ZPP člen 212. ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5, 12, 12/1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - utemeljenost predloga za oprostitev plačila sodnih taks - trditveno in dokazno breme - pavšalne trditve - prepozne trditve - prodaja nepremičnin
O predlogu za oprostitev plačila sodne takse skladno z določilom prvega odstavka 12. člena ZST-1 sodišče odloči na predlog stranke. Stranka mora skladno z določilom 212. člena ZPP (ki se na podlagi tretjega odstavka 1. člena ZST-1 smiselno uporablja za odločanje o takem predlogu) podati vse navedbe in predložiti vse dokaze v prid utemeljenosti predloga za taksno oprostitev.
Pavšalno navajanje, da tudi v primeru prodaje nepremičnin sredstva ne bi zadoščala za plačilo takse, ne utemeljujejo predloga za taksno oprostitev.
URS člen 42. ZDru-1 člen 1, 1/1, 1/2, 2, 2/1, 2/2, 14, 14/1, 14/2. ZDLov-1 člen 65, 65/1.
pravica do svobode združevanja - lovska družina - status lovske družine (društvo) - pogoji za sprejem v članstvo - odklonitev sprejema v članstvo
Ustava res daje pravico do združevanja, vendar pri vključevanju oziroma pri pristopu v društvo ni mogoče mimo volje tistih, ki so že člani društva. Člani društva (sami ali prek pristojnega organa) namreč odločajo o sprejemu novih članov, razlogi pa so prepuščeni avtonomiji društev in v skladu z njo lahko društvo določi bolj ali manj obsežne oziroma stroge pogoje za sprejem v članstvo.
Dokazni postopek je pokazal, da je lovska družina na občnem zboru prošnje za sprejem obravnavala po vrsti. V trenutku, ko je prišla na vrsto tožnikova prošnja, je lovna površina na enega lovca znašala pod 100 ha, to pa je po društvenih pravilih razlog, da društvo prošnjo za vključitev zavrne.
plačilo zavarovalnine - nezgodno zavarovanje za primer smrti - dokazna ocena - izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - pripombe na izvedensko mnenje
Pravilna je presoja sodišča, da so poškodbe zavarovanca nastale kot posledica bolezenskega dogodka, ki je neposredno predhodil padcu. Ker torej tožeča stranka ni dokazala, da je bila zavarovančeva smrt posledica nezgode (njene tožbene teze o padcu zaradi spolzkih tal dokazni postopek ni potrdil, enako velja za možnost, da bi se zavarovanec spotaknil ob stojalo), je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka za plačilo zavarovalnine pravilna.
zemljiškoknjižni postopek - listina, ki je podlaga za vpis - sklep o delitvi solastnine - vpis lastninske pravice - zakonita zastavna pravica - vpis v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku
Obstoj zakonite zastavne pravice sam po sebi ne daje podlage za njen vpis v zemljiški knjigi po uradni dolžnosti (46. člen ZZK-1 v povezavi s 40. členom ZZK-1).
paricijski rok - določitev roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti - izrek sklepa o izvršbi - kazenska sodba - izvršilni naslov
Paricijski rok sme kljub pravnomočni odločbi določiti izvršilno sodišče samo, če ni bil določen v odločbi. Izvršilno sodišče določi rok za prostovoljno izvršitev obveznosti glede na konkretne okoliščine in upoštevaje pravila postopka, v katerem je bila izdana izvršilna listina3.
Paricijski rok ni obvezna sestavina tožbe. Je le obvezna sestavina sklepa o izvršbi, če ni bil prej določen v izvršilnem naslovu. Z določitvijo paricijskega roka v sklepu o izvršbi dolžnik ne more biti ne na boljšem, ne na slabšem, kot če bi bil določen v izvršilnem naslovu.
OZ člen 15, 89, 126. Notarska tarifa (2008) člen 15, 15/1, 15/2.
delna ničnost kupoprodajne pogodbe - upnikove pravice in dolžnikove obveznosti - izpolnitev dogovora - pogodba v notarskem zapisu - zavezanec za plačilo stroškov - povrnitev preplačil - pogoji za konvalidacijo - konvalidacija pogodbe - teorija o realizaciji pravnega posla - soglasje volj - konverzija
Kljub temu, da je bila pogodba nična, predstavlja plačilo (notarskih) stroškov realizacijo dogovora, zaradi česar je dogovor o plačilu teh stroškov konvalidiral.
ZIZ člen 38, 38/5, 53, 55, 55/1, 55/1-8. OZ člen 33, 33/1, 33/3, 33/4, 33/5.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - izvršilni naslov - neposredno izvršljiv notarski zapis - vezanost na izvršilni naslov - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - neveljavnost pogodbe - predpogodba - časovno omejeno učinkovanje - šestmesečni prekluzivni rok - prenehanje predpogodbe - odstop od predpogodbe - prenehanje obveznosti - potrebni izvršilni stroški
Višje sodišče bistva dolžnikovega ugovora ne razume kot poseg v veljavni izvršilni naslov, temveč kot uveljavljanje prenehanja obveznosti plačevanja kupnine zato, ker ni bila izpolnjena obveznost iz predpogodbe, ki je bila v sklenitvi prodajne pogodbe.
V obravnavani zadevi ni sporno, da stranki v roku, ki sta ga določili v predpogodbi, nista sklenili prodajne pogodbe za nakup nepremičnine. Nobena izmed njiju pa tudi ne trdi, da bi zahtevala sklenitev glavne pogodbe v 6-mesečnem prekluzivnem roku. Predpogodba, pa čeprav je sklenjena v obliki izvršljivega notarskega zapisa, po preteku 6-mesečnega roka nima več pravnih učinkov, zato je tudi prenehala obveznost, ne le skleniti prodajno pogodbo, temveč tudi plačila mesečnih obrokov kupnine.
Določitev načina plačila kupnine in neposredne izvršljivosti listine ne spreminja opisane pravne narave predpogodbe in drugačna volja strank iz njene vsebine, niti iz trditev v tem postopku, ne izhaja (tudi stranki sta označeni kot „bodoči prodajalec“ in „bodoči kupec“). Za nasprotno razlago, ki bi vsebinsko lahko pomenila, da je hkrati s predpogodbo sklenjena tudi že pogodba o plačilu kupnine, ni podlage niti v navedbah strank oziroma v vsebini predpogodbe, niti v kakšni materialnopravni zakonski določbi. Zato je s tem, ko je predpogodba zaradi poteka časa prenehala učinkovati, prenehala tudi dolžnikova obveznost, glede katere je bila dogovorjena neposredna izvršljivost notarskega zapisa.
ZNP člen 7, 7/1, 168, 168/1. EZ-1 člen 473, 473/5. ZUPUDPP člen 53, 53/2. ZUreP-1 člen 110, 110/3.
sodni depozit - pogoji za sodni depozit - omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - obligatornost naroka - kontradiktornost postopka
Za odločitev o sodnem depozitu ni pomembno vprašanje ustreznosti cenitve, ki je bila podlaga za izračun odškodnine. Ali so podani pogoji za omejitev lastninske pravice nasprotnega udeleženca ter ali bo predlagateljica s položitvijo odškodnine in varščine res že prosta svoje obveznosti, ni stvar tega postopka, zato bo moral pritožnik te svoje ugovore, vključno s pomisleki glede domnevne kršitve pravil konkurenčnega prava in prava javnega naročanja, uveljavljati v upravnem postopku.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - ravnanje dolžnika - postopek pred Sodiščem Evropske unije (SEU)
Golo dejstvo, da pri prodaji nepremičnine ni mogoče vzpostaviti prejšnjega stanja, pa ni posebno utemeljen razlog, ki bi že sam utemeljeval odlog po drugem odstavku 71. člena ZIZ.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo
Tožnik je tako v postopku na prvi stopnji kot tudi v pritožbi izpostavljal, da mu način dela ni bil v zadostni meri pokazan, zato je bilo na toženki, skladno z obrnjenim dokaznim bremenom, da dokaže nasprotno. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da je bil tožnik v delo uveden ter da mu je bil način dela pokazan v zadostni meri. Toženka je tožniku zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zakonito podala izpodbijano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Višje sodišče ugotavlja, da je pravilno ugotovljeno, da je bila pritožba toženca prepozno vložena. Tega ni mogoče izpodbijati z razlogi, ki se nanašajo na (ne)utemeljenost vtoževane terjatve.
preživnina - določitev preživnine za otroka - potrebe mladoletnega otroka - zmožnosti zavezanca - stroški izvajanja stikov z otrokom
Pri porazdelitvi bremena preživljanja za A. za preteklo obdobje je prvo sodišče utemeljeno upoštevalo toženki v prid okoliščino, da je prispevala za kritje stroškov letalskih prevozov otroka glede na razmerje med plačama pravdnih strank večji delež od tožnika. Pri kritju teh stroškov ni mogoče izhajati iz splošnega pravila, da stroški s prevozom na stik niso strošek otrokovega preživljanja oziroma del njegovih potreb, saj je A. v relevantnem obdobju prihajal v Slovenijo za daljši čas, njegov prihod pa ni bil namenjen zgolj izvrševanju stikov s toženko (šlo je tudi za preživljanje počitnic, druženje s taborniki, udeležbo na računalniški delavnici ipd.).
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3. ZDavP-2 člen 125, 126, 126a, 146, 146/1, 156. OZ člen 356, 356/1.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršba na podlagi upravne odločbe - zastaranje terjatve - javnopravna obveznost - javne obligacije - civilnopravna razmerja - dvostransko obligacijsko razmerje
Odločba Agencije RS za kmetijske trge, na kateri je potrdilo o izvršljivosti, predstavlja izrvršilni naslov, saj je izvršilni naslov, kadar je davčni organ pristojen za izterjavo drugih denarnih nedavčnih obveznosti, odločba, sklep ali plačilni nalog s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda organ, pristojen za odmero te obveznosti.
Pri izterjavi terjatev iz naslova odločb upravnih organov oziroma terjatev, zaradi izterjave katerih je predvidena upravna izvršba, je glede vprašanja zastaranja treba izhajati iz narave izterjevane obveznosti. Kadar gre za javnopravno obveznost, katere bistvena značilnost je oblastveni odnos med državo in posameznikom, torej razmerje podrejenosti in nadrejenosti, pride v poštev uporaba ZDavP-2, tudi če ne gre za izterjavo terjatve, ki ustreza definiciji davka. Drugače pa je v primeru, ko sta država in posameznik v prirejenem, enakopravnem razmerju. V takšnih primerih posameznikova obveznost nastane kot posledica obveznostnega razmerja ali njegove kršitve. Tedaj je glede vprašanja zastaranja treba uporabiti OZ.
oporočno razpolaganje z zapuščino - nagib v oporoki - izpodbojnost oporoke - tožbeni zahtevek na razveljavitev oporoke - oporočiteljeva volja - razlaga oporočiteljevega namena - oporočiteljev pravi namen - subjektivni razlogi - bivanje v domu za ostarele - razdedinjenje dediča - pogoji za preklic oporoke - konkludentno ravnanje - trditveno in dokazno breme - argumenti za zavrnitev dokaznega predloga
Zmota o vzroku, ki je oporočitelja napeljal do tega, da je na določen način oporočno razpolagal, predstavlja zmoto v oporočiteljevem nagibu. Gre za oporočiteljev subjektivni razlog za odločitev, da oporočno razpolaga v korist določenega dediča.
ZD v 99. členu glede preklica oporoke določa, da lahko oporočitelj oporoko prekliče v celoti ali deloma, z izjavo, dano v kateri koli obliki, v kateri se po zakonu lahko napravi oporoka. Sklenitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju obličnih pogojev za izjavo o preklicu oporoke ne izpolnjuje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00011420
OZ člen 159, 168, 741, 741/2, 741/4.
poslovna odškodninska odgovornost - neposlovna odškodninska odgovornost - gostinska hramba - odškodninska odgovornost hotelirja - povrnitev premoženjske škode - odgovornost gostinca za stvari, ki jih gost prinese s seboj - gostinec kot shranjevalec - avto kot stvar, ki jo gost prinese s seboj - odgovornost lastnika zemljišča - odgovornost imetnika stavbe
Avto, ki ga hotelski gost parkira na nevarovanem parkirišču, ki ga hotelir ne trži in je brezplačno ter prosto dostopno tretjim, ni prinesena stvar.
Če je naslov družbe isti kot pa je prebivališče nekega človeka, lahko družba računa, da se bodo pisanja zato kdaj vročila tudi tej osebi. Družba je dolžna zagotoviti sprejem sodnih pošiljk. Isto pa mora veljati tudi za samostojnega podjetnika, saj je vročanje pravni osebi ali samostojnemu podjetniku urejeno v za to odločitev bistvenem delu enako. V navedeni zadevi je bila (pravilno) opravljena vročitev materi, ki je živela na sedežu družbe in sprejema poštne pošiljke za družbo, če je odsotna njena hčerka, ki je sicer zakonska zastopnica družbe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo pred odpovedjo - istovrstne kršitve - razlog za odpoved
Čeprav se tako pisno opozorilo kot redna odpoved nanašata na tožničino neupoštevanje odredbe delodajalca, naj se iz ene pisarne preseli v drugo pisarno, je glede pisnega opozorila relevanten čas do 14. 11. 2016 oziroma do 23.11 2016, glede odpovedi pa tudi čas po 23. 11. 2016. Drži sicer, da povsem isti očitki ne smejo biti predmet pisnega opozorila in redne odpovedi. To bi izničilo razlikovanje med predmetom ter pomenom enega in drugega instituta, posledica tega bi bila nezakonitost odpovedi. Vendar pa je v sporni odpovedi tožnici očitano nadaljevanje kršitve tudi v času, ki ga pisno opozorilo ne zajema več. To je bistvena okoliščina, zaradi katere stališče sodišča prve stopnje ni pravilno. Pravilno bi bilo, če se odpoved ne bi nanašala tudi na čas po 23. 11. 2016. Tožena stranka torej utemeljeno vztraja, da predmet pisnega opozorila in odpovedi ni ista, pač pa zgolj istovrstna kršitev, kontinuiranost pa sama po sebi ni okoliščina, ki bi izključevala ukrep odpovedi. Redna odpoved iz krivdnega razloga je namenjena ravno temu, da se sankcionira neupoštevanje pisnega opozorila zaradi predhodnih očitkov.
skupno premoženje zakoncev - določitev deležev na skupnem premoženju - sredstva, pridobljena z delom - dokazovanje - dejansko stanje - delnice kot skupno premoženje
V sporu zaradi obsega skupnega premoženja in določitve deležev na njem se upoštevajo vse oblike dela in pomoči, ki jo zakonca nudita drug drugemu, pri delu v gospodinjstvu, pri varstvu in vzgoji otrok in vseh drugih opravilih za zadovoljevanje potreb družinske skupnosti.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - sklepčnost tožbe - poziv sodišča za odpravo nesklepčnosti tožbe - uveljavljanje pravnega varstva - zatrjevana dejstva - motenje posesti - posestnik - dejanska posest - sporno dejansko vprašanje - imetnik pravice
Zamudna sodba (enako velja za zamudni sklep), s katero sodišče ob izpolnjenih pogojih iz prvega odstavka 318. člena ZPP brez obravnavanja izda sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku, temelji na domnevi, da toženec priznava tožnikove dejanske trditve. Takšna domneva pa je dopustna samo takrat, ko je že iz tožbenih trditev mogoče sklepati, da tožnik utemeljeno uveljavlja s tožbo zahtevano pravno varstvo. V nasprotnem primeru, ko v tožbi navedena dejstva ne vodijo k zatrjevani pravni posledici, mora sodišče tožniku omogočiti, da v naknadnem roku z dopolnitvijo navedb odpravi nesklepčnost tožbe.
Kdor se je pri izvrševanju dejanske oblasti nad stvarjo drugega dolžan ravnati po njegovih navodilih, nima posesti, ampak je lahko le imetnik. Vprašljivo je torej, ali je toženka sploh pridobila posest spornih poslovnih prostorov.
Za izdajo zamudnega sklepa zoper toženko (še) niso bili izpolnjeni predpisani zakonski pogoji. Sodišče prve stopnje bi moralo tožnico najprej pozvati k odpravi nesklepčnosti tožbe v delu, ki se nanaša na toženko.
ZVEtL člen 7, 7/3, 7/3-4, 30, 30/6. ZVEtL-1 člen 42, 42/1, 43, 43/3, 44, 57, 57/1, 57/3.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - določitev pripadajočega zemljišča za stavbe, zgrajene pred 1. januarjem 2003 - pripadajoče zemljišče - obseg pripadajočega zemljišča - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - dobra vera - dobroverni pridobitelj
Na dobro vero se pritožnica ne more sklicevati, saj svoje lastninske pravice na sporni parceli ni vknjižila kot dobroverna pridobiteljica na podlagi pravnega posla (to je v pravnem prometu), pač pa na podlagi pravil o lastninskem preoblikovanju.