To, ali je bila tožnici plača iz naslova delovne uspešnosti pravilno znižana v skladu z določbami zakona, pravilnika tožene stranke ter pogodbe o zaposlitvi, je sicer pomembno za presojo, ali je sporni denarni zahtevek utemeljen ali ne, ne more pa to biti predmet odločitve. Ker gre za denarno terjatev, glede katere je dopustno direktno sodno varstvo, je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo tudi del tožbe, ki se nanaša na ugotovitev in odpravo kršitve tožničine pravice iz delovnega razmerja. Sodišče prve stopnje je torej glede zavrženja tožbe pravilno uporabilo tako 181. člen ZPP, ki predpisuje, kaj je lahko predmet ugotovitvene tožbe, kot tudi 200. člen ZDR-1, ki določa delavčevo uveljavljanje pravic pri delodajalcu in pred sodiščem.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - ravnanje dolžnika - postopek pred Sodiščem Evropske unije (SEU)
Golo dejstvo, da pri prodaji nepremičnine ni mogoče vzpostaviti prejšnjega stanja, pa ni posebno utemeljen razlog, ki bi že sam utemeljeval odlog po drugem odstavku 71. člena ZIZ.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00011202
ZOZP člen 18, 18/1. ZPIZ-1 člen 271. ZPIZ-2 člen 190, 193.
ZPIZ - aktivna stvarna legitimacija - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - nadomestilo za invalidnost - povrnitev nadomestila za primer invalidnosti - odškodninski zahtevek Zavoda - odškodninska odgovornost zavarovalnice - obvezna zavarovanja v prometu - povzročitev škode - prometna nesreča - sprememba zakonodaje - lex specialis
V času med 1. 1. 2013 in 1. 1. 2016 ZPIZ ni mogel zahtevati povrnitve invalidnine od zavarovalnice, pri kateri je bil zavarovan povzročitelj prometne nesreče.
ZKP člen 388, 388/1, 390. ZFPPIPP člen 97, 97/2, 244, 244/2, 386, 389, 389/2, 389/3.
odvzem premoženjske koristi - začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - podaljšanje začasnega zavarovanja - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - upravičenci za vložitev pritožbe - prejemnik koristi - postopek osebnega stečaja - pravne posledice začetka stečajnega postopka - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - zastopanje stečajnega dolžnika - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - položaj in pristojnosti upravitelja - upravljanje stečajne mase - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
Tudi postopek zavarovanja na nepremičninah, ki so predmet stečajne mase, sodi med postopke upravljanja s premoženjem stečajne mase. Ker z začetkom stečajnega postopka postane upravitelj tisti, ki v zvezi z upravljanjem stečajne mase prevzame zastopanje stečajnega dolžnika kot njegov zakoniti zastopnik, stečajni dolžnik pa v tem delu izgubi poslovno sposobnost, po stališču pritožbenega sodišča lahko pritožbo zoper sklep o podaljšanju začasnega zavarovanja vloži le upravitelj in ne tudi stečajni dolžnik.
brezplačna pravna pomoč za osebni stečaj - stečajni dolžnik kot predlagatelj začetka stečajnega postopka - ugotavljanje insolventnosti - obstoj insolventnosti - dokazovanje insolventnosti - obrazloženost insolventnosti
Sodišču ZFPPIPP nalaga, da na podlagi poročila o dolžnikovem finančnem položaju presodi, ali je dolžnik insolventen in o začetku stečajnega postopka odloči na podlagi te presoje.
Sodišče na podlagi navedb in dokazov dolžnika v predlogu ugotavlja, ali je pri dolžniku podana insolventnost. V razlogih sklepa, s katerim sodišče ugodi dolžnikovemu predlogu za začetek stečajnega postopka, mora zato sodišče navesti dejstva in dokaze, iz katerih je ugotovilo insolventnost dolžnika. Le tako je mogoče preizkusiti, ali je na ugotovljena dejstva prvostopenjsko sodišče pravilno uporabilo materialno pravo.
Stvarna pristojnost sodišč ni urejena le v ZKP, temveč tudi v ZDT-1 in ZS. Za kazenski pregon t.i. korupcijskih kaznivih dejanj, pri katerih ni navedena morebitna zagrožena kazen, torej tudi za pregon obravnavanega kaznivega dejanja sprejemanja podkupnine po tretjem odstavku 261. člena KZ-1B, je kljub zagroženi kazni do treh let zapora pristojno SDT. V 40.a členu ZS pa je določeno, da pri okrožnih sodiščih na sedežih višjih sodišč delujejo specializirani oddelki sodišč, ki opravljajo preiskavo in sodijo v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanj, v katerih obtožni akt vloži državno tožilstvo, pristojno za pregon navedenih kaznivih dejanj. To pomeni, da je v obravnavani zadevi za razsojo pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani, saj je obtožnico vložilo Specializirano državno tožilstvo.
nedovoljena pritožbena novota - zastaranje zamudnih obresti - ugovor zastaranja
Trditve dolžnika o zastaranju upnikove terjatve zamudnih obresti predstavljajo trditve o dejstvih, ki bi jih lahko podal že v rednem ugovoru zoper sklep o dovolitvi izvršbe, ne šele v pritožbi.
ZPP člen 185, 185/2, 186, 286b, 302, 302/3, 339, 339/1. ODZ paragraf 326, 1463. ZTLR člen 28, 72, 72/2. ZV-1 člen 21, 125.
ugotovitev lastninske pravice - sprememba tožbe - privilegirana sprememba tožbe - sprememba sodnika - odstop od načela neposrednosti - branje zapisnikov s soglasjem strank - takojšnje uveljavljanje bistvenih kršitev določb pravdnega postopka - priposestvovanje - pogoji za priposestvovanje - dobrovernost - domneva dobre vere - nedobrovernost posestnega prednika - priposestvovalna doba - splošna raba - posebna raba - izročilna pogodba - predmet pogodbe - mirna posest - dokazna ocena - način uporabe nepremičnine - soposest nad vodnim kanalom
Pravni predniki prvotne tožeče stranke so imeli nepremičnine v mirni izključni posesti že pred sklenitvijo izročilne pogodbe z dne 7. 6. 1971. Pri prevzemu posesti torej prvotna tožeča stranka ni ravnala nepošteno, temveč je vstopila v položaj svoje matere kot izročevalke, v prepričanju, da gre za sestavni del premoženja, ki se izroča. Ob takšnem dejanskem stanju bi bila naložitev dolžnosti preverjanja dejanskega obsega izročenega premoženja ob sklenitvi izročilne pogodbe prekomerna.
Zgolj dejstvo, da je bilo v listinah, s katerimi je razpolagala prvotna tožeča stranka, navedeno solastništvo spornih nepremičnin, ne izključuje njene dobre vere (posestni listi, davčne odločbe, izročilna pogodba). V vsem tem obdobju namreč niso bile ugotovljene nobene posebne okoliščine, ki bi pri prvotni tožeči stranki lahko vzbudile sum, da predmet izročilne pogodbe ni bil zgornji del vodotoka do celote in s tem aktivacijo njene poizvedovalne dolžnosti preverjanja dejanskega obsega izročenega premoženja. Za zaključek o slabi veri namreč ni dovolj le možnost, da priposestvovalec med tekom priposestvovalne dobe izve, da nima pravice do posesti, če tega dejansko ni izvedel.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00012835
ZDR-1 člen 44, 177.. OZ člen 131.
plača - odsotnost z dela - odškodninska odgovornost delavca
Sodna praksa je zavzela jasno stališče, da je plačilo plače pravica, ki ima svoj temelj v delovnem razmerju delavca. To izhaja iz 44. člena ZDR-1. Dokler obstaja delovno razmerje, obstaja tudi navedena pravica. V kolikor pa delavec krši svoje delovne ali pogodbene pravice in obveznosti, ima delodajalec možnost takšne kršitve sankcionirati (npr. s podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi). Šele s trenutkom, ko pogodba o zaposlitvi preneha veljati, preneha tudi delovno razmerje, s tem pa pravica delavca do plače oziroma nadomestila. Ker je bil tožnik v delovnem razmerju pri toženki do 15. 10. 2015, mu vse dotlej pripada tudi plača.
Toženka je svojo odškodninsko terjatev uveljavljala v pobot že v odgovoru na tožbo, v katerem je navedla, da je tožnik povzročil škodo zaradi vožnje brez vozniškega dovoljenja. Tako kot je toženka očitala tožniku, da bi moral odkloniti vožnjo zaradi neveljavnega dovoljenja, bi tudi toženka, ki je pred zaposlitvijo tožnika preverila njegovo vozniško dovoljenje, morala vedeti, da je dovoljenje neveljavno, ker ni prevedeno in mu ne bi smela odrediti vožnje. Zato tožniku ni mogoče očitati hude malomarnosti (še manj naklepa), temveč kvečjemu navadno malomarnost. Zato ni podana odškodninska odgovornost tožnika.
URS člen 42. ZDru-1 člen 1, 1/1, 1/2, 2, 2/1, 2/2, 14, 14/1, 14/2. ZDLov-1 člen 65, 65/1.
pravica do svobode združevanja - lovska družina - status lovske družine (društvo) - pogoji za sprejem v članstvo - odklonitev sprejema v članstvo
Ustava res daje pravico do združevanja, vendar pri vključevanju oziroma pri pristopu v društvo ni mogoče mimo volje tistih, ki so že člani društva. Člani društva (sami ali prek pristojnega organa) namreč odločajo o sprejemu novih članov, razlogi pa so prepuščeni avtonomiji društev in v skladu z njo lahko društvo določi bolj ali manj obsežne oziroma stroge pogoje za sprejem v članstvo.
Dokazni postopek je pokazal, da je lovska družina na občnem zboru prošnje za sprejem obravnavala po vrsti. V trenutku, ko je prišla na vrsto tožnikova prošnja, je lovna površina na enega lovca znašala pod 100 ha, to pa je po društvenih pravilih razlog, da društvo prošnjo za vključitev zavrne.
ZFPPIPP člen 56, 119, 119/1, 231, 231-2, 234, 235.
razrešitev upravitelja - nedovoljena zahteva - družba z neomejeno odgovornostjo - osebno odgovorni družbenik - uveljavitev zahtevkov do osebno odgovornih družbenikov stečajnega dolžnika - upravičenje opravljati procesna dejanja
Za pritožbeno sodišče je nesprejemljiva pritožnikova razlaga, da naj bi bilo zaradi ekonomskega interesa družbenika, ki je odgovoren za obveznosti družbe do upnikov, temu treba priznati tudi upravičenje, da predlaga razrešitev upravitelja. Tako upravičenje bi pridobil, če bi izkazal, da je terjatve do upnikov tudi poravnal in pridobil status upnika stečajnega dolžnika.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo pred odpovedjo - istovrstne kršitve - razlog za odpoved
Čeprav se tako pisno opozorilo kot redna odpoved nanašata na tožničino neupoštevanje odredbe delodajalca, naj se iz ene pisarne preseli v drugo pisarno, je glede pisnega opozorila relevanten čas do 14. 11. 2016 oziroma do 23.11 2016, glede odpovedi pa tudi čas po 23. 11. 2016. Drži sicer, da povsem isti očitki ne smejo biti predmet pisnega opozorila in redne odpovedi. To bi izničilo razlikovanje med predmetom ter pomenom enega in drugega instituta, posledica tega bi bila nezakonitost odpovedi. Vendar pa je v sporni odpovedi tožnici očitano nadaljevanje kršitve tudi v času, ki ga pisno opozorilo ne zajema več. To je bistvena okoliščina, zaradi katere stališče sodišča prve stopnje ni pravilno. Pravilno bi bilo, če se odpoved ne bi nanašala tudi na čas po 23. 11. 2016. Tožena stranka torej utemeljeno vztraja, da predmet pisnega opozorila in odpovedi ni ista, pač pa zgolj istovrstna kršitev, kontinuiranost pa sama po sebi ni okoliščina, ki bi izključevala ukrep odpovedi. Redna odpoved iz krivdnega razloga je namenjena ravno temu, da se sankcionira neupoštevanje pisnega opozorila zaradi predhodnih očitkov.
ZIZ člen 38, 38/5, 53, 55, 55/1, 55/1-8. OZ člen 33, 33/1, 33/3, 33/4, 33/5.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - izvršilni naslov - neposredno izvršljiv notarski zapis - vezanost na izvršilni naslov - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - neveljavnost pogodbe - predpogodba - časovno omejeno učinkovanje - šestmesečni prekluzivni rok - prenehanje predpogodbe - odstop od predpogodbe - prenehanje obveznosti - potrebni izvršilni stroški
Višje sodišče bistva dolžnikovega ugovora ne razume kot poseg v veljavni izvršilni naslov, temveč kot uveljavljanje prenehanja obveznosti plačevanja kupnine zato, ker ni bila izpolnjena obveznost iz predpogodbe, ki je bila v sklenitvi prodajne pogodbe.
V obravnavani zadevi ni sporno, da stranki v roku, ki sta ga določili v predpogodbi, nista sklenili prodajne pogodbe za nakup nepremičnine. Nobena izmed njiju pa tudi ne trdi, da bi zahtevala sklenitev glavne pogodbe v 6-mesečnem prekluzivnem roku. Predpogodba, pa čeprav je sklenjena v obliki izvršljivega notarskega zapisa, po preteku 6-mesečnega roka nima več pravnih učinkov, zato je tudi prenehala obveznost, ne le skleniti prodajno pogodbo, temveč tudi plačila mesečnih obrokov kupnine.
Določitev načina plačila kupnine in neposredne izvršljivosti listine ne spreminja opisane pravne narave predpogodbe in drugačna volja strank iz njene vsebine, niti iz trditev v tem postopku, ne izhaja (tudi stranki sta označeni kot „bodoči prodajalec“ in „bodoči kupec“). Za nasprotno razlago, ki bi vsebinsko lahko pomenila, da je hkrati s predpogodbo sklenjena tudi že pogodba o plačilu kupnine, ni podlage niti v navedbah strank oziroma v vsebini predpogodbe, niti v kakšni materialnopravni zakonski določbi. Zato je s tem, ko je predpogodba zaradi poteka časa prenehala učinkovati, prenehala tudi dolžnikova obveznost, glede katere je bila dogovorjena neposredna izvršljivost notarskega zapisa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00011991
OZ člen 154. ZPrCP člen 3, 3/1, 3/1-53, 4, 4/2, 4/3, 42, 42/1, 57, 57/1. ZPP člen 125a, 125a/4.
povrnitev premoženjske škode - prometna nezgoda - pravila cestnega prometa - nedopustno protipravno ravnanje - vzročna zveza - soprispevek - izvedensko mnenje - dokazi in dokazovanje - izvedba dokaza z izvedencem - ugovor zoper prepis zvočnega posnetka
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je voznica s tem, ko je pred trkom pogledala v vzvratno ogledalo in v njem videla tožnika, za katerega je upravičeno sklepala, da drži varnostno razdaljo in da je ne bo prehiteval (tretji odstavek 4. člena ZPrCP), zadostila zahtevi iz prvega odstavka 42. člena ZPrCP, po kateri se mora voznik, preden zapelje na drug prometni pas in pred vsako drugo spremembo smeri vožnje ali premikom vozila, s pogledi v vzvratna ogledala in preko ramena, da premosti mrtvi kot ali kako drugače prepričati, da to lahko stori brez nevarnosti za druge udeležence cestnega prometa ali premoženje. Pravilno je pojasnilo, da pogled preko rame zaradi premostitve mrtvega kota ni bil potreben, ker je voznica zaznala tožnika že s pogledom v vzvratno ogledalo. Drugačno pritožbeno stališče je zmotno.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3. ZDavP-2 člen 125, 126, 126a, 146, 146/1, 156. OZ člen 356, 356/1.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršba na podlagi upravne odločbe - zastaranje terjatve - javnopravna obveznost - javne obligacije - civilnopravna razmerja - dvostransko obligacijsko razmerje
Odločba Agencije RS za kmetijske trge, na kateri je potrdilo o izvršljivosti, predstavlja izrvršilni naslov, saj je izvršilni naslov, kadar je davčni organ pristojen za izterjavo drugih denarnih nedavčnih obveznosti, odločba, sklep ali plačilni nalog s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda organ, pristojen za odmero te obveznosti.
Pri izterjavi terjatev iz naslova odločb upravnih organov oziroma terjatev, zaradi izterjave katerih je predvidena upravna izvršba, je glede vprašanja zastaranja treba izhajati iz narave izterjevane obveznosti. Kadar gre za javnopravno obveznost, katere bistvena značilnost je oblastveni odnos med državo in posameznikom, torej razmerje podrejenosti in nadrejenosti, pride v poštev uporaba ZDavP-2, tudi če ne gre za izterjavo terjatve, ki ustreza definiciji davka. Drugače pa je v primeru, ko sta država in posameznik v prirejenem, enakopravnem razmerju. V takšnih primerih posameznikova obveznost nastane kot posledica obveznostnega razmerja ali njegove kršitve. Tedaj je glede vprašanja zastaranja treba uporabiti OZ.
oporočno razpolaganje z zapuščino - nagib v oporoki - izpodbojnost oporoke - tožbeni zahtevek na razveljavitev oporoke - oporočiteljeva volja - razlaga oporočiteljevega namena - oporočiteljev pravi namen - subjektivni razlogi - bivanje v domu za ostarele - razdedinjenje dediča - pogoji za preklic oporoke - konkludentno ravnanje - trditveno in dokazno breme - argumenti za zavrnitev dokaznega predloga
Zmota o vzroku, ki je oporočitelja napeljal do tega, da je na določen način oporočno razpolagal, predstavlja zmoto v oporočiteljevem nagibu. Gre za oporočiteljev subjektivni razlog za odločitev, da oporočno razpolaga v korist določenega dediča.
ZD v 99. členu glede preklica oporoke določa, da lahko oporočitelj oporoko prekliče v celoti ali deloma, z izjavo, dano v kateri koli obliki, v kateri se po zakonu lahko napravi oporoka. Sklenitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju obličnih pogojev za izjavo o preklicu oporoke ne izpolnjuje.
OZ člen 179. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3, 13, 41. URS člen 21.
kršitev osebnostne pravice - bivalne razmere v priporu - pravična denarna odškodnina
Odmera odškodnine zaradi kršitve pravice do osebnega dostojanstva zaradi neustreznih bivalnih razmer v zaporu mora biti izvedena upoštevajoč okoliščine konkretnega primera in v primerljivih primerih prisojene odškodnine. Pravično zadoščenje, ki ga določa ESČP, ni mehansko prenosljivo.
OZ člen 103, 106, 111, 768, 768/1, 768/2, 769, 769/1.
pogodba o finančnem leasingu - indirektni leasing - obveznost leasingodajalca - kavza pogodbe - pravilna izpolnitev pogodbe - pogodba o naročilu (mandat) - odstop naročitelja od pogodbe
V opisani situaciji je šlo za nepravilno izpolnitev naročila, zaradi česar dobavitelj z navedenimi sredstvi ni mogel razpolagati in ne nabaviti plovila. Zaradi tega je leasingojemalec kot naročitelj upravičeno odklonil prevzem posla, ki nima značilnosti pravilne izpolnitve. Ker ni bilo pričakovati, da bo tožena stranka kljub (po njenih trditvah pravilnem) nakazilu kupnine tudi po pozivu naročnika (leasingojemalca) pravilno izpolnila naročilo, je leasingojemalec imel podlago za odstop od pogodbe.
povrnitev pravdnih stroškov - solidarni dolžniki - več tožencev - umik tožbe proti tožencu, ki ni izpolnil zahtevka - dogovor o povrnitvi stroškov - delitev stroškov po enakih delih - nadaljevanje postopka proti fizični osebi - pritožbeni stroški
Odpoved uveljavljanju stroškovnega zahtevka proti solidarnemu tožencu (in personam) ne pomeni odpusta dolga tudi zoper drugega solidarnega toženca, ampak to pomeni, da se solidarna obveznost zmanjša za del, ki glede na medsebojna razmerja med dolžniki pade nanj, medtem ko drugi dolžniki solidarno odgovarjajo za ostanek obveznosti (primerjaj drugi odstavek 397. člena OZ). Določba prvega odstavka 405. člena OZ določa, da pade na vsakega dolžnika enak del obveznosti, če ni dogovorjeno ali ne izhaja iz pravnih razmerij med udeleženci v poslu kaj drugega.
Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki zgolj polovico stroškov, ki so nastali v prvostopenjskem postopku, hkrati pa ji je dolžna povrniti tudi vse pritožbene stroške.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNI REGISTER - STEČAJNO PRAVO
VSL00010812
ZFPPIPP člen 427, 428, 429, 431. ZSReg člen 35, 35/4, 39, 39-3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
kontradiktoren postopek - predlog za izbris iz sodnega registra brez likvidacije - ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa - vročitev ugovora - pravica do izjave - pravice udeležencev postopka
Postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije se začne po uradni dolžnosti na podlagi obvestila iz 428. člena ZFPPIPP, ali na predlog upravičenega predlagatelja. Kadar se sodni postopek vodi na predlog enega udeleženca zoper drugega udeleženca postopka, mora sodišče obema udeležencema omogočiti, da se izjavita o predlogih in dokazih nasprotnega udeleženca. V primeru nasprotnih predlogov udeležencev registrskega postopka, se mora registrsko sodišče do teh tudi izrecno opredeliti. Pritožnik izrecno uveljavlja kršitev določb postopka, ker mu registrsko sodišče z nevročitvijo ugovora zoper sklep o začetku postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, ni zagotovilo pravice do izjave, čemur pritožbeno sodišče pritrjuje.