Stvarna pristojnost sodišč ni urejena le v ZKP, temveč tudi v ZDT-1 in ZS. Za kazenski pregon t.i. korupcijskih kaznivih dejanj, pri katerih ni navedena morebitna zagrožena kazen, torej tudi za pregon obravnavanega kaznivega dejanja sprejemanja podkupnine po tretjem odstavku 261. člena KZ-1B, je kljub zagroženi kazni do treh let zapora pristojno SDT. V 40.a členu ZS pa je določeno, da pri okrožnih sodiščih na sedežih višjih sodišč delujejo specializirani oddelki sodišč, ki opravljajo preiskavo in sodijo v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanj, v katerih obtožni akt vloži državno tožilstvo, pristojno za pregon navedenih kaznivih dejanj. To pomeni, da je v obravnavani zadevi za razsojo pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani, saj je obtožnico vložilo Specializirano državno tožilstvo.
ZKP člen 388, 388/1, 390. ZFPPIPP člen 97, 97/2, 244, 244/2, 386, 389, 389/2, 389/3.
odvzem premoženjske koristi - začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - podaljšanje začasnega zavarovanja - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - upravičenci za vložitev pritožbe - prejemnik koristi - postopek osebnega stečaja - pravne posledice začetka stečajnega postopka - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - zastopanje stečajnega dolžnika - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - položaj in pristojnosti upravitelja - upravljanje stečajne mase - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
Tudi postopek zavarovanja na nepremičninah, ki so predmet stečajne mase, sodi med postopke upravljanja s premoženjem stečajne mase. Ker z začetkom stečajnega postopka postane upravitelj tisti, ki v zvezi z upravljanjem stečajne mase prevzame zastopanje stečajnega dolžnika kot njegov zakoniti zastopnik, stečajni dolžnik pa v tem delu izgubi poslovno sposobnost, po stališču pritožbenega sodišča lahko pritožbo zoper sklep o podaljšanju začasnega zavarovanja vloži le upravitelj in ne tudi stečajni dolžnik.
brezplačna pravna pomoč za osebni stečaj - stečajni dolžnik kot predlagatelj začetka stečajnega postopka - ugotavljanje insolventnosti - obstoj insolventnosti - dokazovanje insolventnosti - obrazloženost insolventnosti
Sodišču ZFPPIPP nalaga, da na podlagi poročila o dolžnikovem finančnem položaju presodi, ali je dolžnik insolventen in o začetku stečajnega postopka odloči na podlagi te presoje.
Sodišče na podlagi navedb in dokazov dolžnika v predlogu ugotavlja, ali je pri dolžniku podana insolventnost. V razlogih sklepa, s katerim sodišče ugodi dolžnikovemu predlogu za začetek stečajnega postopka, mora zato sodišče navesti dejstva in dokaze, iz katerih je ugotovilo insolventnost dolžnika. Le tako je mogoče preizkusiti, ali je na ugotovljena dejstva prvostopenjsko sodišče pravilno uporabilo materialno pravo.
ZVEtL člen 7, 7/3, 7/3-4, 30, 30/6. ZVEtL-1 člen 42, 42/1, 43, 43/3, 44, 57, 57/1, 57/3.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - določitev pripadajočega zemljišča za stavbe, zgrajene pred 1. januarjem 2003 - pripadajoče zemljišče - obseg pripadajočega zemljišča - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - dobra vera - dobroverni pridobitelj
Na dobro vero se pritožnica ne more sklicevati, saj svoje lastninske pravice na sporni parceli ni vknjižila kot dobroverna pridobiteljica na podlagi pravnega posla (to je v pravnem prometu), pač pa na podlagi pravil o lastninskem preoblikovanju.
paricijski rok - določitev roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti - izrek sklepa o izvršbi - kazenska sodba - izvršilni naslov
Paricijski rok sme kljub pravnomočni odločbi določiti izvršilno sodišče samo, če ni bil določen v odločbi. Izvršilno sodišče določi rok za prostovoljno izvršitev obveznosti glede na konkretne okoliščine in upoštevaje pravila postopka, v katerem je bila izdana izvršilna listina3.
Paricijski rok ni obvezna sestavina tožbe. Je le obvezna sestavina sklepa o izvršbi, če ni bil prej določen v izvršilnem naslovu. Z določitvijo paricijskega roka v sklepu o izvršbi dolžnik ne more biti ne na boljšem, ne na slabšem, kot če bi bil določen v izvršilnem naslovu.
napotitev dediča na pravdo - tožba na ugotovitev neveljavnosti oporoke - sporna dejstva v zapuščinskem postopku
Testirala je zapustnica, katere oporočna sposobnost se domneva, oporoka pa je sestavljena v obliki, ki jo za pravno veljavnost oporoke predpisuje zakon. V takšni situaciji je sodišče utemeljeno ocenilo za manj verjetno pravico pritožnika.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00012835
ZDR-1 člen 44, 177.. OZ člen 131.
plača - odsotnost z dela - odškodninska odgovornost delavca
Sodna praksa je zavzela jasno stališče, da je plačilo plače pravica, ki ima svoj temelj v delovnem razmerju delavca. To izhaja iz 44. člena ZDR-1. Dokler obstaja delovno razmerje, obstaja tudi navedena pravica. V kolikor pa delavec krši svoje delovne ali pogodbene pravice in obveznosti, ima delodajalec možnost takšne kršitve sankcionirati (npr. s podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi). Šele s trenutkom, ko pogodba o zaposlitvi preneha veljati, preneha tudi delovno razmerje, s tem pa pravica delavca do plače oziroma nadomestila. Ker je bil tožnik v delovnem razmerju pri toženki do 15. 10. 2015, mu vse dotlej pripada tudi plača.
Toženka je svojo odškodninsko terjatev uveljavljala v pobot že v odgovoru na tožbo, v katerem je navedla, da je tožnik povzročil škodo zaradi vožnje brez vozniškega dovoljenja. Tako kot je toženka očitala tožniku, da bi moral odkloniti vožnjo zaradi neveljavnega dovoljenja, bi tudi toženka, ki je pred zaposlitvijo tožnika preverila njegovo vozniško dovoljenje, morala vedeti, da je dovoljenje neveljavno, ker ni prevedeno in mu ne bi smela odrediti vožnje. Zato tožniku ni mogoče očitati hude malomarnosti (še manj naklepa), temveč kvečjemu navadno malomarnost. Zato ni podana odškodninska odgovornost tožnika.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3. ZDavP-2 člen 125, 126, 126a, 146, 146/1, 156. OZ člen 356, 356/1.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršba na podlagi upravne odločbe - zastaranje terjatve - javnopravna obveznost - javne obligacije - civilnopravna razmerja - dvostransko obligacijsko razmerje
Odločba Agencije RS za kmetijske trge, na kateri je potrdilo o izvršljivosti, predstavlja izrvršilni naslov, saj je izvršilni naslov, kadar je davčni organ pristojen za izterjavo drugih denarnih nedavčnih obveznosti, odločba, sklep ali plačilni nalog s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda organ, pristojen za odmero te obveznosti.
Pri izterjavi terjatev iz naslova odločb upravnih organov oziroma terjatev, zaradi izterjave katerih je predvidena upravna izvršba, je glede vprašanja zastaranja treba izhajati iz narave izterjevane obveznosti. Kadar gre za javnopravno obveznost, katere bistvena značilnost je oblastveni odnos med državo in posameznikom, torej razmerje podrejenosti in nadrejenosti, pride v poštev uporaba ZDavP-2, tudi če ne gre za izterjavo terjatve, ki ustreza definiciji davka. Drugače pa je v primeru, ko sta država in posameznik v prirejenem, enakopravnem razmerju. V takšnih primerih posameznikova obveznost nastane kot posledica obveznostnega razmerja ali njegove kršitve. Tedaj je glede vprašanja zastaranja treba uporabiti OZ.
oporočno razpolaganje z zapuščino - nagib v oporoki - izpodbojnost oporoke - tožbeni zahtevek na razveljavitev oporoke - oporočiteljeva volja - razlaga oporočiteljevega namena - oporočiteljev pravi namen - subjektivni razlogi - bivanje v domu za ostarele - razdedinjenje dediča - pogoji za preklic oporoke - konkludentno ravnanje - trditveno in dokazno breme - argumenti za zavrnitev dokaznega predloga
Zmota o vzroku, ki je oporočitelja napeljal do tega, da je na določen način oporočno razpolagal, predstavlja zmoto v oporočiteljevem nagibu. Gre za oporočiteljev subjektivni razlog za odločitev, da oporočno razpolaga v korist določenega dediča.
ZD v 99. členu glede preklica oporoke določa, da lahko oporočitelj oporoko prekliče v celoti ali deloma, z izjavo, dano v kateri koli obliki, v kateri se po zakonu lahko napravi oporoka. Sklenitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju obličnih pogojev za izjavo o preklicu oporoke ne izpolnjuje.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00012037
ZDR člen 43, 43/1, 184.. OZ člen 131.. ZVZD člen 5, 5/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - ravnanje oškodovanca
Delo, ki ga je tožnik opravljal na konfekcijskem stroju ob menjavi kasete, ni nevarna dejavnost. Pri tem opravilu stroj ni bil v hitrem načinu delovanja, temveč je miroval, dokler ga tožnik ni sam pognal oziroma sprožil s pritiskom na nožno stopalko. Zato v takšnih okoliščinah stroj ni predstavljal nevarne stvari. Tožnik je s stopalko sam nadziral, kdaj bo stroj sploh pričel delovati, pa še pri tem je šlo ob zagonu stroja za t. i. počasno vrtenje, ne za hiter način delovanja, tako da tudi s tega vidika ni šlo za nevarno stvar oziroma nevarno dejavnost.
ZPP člen 151, 151/1, 154, 156, 156/1, 253, 253/3, 413.
odločitev o pravdnih stroških - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih - kriterij uspeha v pravdi - krivdno načelo - stroški za dopolnitev izvedenskega mnenja
Pravna narava sporov iz razmerij med starši in otroki onemogoča brezpogojno uporabo splošnih pravil o povrnitvi pravdnih stroškov, kjer sicer velja kriterij uspeha.
Sodišče je presodilo, da so pripombe in dopolnitve na izvedensko mnenje utemeljene, zato jih je poslalo izvedencu v dopolnitev. S tem so nastali dodatni stroški, ki sta jih stranki dolžni kriti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00011510
ZIZ člen 53.
predlog za izdajo začasne odredbe - sklep o izdaji začasne odredbe - delna ugoditev predlogu - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - pritožba zoper sklep o zavrnitvi začasne odredbe - nedovoljen ugovor - pravni interes za pritožbo
Tožnik je izrecno vložil ugovor zoper drugo točko izreka sklepa, torej v delu, kjer je bilo delno ugodeno njegovemu predlogu za določitev stikov med njim in mladoletno hčerjo. Res je zoper ugodilni del sklepa o zavarovanju dopusten ugovor, zoper zavrnilni del pa pritožba, vendar pa je ugovor pravno sredstvo dolžnika (53. člen ZIZ), v našem primeru torej toženke. Sodišče prve stopnje bi zato moralo ugovor tožnika zavreči, ne pa o njem odločiti. Vloženega ugovora pa tudi ni mogoče smiselno šteti za pritožbo, saj tožnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper ugodilni del odločitve.
motenje posesti - posestno varstvo - rok za posestno varstvo - rok za vložitev tožbe - zavrženje prepozne tožbe - motilno ravnanje - ponavljajoče se motilno dejanje - nedovoljene pritožbene novote
Sodno varstvo pred motenjem oziroma odvzemom posesti je mogoče zahtevati v 30 dneh od dneva, ko je posestnik izvedel za motenje in storilca, najpozneje pa v enem letu od dneva, ko je motenje nastalo (32. člen SPZ).
To, ali je bila tožnici plača iz naslova delovne uspešnosti pravilno znižana v skladu z določbami zakona, pravilnika tožene stranke ter pogodbe o zaposlitvi, je sicer pomembno za presojo, ali je sporni denarni zahtevek utemeljen ali ne, ne more pa to biti predmet odločitve. Ker gre za denarno terjatev, glede katere je dopustno direktno sodno varstvo, je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo tudi del tožbe, ki se nanaša na ugotovitev in odpravo kršitve tožničine pravice iz delovnega razmerja. Sodišče prve stopnje je torej glede zavrženja tožbe pravilno uporabilo tako 181. člen ZPP, ki predpisuje, kaj je lahko predmet ugotovitvene tožbe, kot tudi 200. člen ZDR-1, ki določa delavčevo uveljavljanje pravic pri delodajalcu in pred sodiščem.
skupno premoženje zakoncev - določitev deležev na skupnem premoženju - sredstva, pridobljena z delom - dokazovanje - dejansko stanje - delnice kot skupno premoženje
V sporu zaradi obsega skupnega premoženja in določitve deležev na njem se upoštevajo vse oblike dela in pomoči, ki jo zakonca nudita drug drugemu, pri delu v gospodinjstvu, pri varstvu in vzgoji otrok in vseh drugih opravilih za zadovoljevanje potreb družinske skupnosti.
V sodni praksi je v številnih sodnih odločbah zavzeto stališče, da se vrnitev v prejšnje stanje stranki ne dovoli, v kolikor so okoliščine zamude nastale v njeni sferi.
V sporni zadevi je do zamude roka prišlo izključno zaradi ravnanja zaposlenih pri toženki, torej v njeni sferi. Zato za odločitev o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje toženke ni pomembna okoliščina, kako ima toženka notranje urejeno organizacijo dela in s kakšno skrbnostjo delajo zaposleni, kdo sprejema pošto, kdo odgovarja na tožbe in kako potujejo pisanja znotraj toženke. Nepravilno, protipravno ali nezakonito ravnanje zaposlenih pri toženki se ne more šteti za nezakrivljen oziroma nepredvidljiv razlog, saj bi toženka z ustrezno organizacijo lahko oziroma bi morala preprečiti, da do tovrstnih ravnanj ne bi prišlo. Zato je razlog, zaradi katerega je toženka predlagala vrnitev v prejšnje stanje, neutemeljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00011420
OZ člen 159, 168, 741, 741/2, 741/4.
poslovna odškodninska odgovornost - neposlovna odškodninska odgovornost - gostinska hramba - odškodninska odgovornost hotelirja - povrnitev premoženjske škode - odgovornost gostinca za stvari, ki jih gost prinese s seboj - gostinec kot shranjevalec - avto kot stvar, ki jo gost prinese s seboj - odgovornost lastnika zemljišča - odgovornost imetnika stavbe
Avto, ki ga hotelski gost parkira na nevarovanem parkirišču, ki ga hotelir ne trži in je brezplačno ter prosto dostopno tretjim, ni prinesena stvar.
Višje sodišče ugotavlja, da je pravilno ugotovljeno, da je bila pritožba toženca prepozno vložena. Tega ni mogoče izpodbijati z razlogi, ki se nanašajo na (ne)utemeljenost vtoževane terjatve.
zemljiškoknjižni postopek - listina, ki je podlaga za vpis - sklep o delitvi solastnine - vpis lastninske pravice - zakonita zastavna pravica - vpis v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku
Obstoj zakonite zastavne pravice sam po sebi ne daje podlage za njen vpis v zemljiški knjigi po uradni dolžnosti (46. člen ZZK-1 v povezavi s 40. členom ZZK-1).
predlog tretjega za odlog izvršbe - realizacija izvršbe kot škoda - pravica do doma - težko nadomestljiva škoda
Sodišče prve stopnje je zakonske razloge za odlog izvršbe na predlog tretje razlagalo preozko, ko je zatrjevano škodo zaradi izgube doma opredelilo kot pravno nepriznano škodo.