tveganost naložbe in odvisnost uspeha naložbe od drugih akterjev, nista sprejela pravilne in dovolj skrbne odločitve, ki bi bila razumno najboljša za dobro družbe, kar pa bi kot vestna in poštena gospodarstvenika morala in mogla storiti.
zemljiškoknjižni postopek - listina, ki je podlaga za vpis - sklep o delitvi solastnine - vpis lastninske pravice - zakonita zastavna pravica - vpis v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku
Obstoj zakonite zastavne pravice sam po sebi ne daje podlage za njen vpis v zemljiški knjigi po uradni dolžnosti (46. člen ZZK-1 v povezavi s 40. členom ZZK-1).
premoženje agrarne skupnosti - podržavljanje premoženja - podržavljenje na podlagi zakona - imetnik stvarne pravice
Nepremičnina nekdanje Agrarne skupnosti Š. Z. je na podlagi Zakona o agrarnih skupnostih (Ur. l. LRS, št. 52/1947) z dnem njegove uveljavitve (to je dne 20.12.1947) postala splošno ljudsko premoženje. Do podržavljenja je prišlo na podlagi zakona (1. člen Zakona o agrarnih skupnostih). Izdaja posebne odločbe ni bila potrebna.
V skladu z individualističnim konceptom lastnine lahko gredo stvarne pravice le individualno določenim subjektom (v konkretnem primeru članom agrarne skupnosti), ne pa kolektivnim pravnim subjektom, kakršen je agrarna skupnost. Le individualni pravni subjekti se nato kot nosilec pravic lahko vpisujejo tudi v zemljiško knjigo.
Vpis imena agrarne skupnosti v zemljiško knjigo, o katerem govori 12. člen ZPVAS ima zgolj pomen vpisa pravnega dejstva (zato, da se iz zemljiške knjige jasno vidi, za kakšno naravo premoženja gre).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo pred odpovedjo - istovrstne kršitve - razlog za odpoved
Čeprav se tako pisno opozorilo kot redna odpoved nanašata na tožničino neupoštevanje odredbe delodajalca, naj se iz ene pisarne preseli v drugo pisarno, je glede pisnega opozorila relevanten čas do 14. 11. 2016 oziroma do 23.11 2016, glede odpovedi pa tudi čas po 23. 11. 2016. Drži sicer, da povsem isti očitki ne smejo biti predmet pisnega opozorila in redne odpovedi. To bi izničilo razlikovanje med predmetom ter pomenom enega in drugega instituta, posledica tega bi bila nezakonitost odpovedi. Vendar pa je v sporni odpovedi tožnici očitano nadaljevanje kršitve tudi v času, ki ga pisno opozorilo ne zajema več. To je bistvena okoliščina, zaradi katere stališče sodišča prve stopnje ni pravilno. Pravilno bi bilo, če se odpoved ne bi nanašala tudi na čas po 23. 11. 2016. Tožena stranka torej utemeljeno vztraja, da predmet pisnega opozorila in odpovedi ni ista, pač pa zgolj istovrstna kršitev, kontinuiranost pa sama po sebi ni okoliščina, ki bi izključevala ukrep odpovedi. Redna odpoved iz krivdnega razloga je namenjena ravno temu, da se sankcionira neupoštevanje pisnega opozorila zaradi predhodnih očitkov.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00012037
ZDR člen 43, 43/1, 184.. OZ člen 131.. ZVZD člen 5, 5/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - ravnanje oškodovanca
Delo, ki ga je tožnik opravljal na konfekcijskem stroju ob menjavi kasete, ni nevarna dejavnost. Pri tem opravilu stroj ni bil v hitrem načinu delovanja, temveč je miroval, dokler ga tožnik ni sam pognal oziroma sprožil s pritiskom na nožno stopalko. Zato v takšnih okoliščinah stroj ni predstavljal nevarne stvari. Tožnik je s stopalko sam nadziral, kdaj bo stroj sploh pričel delovati, pa še pri tem je šlo ob zagonu stroja za t. i. počasno vrtenje, ne za hiter način delovanja, tako da tudi s tega vidika ni šlo za nevarno stvar oziroma nevarno dejavnost.
ZKP člen 388, 388/1, 390. ZFPPIPP člen 97, 97/2, 244, 244/2, 386, 389, 389/2, 389/3.
obnova kazenskega postopka - zahteva za obnovo kazenskega postopka - upravičenje do vložitve zahteve - zavrženje zahteve za obnovo kazenskega postopka - zavrženje pritožbe - nedovoljena pritožba - prejemnik koristi - odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem - postopek osebnega stečaja - pravne posledice začetka stečajnega postopka - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - zastopanje stečajnega dolžnika - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - upravljanje stečajne mase
Z začetkom stečajnega postopka preidejo na upravitelja vse pravice glede upravljanja s premoženjskimi zahtevki v zvezi s stečajno maso. Upravitelj je pooblaščen za zastopanje stečajnega dolžnika pri vseh poslih in postopkih, ki kakorkoli vplivajo na obseg stečajne mase, in sicer ne glede na to, ali gre za postopke, ki potekajo v prid ali v škodo stečajne mase. Zastopanje stečajnega dolžnika v tem obsegu z začetkom stečajnega postopka prevzame upravitelj stečajnega dolžnika kot njegov zakoniti zastopnik, stečajni dolžnik pa v tem delu izgubi poslovno sposobnost.
povrnitev pravdnih stroškov - solidarni dolžniki - več tožencev - umik tožbe proti tožencu, ki ni izpolnil zahtevka - dogovor o povrnitvi stroškov - delitev stroškov po enakih delih - nadaljevanje postopka proti fizični osebi - pritožbeni stroški
Odpoved uveljavljanju stroškovnega zahtevka proti solidarnemu tožencu (in personam) ne pomeni odpusta dolga tudi zoper drugega solidarnega toženca, ampak to pomeni, da se solidarna obveznost zmanjša za del, ki glede na medsebojna razmerja med dolžniki pade nanj, medtem ko drugi dolžniki solidarno odgovarjajo za ostanek obveznosti (primerjaj drugi odstavek 397. člena OZ). Določba prvega odstavka 405. člena OZ določa, da pade na vsakega dolžnika enak del obveznosti, če ni dogovorjeno ali ne izhaja iz pravnih razmerij med udeleženci v poslu kaj drugega.
Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki zgolj polovico stroškov, ki so nastali v prvostopenjskem postopku, hkrati pa ji je dolžna povrniti tudi vse pritožbene stroške.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNI REGISTER - STEČAJNO PRAVO
VSL00010812
ZFPPIPP člen 427, 428, 429, 431. ZSReg člen 35, 35/4, 39, 39-3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
kontradiktoren postopek - predlog za izbris iz sodnega registra brez likvidacije - ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa - vročitev ugovora - pravica do izjave - pravice udeležencev postopka
Postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije se začne po uradni dolžnosti na podlagi obvestila iz 428. člena ZFPPIPP, ali na predlog upravičenega predlagatelja. Kadar se sodni postopek vodi na predlog enega udeleženca zoper drugega udeleženca postopka, mora sodišče obema udeležencema omogočiti, da se izjavita o predlogih in dokazih nasprotnega udeleženca. V primeru nasprotnih predlogov udeležencev registrskega postopka, se mora registrsko sodišče do teh tudi izrecno opredeliti. Pritožnik izrecno uveljavlja kršitev določb postopka, ker mu registrsko sodišče z nevročitvijo ugovora zoper sklep o začetku postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, ni zagotovilo pravice do izjave, čemur pritožbeno sodišče pritrjuje.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3. ZDavP-2 člen 125, 126, 126a, 146, 146/1, 156. OZ člen 356, 356/1.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršba na podlagi upravne odločbe - zastaranje terjatve - javnopravna obveznost - javne obligacije - civilnopravna razmerja - dvostransko obligacijsko razmerje
Odločba Agencije RS za kmetijske trge, na kateri je potrdilo o izvršljivosti, predstavlja izrvršilni naslov, saj je izvršilni naslov, kadar je davčni organ pristojen za izterjavo drugih denarnih nedavčnih obveznosti, odločba, sklep ali plačilni nalog s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda organ, pristojen za odmero te obveznosti.
Pri izterjavi terjatev iz naslova odločb upravnih organov oziroma terjatev, zaradi izterjave katerih je predvidena upravna izvršba, je glede vprašanja zastaranja treba izhajati iz narave izterjevane obveznosti. Kadar gre za javnopravno obveznost, katere bistvena značilnost je oblastveni odnos med državo in posameznikom, torej razmerje podrejenosti in nadrejenosti, pride v poštev uporaba ZDavP-2, tudi če ne gre za izterjavo terjatve, ki ustreza definiciji davka. Drugače pa je v primeru, ko sta država in posameznik v prirejenem, enakopravnem razmerju. V takšnih primerih posameznikova obveznost nastane kot posledica obveznostnega razmerja ali njegove kršitve. Tedaj je glede vprašanja zastaranja treba uporabiti OZ.
oporočno razpolaganje z zapuščino - nagib v oporoki - izpodbojnost oporoke - tožbeni zahtevek na razveljavitev oporoke - oporočiteljeva volja - razlaga oporočiteljevega namena - oporočiteljev pravi namen - subjektivni razlogi - bivanje v domu za ostarele - razdedinjenje dediča - pogoji za preklic oporoke - konkludentno ravnanje - trditveno in dokazno breme - argumenti za zavrnitev dokaznega predloga
Zmota o vzroku, ki je oporočitelja napeljal do tega, da je na določen način oporočno razpolagal, predstavlja zmoto v oporočiteljevem nagibu. Gre za oporočiteljev subjektivni razlog za odločitev, da oporočno razpolaga v korist določenega dediča.
ZD v 99. členu glede preklica oporoke določa, da lahko oporočitelj oporoko prekliče v celoti ali deloma, z izjavo, dano v kateri koli obliki, v kateri se po zakonu lahko napravi oporoka. Sklenitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju obličnih pogojev za izjavo o preklicu oporoke ne izpolnjuje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00011420
OZ člen 159, 168, 741, 741/2, 741/4.
poslovna odškodninska odgovornost - neposlovna odškodninska odgovornost - gostinska hramba - odškodninska odgovornost hotelirja - povrnitev premoženjske škode - odgovornost gostinca za stvari, ki jih gost prinese s seboj - gostinec kot shranjevalec - avto kot stvar, ki jo gost prinese s seboj - odgovornost lastnika zemljišča - odgovornost imetnika stavbe
Avto, ki ga hotelski gost parkira na nevarovanem parkirišču, ki ga hotelir ne trži in je brezplačno ter prosto dostopno tretjim, ni prinesena stvar.
nedovoljena pritožbena novota - zastaranje zamudnih obresti - ugovor zastaranja
Trditve dolžnika o zastaranju upnikove terjatve zamudnih obresti predstavljajo trditve o dejstvih, ki bi jih lahko podal že v rednem ugovoru zoper sklep o dovolitvi izvršbe, ne šele v pritožbi.
OZ člen 179. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3, 13, 41. URS člen 21.
kršitev osebnostne pravice - bivalne razmere v priporu - pravična denarna odškodnina
Odmera odškodnine zaradi kršitve pravice do osebnega dostojanstva zaradi neustreznih bivalnih razmer v zaporu mora biti izvedena upoštevajoč okoliščine konkretnega primera in v primerljivih primerih prisojene odškodnine. Pravično zadoščenje, ki ga določa ESČP, ni mehansko prenosljivo.