CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00010468
ZFPPIPP člen 22, 22/1, 22/1-2, 253. OZ člen 39. ZZK-1 člen 40, 40/3, 40/3-1. SPZ člen 39, 43.
izločitvena pravica na nepremičnini - prerekanje izločitvene pravice - ugotovitev obstoja lastninske pravice - priposestvovanje - tuja pravna oseba - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom - posadna listina - ničnost - nesklepčnost dela tožbenega zahtevka - zahtevek na izpolnitev pogodbene obveznosti - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - pretvorba nedenarne terjatve v denarno terjatev - pomanjkanje procesne legitimacije - nedopustnost tožbe
Za pridobitev lastninske pravice morajo biti izpolnjeni trije pogoji: 1. sposobnost stvari, da je lahko predmet lastninske pravice, 2. sposobnost pridobitelja, da lahko pridobi lastninsko pravico in 3. pravni temelj, na podlagi katerega sposoben pridobitelj lahko pridobi lastninsko pravico na stvari, ki je za to sposobna. Ker tožeča stranka, kot srbska pravna oseba, na nepremičninah v Republiki Sloveniji sploh ni (bila) sposobna pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem, v obravnavani zadevi za pridobitev lastninske pravice ni izpolnjen pogoj, ki se nanaša na sposobnost pridobitelja. Zato je odveč vsako nadaljnje razpravljanje o pravnem temelju, konkretno o izpolnjenosti predpostavk za priposestvovanje, kamor sodi tudi vprašanje dobre vere.
Pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice, če bi do nje res prišlo, ne more biti podlaga za uveljavitev izločitvenega zahtevka v stečajnem postopku. Izločitveni upnik na podlagi 2. točke prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP je namreč lahko le tisti, ki je lastninsko pravico pridobil s priposestvovanjem ali na drug izviren način.
ENERGETIKA - PRAVO DRUŽB - PRAVO EVROPSKE UNIJE - PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARSTVO KONKURENCE
VSL00014538
ZP-1 člen 14, 14/2, 15a, 17, 17/5, 66, 154. ZPOmK-1 člen 3, 3/1, 3/1-1, 9, 73, 73/1, 73/1-2, 73/2. EZ člen 4, 23, 23a, 23a/2. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267. Akt o določitvi metodologije za obračunavanje omrežnine in metodologije za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov za elektroenergetska omrežja (2005) člen 14, 19. Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije (2007) člen 1.
obstoj prekrška - prepoved zlorabe prevladujočega položaja - podjetje - pojem podjetja - sistemski operater distribucijskega omrežja - obvezna državna gospodarska javna služba - omrežnina - obračunavanje omrežnine - predlog za predhodno odločanje Sodišča Evropske unije - odgovornost za prekršek - odgovornost pravne osebe - odgovornost odgovorne osebe - pravica do pritožbe - hitri postopek - zahteva za sodno varstvo - pritožba zoper odločitev o zahtevi za sodno varstvo - globa, predpisana v razponu - razlogi za pritožbo
Iz izreka odločbe o prekršku prekrškovnega organa nedvomno izhaja, da se očita storitev prekrška A. A. kot odgovorni osebi pravne osebe, ker je kot direktor postopal v imenu in na račun pravne osebe, pri čemer mora kot direktor pravne osebe razpolagati s posebnim znanjem, ki ga zahteva vodenje pravne osebe, in skrbeti za zakonito poslovanje pravne osebe ter je tako v izreku odločbe prekrškovnega organa nedvomno opredeljena odgovornost A. A. kot neposrednega storilca, ki mora skrbeti za zakonitost poslovanja pravne osebe, česar pa direktor ni upošteval, ker je prepustil EDP, da so zaračunavali PPJEE proizvajalcem (uporabnikom) električne energije v obliki obračuna na podlagi dejansko izmerjenih prevzetih količin, ne da bi te uporabnike enotno obravnavali na vsem enotnem slovenskem trgu proizvajalcev in odjemalcev električne energije.
Glede na zakonodajo in Koncesijsko pogodbo za izvajanje gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije z dne 21. 6. 2007 višje sodišče ugotavlja, da so dejansko in pravno pravilne ugotovitve prekrškovnega organa in sodišča ter posledično pravilni razlogi odločbe o prekršku in sodbe, da je imela pravna oseba SODO d.o.o. monopol, ki ji je omogočal, da uporabnikom distribucijskega omrežja zaračunava obvezno plačevanje za storitve gospodarske javne službe (GJS) SODO.
Pravna in odgovorna oseba neutemeljeno izražata mnenje, da GJS SODO ni mogoče presojati z vidika skladnosti s pravili konkurence, ker ne predstavlja podjetja po 1. točki 3. člena ZPOmK-1, ki bi bilo podvrženo uporabi in spoštovanju 9. člena ZPOmK-1.
Dejstvo, ki ga uveljavlja pritožba, da je omrežnina za PPJEE javna dajatev, ki je prisilna in nepovratna in jo pravna oseba pobira na podlagi javnih pooblastil, nima nobenega vpliva na pravilnost ugotovitev, da se je dajatev nepravilno in v nasprotju s pravili konkurenčnega prava obračunavala uporabnikom elektrodistribucijskih omrežij s področja različnih EDP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00012122
SPZ člen 119, 121. SZ-1 člen 4, 4/3, 5, 5/4, 15.
spor majhne vrednosti - rezervni sklad - plačilo sredstev v rezervni sklad - terasa - pohodna terasa - skupni deli stanovanjske stavbe - posamezni del stavbe
V drugem primeru je sodišče odločilo, da bi se toženka v konkretnem primeru plačila v rezervni sklad lahko kvečjemu razbremenila le, če bi izkazala, da je imela z etažnimi lastniki sklenjen dogovor, da se njena obnova skupnih delov (dela fasade na zgornjem delu stavbe, kjer se nahaja toženkin poslovno-stanovanjski prostor) upošteva na račun njenega prispevka vplačil v rezervni sklad. Toženca bi se zato eventualno lahko izognila plačilu stroškov v rezervni sklad, če bi dokazala, da sta imela z ostalimi etažnimi lastniki sklenjen dogovor, česar pa toženca nista izkazala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL00010333
OZ člen 179. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
okrnitev časti in ugleda - razžalitev dobrega imena in časti - odškodnina za duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - objektivna žaljivost - neresnična in žaljiva obdolžitev - negativna vrednostna sodba - ugotavljanje namena zaničevanja - glede na vse okoliščine primera - izjava na naroku - sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih
Toženka je na naroku glavne obravnave izrekla, „da je tožnik psihopat ter da ji je grozil, da jo bo ubil“ in „da je tožnik psihično bolan, da rabi pomoč in da laže, laže in naklada“. Sodišče prve stopnje je tožniku zaradi izrečenih besed priznalo denarno odškodnino v višini 4.000,00 EUR.
Vsak poseg v ugled določene osebe ni nedopusten. Meja med dovoljenim in nedovoljenim je odvisna od vsebine izrečenega ter ali gre za izrekanje trditev o dejstvih ali za izražanje mnenj, kritik in vrednostnih sodb. Pri presoji pravnega standarda žaljivosti je treba upoštevati vse okoliščine primera. Pri presoji objektivne žaljivosti je treba izrečeno vedno presojati kot celoto. Besede, ki jih je izrekla toženka, je treba umestiti v konkretno dogajanje med pravdnima strankama. Odnos med njima je bil problematičen zaradi predhodnih dogodkov, tudi kazenske obsodbe tožnika. Ves ta kompleksni sklop okoliščin bi moralo prvo sodišče upoštevati in napraviti ustrezno presojo.
Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do zatrjevanj toženke o tožnikovih grožnjah, da jo bo ubil. Zatrjevala je, da ji je tožnik iz gozda grozil, kot dokaz pa je predložila elektronska sporočila. Sodba o tem nima razlogov. Tako še ni mogoč zaključek, da je toženka podala izjavo z namenom zaničevanja, kar bi dokazovalo zatrjevani poseg v čast in dobro ime tožnika v obliki razžalitve, oz. da je njena izjava neresnična in zadosti standardu žaljive obdolžitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŠTVA - OBRT - USTAVNO PRAVO
VSL00010772
URS člen 2, 42, 42/2. ObrZ člen 33, 37, 38, 38/4. ZDru-1 člen 14.
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije - pravna oseba javnega prava - članstvo v zbornici - izključitev iz članstva - izključitev člana - izključitev člana iz društva - sklep o izključitvi - neobrazloženost sklepa - statut - analogija - opustitev dolžnega ravnanja - pravica do združevanja - varstvo pravic strank v postopku - procesna jamstva - pravica do izjave - pravica do ugovora - disciplinski postopek - pošten postopek
V postopku odločanja o izključitvi iz članstva morajo biti zagotovljena minimalna procesna jamstva, ki so sestavni del vsakega pravno urejenega postopka. Táko je utrjeno stališče sodne prakse glede disciplinskih postopkov, ki tečejo znotraj društev. Še toliko bolj navedeno velja za toženko kot združenje, katerega namen je prav tako kot pri društvih uresničevanje skupnih interesov, poleg tega pa mu zakon daje položaj pravne osebe javnega prava in mu podeljuje izvrševanje javnih pooblastil.
Temeljna sestavina poštenega postopka je možnost prizadete (obdolžene) osebe, da se izreče o očitanih ravnanjih, katerih posledica bi bil lahko izrek disciplinske sankcije. Da bi se bil tožnik lahko branil zoper očitke, ki naj bi jih bil upravičeni predlagatelj naslovil zoper njega, bi moral biti z njimi predhodno seznanjen.
Pred odločitvijo UO OPZS se tožnik o očitkih sploh ni imel možnosti izreči; pred odločitvijo skupščine OPZS je ugovor sicer vložil, vendar člani skupščine z njim niso bili seznanjeni; iz razlogov sklepa ni razvidno, da bi skupščina vsebinsko obravnavala tožnikove ustno predstavljene ugovorne navedbe. Vsebina sklepa skupščine je enaka sklepu UO, tožnikove navedbe iz ugovora pa so zavrnjene kot nepomembne. Iz obrazložitve torej ni razvidna kakršnakoli opredelitev do tožnikovih navedb, s katerimi je nasprotoval izključitvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00010235
OZ člen 131, 365.
odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost države za delo državnih organov - protipravnost ravnanja upravnega organa v upravnem postopku - inšpekcijski postopek - inšpekcijska odločba - nerazumno dolgo trajanje postopka - nevarnost za zdravje - kanabinoid - deliktna odškodninska odgovornost - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo - promet z živilom, ki vsebuje konopljo - zastaranje obveznosti - denarna renta - bodoča škoda - določljivost obsega škode
Zaradi nepravilnosti v upravnem postopku je tožniku nastala pravno priznana škoda. V obravnavanem primeru, ko je bila tožniku izdana inšpekcijska odločba, s katero mu je bilo prepovedano dodajanje konkretne surovine kot bistvene sestavine proizvodnje napitka, s tem pa mu je bila onemogočena proizvodnja, je odločilno, kako hitro in učinkovito je bilo postopanje pritožbenih organov. Naloga države je, da delovanje svojih služb organizira tako, da se o pravnih sredstvih, s katerimi se preizkuša pravilnost izdane odločbe, odloča hitro. V konkretnem primeru je upravni postopek, ki se je začel z odvzemom vzorca za analizo dne 3. 11. 1998, zaključil pa se je z odločbo o ustavitvi postopka dne 1. 6. 2004, trajal nesprejemljivo dolgo in presegel dopusten razumen rok odločanja v relativno enostavni zadevi.
Zastaranje terjatve za bodočo škodo začne teči od trenutka, ko je ta določljiva. Tožba na povrnitev prve škode pretrga zastaranje bodočih škod.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00011485
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 135. ZPP člen 7, 10, 315. Pravilnik o ukrepih za varstvo pred utopitvami na kopališčih (2007) člen 22, 23, 24, 56.
neposlovna odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - padec po stopnicah - mokra in spolzka tla - popravilo in vzdrževanje stopnic - opustitev varnostnih ukrepov - opustitev skrbi za lastno varnost - vzročna zveza - pretežna verjetnost - pravočasnost trditev - kršitev razpravnega načela - vmesna sodba
Tožnica, ki je v trditveni podlagi tožbe zatrjevala, da je padla zaradi mokre in spolzke stopnice, je bila šele po prejemu izvedenskega mnenja seznanjena z možnostjo drugačnega vzroka njenega padca. Sodišče zato z upoštevanjem trditev tožnice, ki jih je podala po prvem naroku za glavno obravnavo, ni kršilo razpravnega načela.
Sodba ima v izvedenskem mnenju zadostno podlago za ugotovitev, da obstaja več kot 50% verjetnost, da so se s stopnišča luščili takšni odluščki (tožnica jih ni mogla zaznati), da so lahko povzročili zdrs.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - vloženo izredno pravno sredstvo - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - stečajni postopek nad upnikom - uspeh stranke v postopku z revizijo - nezmožnost restitucije - pravno priznana škoda - pravno nepomembno dejstvo
Zaradi tekočega stečajnega postopka nad upnikom obstaja v primeru dolžnikovega uspeha z vloženim izrednim pravnim sredstvom nezmožnost oziroma zmanjšana možnost povrnitve izterjanega.
pravica do povračila škode po 26 čl. URS - odškodninska odgovornost države za delo državnih organov - odškodninska odgovornost države zaradi protipravnega ravnanja državne revizijske komisije - postopek oddaje javnega naročila - protipravnost ravnanja državnega organa - kvalificirana protipravnost
Sodišče v postopku na podlagi 26. člena Ustave RS, ko presoja ravnanje državnega organa, nima vloge temu organu nadrejene redne ali izredne inštance. Preizkus protipravnosti njegovega ravnanja po vsebini torej ne zajema izčrpne in podrobne analize izvedenega postopka javnega naročanja, ponavljanja izvedenih dokazov in njihove ocene ter v končni fazi presoje pravilnosti izbire oziroma odločitev DRSC in DKOM. Sodišču prve stopnje zato ni bilo treba ocenjevati, ali je bila odločitev DRSC o izbiri ponudnika oz. potrditev te izbire s strani DKOM, pravilna. Sodišče je moralo presoditi le, ali očitana ravnanja DRSC in DKOM ustrezajo opisanim kvalificiranim merilom protipravnosti, ali je mogoče tem ravnanjem očitati samovoljnost, arbitrarnost ali očitno napačnost. Ni torej pomembno, ali so bile odločitve državnih organov v celoti pravilne, lahko so bile tudi nepravilne, vendar niso protipravne, če so bile v skladu z možno in smiselno logično in argumentirano razlago zakonskih načel in določil. Sodišče prve stopnje je povsem pravilno ugotovilo, da ravnanje državnih organov (DRSC in DKOM) ni imelo znakov zahtevane kvalificirane napačnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00010687
ZPP člen 8, 224, 224/1, 224/4.
dokazna ocena - trditveno in dokazno breme - zapisnik o inšpekcijskem pregledu - predvajanje glasbe - javno predvajanje avtorskih glasbenih del
Ker sta bila izpoved terenskega zastopnika ter zapisnik, ki ga je napravil ob terenskem ogledu, dokazni temelj tožbenih trditev, je, ko je sodišče prve stopnje omajalo verodostojnost teh dveh dokazov, uspeh tožbenih trditev ostal na trhlih nogah. Že to bi ob dejstvu, da tožeča stranka nosi dokazno breme, pravzaprav zadoščalo za zavrnitev tožbenega zahtevka. Stranka, ki svojih trditev ne uspe dokazati prek izvedbe lastnih dokazov, tj. teh, katerih izvedbo je sama predlagala, namreč zelo težko uspe v postopku tako, da se sklicuje na dokazni rezultat, ki ga je prinesla izvedba dokazov, predlaganih s strani nasprotne stranke.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - subjektivni kriterij - fizična oseba - spori iz najemnih razmerij
V konkretnem primeru ni podana nobena od izjem iz drugega odstavka 32. člena ZPP, saj je tožeča stranka fizična oseba, za katere ne veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih po 481. členu ZPP. Zato tudi ne gre za izjemo po 7. točki drugega odstavka 32. člena ZPP.
Spor izvira iz najemnega razmerja med strankama, tako da je pristojnost okrajnega sodišča podana tudi po določbi drugega odstavka 30. člena ZPP.
ZIZ člen 23, 23/1, 23/2, 41, 41/5. ZPP člen 224, 224/1. ZUP člen 178, 178/1, 178/2. Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka (2011) člen 12.
Upravna overitev lastnoročnega podpisa je le potrditev njegove pristnosti, z upravno overitvijo pa se resničnost podatkov v listini ne potrjuje. Upravna overitev podpisa na listini zato listini ne daje kvalitete javne listine, na podlagi katere bi upnica lahko predlagala izvršbo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00010553
URS člen 26. OZ člen 131, 131/1, 766.
odgovornost države za škodo - odgovornost države za ravnanje sodišča - izčrpanje pravnih sredstev - protipravno ravnanje - vzročna zveza - razsojena stvar - vodenje več ločenih postopkov - različna dejanska in pravna podlaga - pridobitev lastninske pravice na javni dražbi - odškodninska odgovornost odvetnika - mandatna pogodba z odvetnikom - protipravno ravnanje odvetnika - dolžna skrbnost odvetnika - predpostavke poslovne odškodninske odgovornosti
Ravnanje nosilca oblasti je protipravno takrat, ko odstopa od običajne metode dela in službene dolžnosti ter potrebne skrbnosti.
Čeprav je bila odločitev sodišča druge stopnje v prvem sojenju materialnopravno zmotna, kot to (posredno) ugotavlja tudi sodišče prve stopnje, po mnenju pritožbenega sodišča njegovega ravnanja ni mogoče opredeliti kot protipravnega po zgoraj opisanih merilih ustaljene sodne prakse.
Odvetnikova odškodninska odgovornost se presoja po splošnih pravilih, ki veljalo za (sklenjeno) mandatno pogodbo, upoštevaje vsa splošna pravila OZ o odškodninski odgovornosti in določila Zakona o odvetništvu. Odvetnik praviloma ne prevzame obveznosti za uspeh, temveč se zaveže le, da bo izpolnjeval merila dolžne skrbnosti. Osrednje vprašanje presoje odvetniške odgovornosti je standard dolžne skrbnosti, ki se zahteva od odvetnika. V postopanju pred sodiščem mora odvetnik med drugim uporabiti vse dovoljene ukrepe, ki bi lahko stranko pripeljali do uspeha in storiti vse, kar je v njegovi moči, da zaščiti svoje stranke. Sodišče kot predhodno vprašanje ugotavlja, ali bi tisto, kar bi moral odvetnik narediti, pa je opustil, stranki, ob normalnem teku stvari, prineslo uspeh v postopku.
ZPP člen 76, 76/1, 81, 81/5, 337, 337/1. ZFPPIPP člen 441, 442, 442/1, 442/1-1. ZPUOOD člen 18, 19. ZGD-1 člen 472.
družba z omejeno odgovornostjo - izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - zavrženje tožbe zaradi izbrisa družbe - sposobnost biti stranka - prenehanje obstoja pravne osebe - neobstoj pravnega naslednika stranke - osebna odgovornost družbenikov izbrisanih gospodarskih družb - odločba Ustavnega sodišča - nedovoljene pritožbene novote
Po uveljavitvi ZPUOOD aktivni družbeniki niso več odgovorni za obveznosti družb, ki so bile izbrisane po uveljavitvi ZPUOOD. Z uveljavitvijo citirane odločbe Ustavnega sodišča je bila dokončno odpravljena neomejena osebna odgovornost vseh aktivnih družbenikov družb, izbrisanih po 17. 11. 2011.
zavrženje pritožbe kot nedovoljene - zavrženje vloge, ker je bilo o takem zahtevku že pravnomočno odločeno - nastop pravnomočnosti - redno pravno sredstvo
Zoper odločitev višjega sodišča ni rednega pravnega sredstva, zato je bilo pravilno zavrženje tožnikove vloge.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00010561
OZ člen 131, 131/1, 179. ZPP člen 286, 286b, 339, 339/1.
poseg v čast in dobro ime - poseg v osebnostne pravice posameznika - vsebina izjave - grožnja - žalitev - kritika dela javnega delavca - svoboda govora - pravica do svobode izražanja - pravica do zdravega življenjskega okolja - protipravno ravnanje povzročitelja - tehtanje ustavnih pravic - bistvene kršitve postopka - izrecno prerekanje višine terjatve - prepozen dokaz - pravočasen dokaz - dokazni predlog - upoštevanje izpovedbe - nastanek in višina škode - enotna nepremoženjska škoda - odškodnina zaradi posega v čast in dobro ime - odškodnina zaradi posega v osebnostne pravice - strah - odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Toženec je mejo svobode govora pri varstvu pravice do zdravega življenjskega okolja prestopil in s svojimi ravnanji protipravno posegel v tožničine osebnostne pravice. Sodišče je tehtanje med obema pravicama pravilno opravilo ter pravilno presodilo, da vprašanje prekomernega onesnaženja v predmetni zadevi ni bilo odločilno in so pritožbene trditve v tej smeri neutemeljene. Tudi če je do prekomernega onesnaženja v spornem časovnem obdobju prišlo, toženec ne bi smel s svojimi žalitvami in grožnjami poseči v osebnostne pravice tožnice na način, kot je posegel.
predlog za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - navedba listin, ki so podlaga za vpis - načelo dispozitivnosti - obvezno elektronsko vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov - predložitev listin v zemljiškoknjižnem postopku
Predlagatelj mora v zemljiškoknjižnemu predlogu navesti listine, ki so podlaga za zahtevani vpis.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1. KZ člen 196, 196/1.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili - protipravna premoženjska korist - obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu
Pri kaznivem dejanju neupravičene proizvodnje in prometa z mamili gre za tako kaznivo dejanje, ki spada pod 1. točko drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je eden od zakonskih znakov kaznivega dejanja neupravičen promet s prepovedanimi drogami, torej gre za kaznivo dejanje z elementom pridobivanja protipravne premoženjske koristi. Pritožnik v zvezi s tem navaja le, da z dejanjem ni pridobil nobene koristi, vendar s tako pritožbeno navedbo, ki je tudi pavšalna, ne more uspeti zaradi pravkar povedanega. Ker po zakonu obsodba na kaznivo dejanje iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP predstavlja oviro za odpust obveznosti že sama po sebi (kot objektivno dejstvo), za zakonsko rehabilitacijo pa še ni pogojev, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.
zemljiška knjiga - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - izbris hipoteke
Predlagatelja sta predlogu za vpis priložila kupoprodajno pogodbo, katere predmet je bila nepremičnina, na kateri je vpisana hipoteka in katere stranka ni bil tudi hipotekarni upnik. Taka listina tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni listina, ki bi lahko bila podlaga izbrisu hipoteke.