CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00012122
SPZ člen 119, 121. SZ-1 člen 4, 4/3, 5, 5/4, 15.
spor majhne vrednosti - rezervni sklad - plačilo sredstev v rezervni sklad - terasa - pohodna terasa - skupni deli stanovanjske stavbe - posamezni del stavbe
V drugem primeru je sodišče odločilo, da bi se toženka v konkretnem primeru plačila v rezervni sklad lahko kvečjemu razbremenila le, če bi izkazala, da je imela z etažnimi lastniki sklenjen dogovor, da se njena obnova skupnih delov (dela fasade na zgornjem delu stavbe, kjer se nahaja toženkin poslovno-stanovanjski prostor) upošteva na račun njenega prispevka vplačil v rezervni sklad. Toženca bi se zato eventualno lahko izognila plačilu stroškov v rezervni sklad, če bi dokazala, da sta imela z ostalimi etažnimi lastniki sklenjen dogovor, česar pa toženca nista izkazala.
ZPP člen 325, 354, 354/2, 436, 436/3. ZIZ člen 44, 44/3, 62, 62/2.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - predlog za izdajo dopolnilne sodbe - ugovor res iudicata - domneva umika tožbe
Sodišče prve stopnje je ponovno odločilo o isti stvari, ni pa odločilo, ali mora toženec poravnati tožnikovo terjatev, kot mu nalaga izpodbijani sklep o izvršbi v delu, ki ga izvršilno sodišče ni razveljavilo. Pravdni stranki bi v nastali procesni situaciji lahko predlagali izdajo dopolnilne sodbe (325. člen ZPP), vendar tega nobena od njiju ni storila, zato je nastopila domneva, da je tožnik tožbo v delu, ki se nanaša na zahtevano toženčevo plačilo denarne terjatve, umaknil.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00010553
URS člen 26. OZ člen 131, 131/1, 766.
odgovornost države za škodo - odgovornost države za ravnanje sodišča - izčrpanje pravnih sredstev - protipravno ravnanje - vzročna zveza - razsojena stvar - vodenje več ločenih postopkov - različna dejanska in pravna podlaga - pridobitev lastninske pravice na javni dražbi - odškodninska odgovornost odvetnika - mandatna pogodba z odvetnikom - protipravno ravnanje odvetnika - dolžna skrbnost odvetnika - predpostavke poslovne odškodninske odgovornosti
Ravnanje nosilca oblasti je protipravno takrat, ko odstopa od običajne metode dela in službene dolžnosti ter potrebne skrbnosti.
Čeprav je bila odločitev sodišča druge stopnje v prvem sojenju materialnopravno zmotna, kot to (posredno) ugotavlja tudi sodišče prve stopnje, po mnenju pritožbenega sodišča njegovega ravnanja ni mogoče opredeliti kot protipravnega po zgoraj opisanih merilih ustaljene sodne prakse.
Odvetnikova odškodninska odgovornost se presoja po splošnih pravilih, ki veljalo za (sklenjeno) mandatno pogodbo, upoštevaje vsa splošna pravila OZ o odškodninski odgovornosti in določila Zakona o odvetništvu. Odvetnik praviloma ne prevzame obveznosti za uspeh, temveč se zaveže le, da bo izpolnjeval merila dolžne skrbnosti. Osrednje vprašanje presoje odvetniške odgovornosti je standard dolžne skrbnosti, ki se zahteva od odvetnika. V postopanju pred sodiščem mora odvetnik med drugim uporabiti vse dovoljene ukrepe, ki bi lahko stranko pripeljali do uspeha in storiti vse, kar je v njegovi moči, da zaščiti svoje stranke. Sodišče kot predhodno vprašanje ugotavlja, ali bi tisto, kar bi moral odvetnik narediti, pa je opustil, stranki, ob normalnem teku stvari, prineslo uspeh v postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL00010333
OZ člen 179. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
okrnitev časti in ugleda - razžalitev dobrega imena in časti - odškodnina za duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - objektivna žaljivost - neresnična in žaljiva obdolžitev - negativna vrednostna sodba - ugotavljanje namena zaničevanja - glede na vse okoliščine primera - izjava na naroku - sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih
Toženka je na naroku glavne obravnave izrekla, „da je tožnik psihopat ter da ji je grozil, da jo bo ubil“ in „da je tožnik psihično bolan, da rabi pomoč in da laže, laže in naklada“. Sodišče prve stopnje je tožniku zaradi izrečenih besed priznalo denarno odškodnino v višini 4.000,00 EUR.
Vsak poseg v ugled določene osebe ni nedopusten. Meja med dovoljenim in nedovoljenim je odvisna od vsebine izrečenega ter ali gre za izrekanje trditev o dejstvih ali za izražanje mnenj, kritik in vrednostnih sodb. Pri presoji pravnega standarda žaljivosti je treba upoštevati vse okoliščine primera. Pri presoji objektivne žaljivosti je treba izrečeno vedno presojati kot celoto. Besede, ki jih je izrekla toženka, je treba umestiti v konkretno dogajanje med pravdnima strankama. Odnos med njima je bil problematičen zaradi predhodnih dogodkov, tudi kazenske obsodbe tožnika. Ves ta kompleksni sklop okoliščin bi moralo prvo sodišče upoštevati in napraviti ustrezno presojo.
Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do zatrjevanj toženke o tožnikovih grožnjah, da jo bo ubil. Zatrjevala je, da ji je tožnik iz gozda grozil, kot dokaz pa je predložila elektronska sporočila. Sodba o tem nima razlogov. Tako še ni mogoč zaključek, da je toženka podala izjavo z namenom zaničevanja, kar bi dokazovalo zatrjevani poseg v čast in dobro ime tožnika v obliki razžalitve, oz. da je njena izjava neresnična in zadosti standardu žaljive obdolžitve.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00010425
Direktiva 2000/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. maja 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju avtomobilske odgovornosti, ki spreminja Direktivi Sveta 73/239/EGS in 88/357/EGS (Četrta direktiva o zavarovanju avtomobilske odgovornosti) člen 3, 4, 4/1, 6, 6/1, 7, 7-b, 7-c. ZOZP člen 42m, 42m/2.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) - škoda iz prometne nesreče v tujini - odškodninski urad - tožba zavarovanca zoper odškodninski urad - predpravdni odškodninski zahtevek - predpravdni odškodninski zahtevek kot materialna predpostavka - pasivna legitimacija slovenskega zavarovalnega združenja
Napačno je stališče sodišča, da je potrebno besedo „lahko“, ki jo vsebujeta tako drugi odstavek 42.m člena ZOZP kot tudi 7. člen Direktive 2000/26/ES Evropskega parlamenta in sveta z dne 16. 5. 2000 tolmačiti tako, da ima oškodovanec (kadar ni moč identificirati vozila, ki mu je povzročilo škodo v drugi državi članici EU) možnost, da zaprosi za odškodnino (odškodninski organ) v državi članici svojega stalnega prebivališča, da pa obenem vložitev direktne tožbe na škodni sklad (organ) v tisti državi članici, v kateri se je nesreča pripetila, ni dopustna.
V primeru iz 7. člena Direktive mora oškodovanec nujno predhodno (pred vložitvijo tožbe) nasloviti odškodninski zahtevek na odškodninski organ.
OZ člen 154, 154/2, 174, 174/1, 179, 182. ZZVZZ člen 13. ZPP člen 184, 184/1, 324, 324/2.
odškodninska odgovornost v prometu - prometna nesreča dveh motornih vozil - obvezno avtomobilsko zavarovanje - razmejitev odgovornosti - soprispevek - prispevek oškodovanca k nastanku prometne nesreče - kršitev cestnoprometnih predpisov - prehitra vožnja - vinjenost voznika - vključevanje na prednostno cesto - nepremoženjska škoda - izguba zaslužka med zdravljenjem - potni stroški v času zdravljenja - sestavine pisne sodbe - pomanjkljivosti v uvodu sodbe - navedba vrednosti spornega predmeta - sprememba tožbe
Oba udeleženca prometne nesreče sta s svojo protipravno vožnjo prispevala k nastanku škode. Tožnik je kršil več prometnih pravil, saj je vozil prehitro, brez ustreznega vozniškega dovoljenja in pod takšnim vplivom alkohola, da so bile njegove vozniške sposobnosti znatno okrnjene, kar se je odrazilo z zapoznelim odzivom na nevarno prometno situacijo in nato preveč sunkovitim zaviranjem, ki je povzročilo tožnikov padec. Nasprotno je toženkin zavarovanec kršil eno samo prometno pravilo, ko se pri vključevanju v promet s stranske ceste na prednostno cesto ni dovolj zanesljivo prepričal, ali to lahko varno stori. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da je imela kršitev toženkinega zavarovanca, ki se je s težkim in slabo okretnim tovornim vozilom neprevidno vključeval v promet na prednostno cesto, vendarle večjo težo kot opisane tožnikove kršitve. Tako je pravilna porazdelitev odškodninske odgovornosti med oba udeleženca nezgode na način, da se tožniku pripiše 40%, toženkinemu zavarovancu pa 60% krivde za nastalo škodno posledico.
Ker škodo v obliki potnih stroškov v času zdravljenja krije obvezno zdravstveno zavarovanje, se prejemki iz tega naslova vštevajo v odškodnino. Tožnik bi povračilo teh stroškov moral uveljavljati pri zdravstveni zavarovalnici, od toženke pa bi smel zahtevati le morebiten presežek te škode.
Čeprav sodišče v uvodu sodbe ni upoštevalo zvišanja tožbenega zahtevka, ampak je navedlo še prvotno vrednost spora, ta pomanjkljivost ni mogla vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.
ENERGETIKA - PRAVO DRUŽB - PRAVO EVROPSKE UNIJE - PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARSTVO KONKURENCE
VSL00014538
ZP-1 člen 14, 14/2, 15a, 17, 17/5, 66, 154. ZPOmK-1 člen 3, 3/1, 3/1-1, 9, 73, 73/1, 73/1-2, 73/2. EZ člen 4, 23, 23a, 23a/2. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267. Akt o določitvi metodologije za obračunavanje omrežnine in metodologije za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov za elektroenergetska omrežja (2005) člen 14, 19. Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije (2007) člen 1.
obstoj prekrška - prepoved zlorabe prevladujočega položaja - podjetje - pojem podjetja - sistemski operater distribucijskega omrežja - obvezna državna gospodarska javna služba - omrežnina - obračunavanje omrežnine - predlog za predhodno odločanje Sodišča Evropske unije - odgovornost za prekršek - odgovornost pravne osebe - odgovornost odgovorne osebe - pravica do pritožbe - hitri postopek - zahteva za sodno varstvo - pritožba zoper odločitev o zahtevi za sodno varstvo - globa, predpisana v razponu - razlogi za pritožbo
Iz izreka odločbe o prekršku prekrškovnega organa nedvomno izhaja, da se očita storitev prekrška A. A. kot odgovorni osebi pravne osebe, ker je kot direktor postopal v imenu in na račun pravne osebe, pri čemer mora kot direktor pravne osebe razpolagati s posebnim znanjem, ki ga zahteva vodenje pravne osebe, in skrbeti za zakonito poslovanje pravne osebe ter je tako v izreku odločbe prekrškovnega organa nedvomno opredeljena odgovornost A. A. kot neposrednega storilca, ki mora skrbeti za zakonitost poslovanja pravne osebe, česar pa direktor ni upošteval, ker je prepustil EDP, da so zaračunavali PPJEE proizvajalcem (uporabnikom) električne energije v obliki obračuna na podlagi dejansko izmerjenih prevzetih količin, ne da bi te uporabnike enotno obravnavali na vsem enotnem slovenskem trgu proizvajalcev in odjemalcev električne energije.
Glede na zakonodajo in Koncesijsko pogodbo za izvajanje gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije z dne 21. 6. 2007 višje sodišče ugotavlja, da so dejansko in pravno pravilne ugotovitve prekrškovnega organa in sodišča ter posledično pravilni razlogi odločbe o prekršku in sodbe, da je imela pravna oseba SODO d.o.o. monopol, ki ji je omogočal, da uporabnikom distribucijskega omrežja zaračunava obvezno plačevanje za storitve gospodarske javne službe (GJS) SODO.
Pravna in odgovorna oseba neutemeljeno izražata mnenje, da GJS SODO ni mogoče presojati z vidika skladnosti s pravili konkurence, ker ne predstavlja podjetja po 1. točki 3. člena ZPOmK-1, ki bi bilo podvrženo uporabi in spoštovanju 9. člena ZPOmK-1.
Dejstvo, ki ga uveljavlja pritožba, da je omrežnina za PPJEE javna dajatev, ki je prisilna in nepovratna in jo pravna oseba pobira na podlagi javnih pooblastil, nima nobenega vpliva na pravilnost ugotovitev, da se je dajatev nepravilno in v nasprotju s pravili konkurenčnega prava obračunavala uporabnikom elektrodistribucijskih omrežij s področja različnih EDP.
Zakon o sodnih taksah (1990) člen 12a, 12a/1, 12a/2, 12a/5. ZSVarPre člen 20, 20/2.
oprostitev plačila sodnih taks - lastni dohodek družine - obdobje iz katerega izhajajo prejemki
Drugi odstavek 20. člena ZSVarPre določa, da se kot lastni dohodek družine, ki je podlaga za določitev višine denarne socialne pomoči, upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za družino, v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge. Gre za kogentno zakonsko določbo in je sodišče prve stopnje ne more omejiti na zadnji mesec, čeprav je takrat prišlo do spremembe pri drugemu dolžniku.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - vloženo izredno pravno sredstvo - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - stečajni postopek nad upnikom - uspeh stranke v postopku z revizijo - nezmožnost restitucije - pravno priznana škoda - pravno nepomembno dejstvo
Zaradi tekočega stečajnega postopka nad upnikom obstaja v primeru dolžnikovega uspeha z vloženim izrednim pravnim sredstvom nezmožnost oziroma zmanjšana možnost povrnitve izterjanega.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00010683
ZPP člen 286, 337, 337/1. OZ člen 179.
nepremoženjska škoda - odškodnina za nepremoženjsko škodo - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - višina odškodnine - sprememba tožbe - razširitev tožbenega zahtevka - sukcesivno nastajajoča škoda - zastaranje sukcesivne škode - pretrganje zastaranja - vzročna zveza - škodni dogodek kot sprožilni dejavnik - prometna nesreča - doktrina jajčne lupine - neme degenerativne spremembe - predhodne zdravstvene težave - osebne lastnosti oškodovanca - profesionalno ukvarjanje s športom
Oškodovanca je treba sprejeti takega, kot je. Tožnica je imela zaradi ukvarjanja z vrhunskim športom (profesionalna košarkarica) in zaradi svoje višine (195 cm) degenerativne spremembe, ki pa so bile neme in bi bile neme še vsaj deset let, če ne bi prišlo do sprožilca - škodnega dogodka. Čim je tako, za vso škodo, nastalo tožnici, odgovarja tisti, ki je odgovoren za sprožilec teh njenih, sicer dotlej nemih zdravstvenih težav.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00011485
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 135. ZPP člen 7, 10, 315. Pravilnik o ukrepih za varstvo pred utopitvami na kopališčih (2007) člen 22, 23, 24, 56.
neposlovna odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - padec po stopnicah - mokra in spolzka tla - popravilo in vzdrževanje stopnic - opustitev varnostnih ukrepov - opustitev skrbi za lastno varnost - vzročna zveza - pretežna verjetnost - pravočasnost trditev - kršitev razpravnega načela - vmesna sodba
Tožnica, ki je v trditveni podlagi tožbe zatrjevala, da je padla zaradi mokre in spolzke stopnice, je bila šele po prejemu izvedenskega mnenja seznanjena z možnostjo drugačnega vzroka njenega padca. Sodišče zato z upoštevanjem trditev tožnice, ki jih je podala po prvem naroku za glavno obravnavo, ni kršilo razpravnega načela.
Sodba ima v izvedenskem mnenju zadostno podlago za ugotovitev, da obstaja več kot 50% verjetnost, da so se s stopnišča luščili takšni odluščki (tožnica jih ni mogla zaznati), da so lahko povzročili zdrs.
pravica do povračila škode po 26 čl. URS - odškodninska odgovornost države za delo državnih organov - odškodninska odgovornost države zaradi protipravnega ravnanja državne revizijske komisije - postopek oddaje javnega naročila - protipravnost ravnanja državnega organa - kvalificirana protipravnost
Sodišče v postopku na podlagi 26. člena Ustave RS, ko presoja ravnanje državnega organa, nima vloge temu organu nadrejene redne ali izredne inštance. Preizkus protipravnosti njegovega ravnanja po vsebini torej ne zajema izčrpne in podrobne analize izvedenega postopka javnega naročanja, ponavljanja izvedenih dokazov in njihove ocene ter v končni fazi presoje pravilnosti izbire oziroma odločitev DRSC in DKOM. Sodišču prve stopnje zato ni bilo treba ocenjevati, ali je bila odločitev DRSC o izbiri ponudnika oz. potrditev te izbire s strani DKOM, pravilna. Sodišče je moralo presoditi le, ali očitana ravnanja DRSC in DKOM ustrezajo opisanim kvalificiranim merilom protipravnosti, ali je mogoče tem ravnanjem očitati samovoljnost, arbitrarnost ali očitno napačnost. Ni torej pomembno, ali so bile odločitve državnih organov v celoti pravilne, lahko so bile tudi nepravilne, vendar niso protipravne, če so bile v skladu z možno in smiselno logično in argumentirano razlago zakonskih načel in določil. Sodišče prve stopnje je povsem pravilno ugotovilo, da ravnanje državnih organov (DRSC in DKOM) ni imelo znakov zahtevane kvalificirane napačnosti.
Navedena dva prekrška sta v navideznem idealnem steku, saj so vsi zakoniti znaki drugega prekrška (deseti odstavek 101. člena ZPrCP) zajeti v prvem prekršku (deveti odstavek 27. člena ZPrCP), oziroma so vsi zakoniti znaki drugega prekrška konzumirani v zakonitih znakih prvega prekrška iz izreka izpodbijane sodbe. Na tak način je celotna prepovedana količina enega dejanja oziroma prekrška vsebovana v drugem, saj pri prvem prekršku obdolženec ni ravnal po predpisanem znaku pooblaščene uradne osebe oziroma policista, ki ga je ustavljal in na tak način ni zadostil namenu policista, da obdolženec vozilo ustavi in omogoči postopek, za povsem isti namen policistov pa gre v zvezi z obdolženčevo nadaljnjo vožnjo osebnega avtomobila, ko so mu policisti s službenim vozilom in modro svetilko ter kratkimi zvočnimi znaki s sireno sledili in gre za njihov isti namen, da obdolženec z vozilom ustavi in omogoči postopek, prav tako pa gre tudi za obdolženčevo isto vožnjo istega osebnega avtomobila na isti lokaciji, kar utemeljuje zaključek, da gre v obravnavani zadevi med navedenima dvema prekrškoma za navidezni idealni stek in drugačna ocena pomeni zgolj neupravičeno kopičenje prekrškov.
Zakonske določbe tretjega odstavka 24. člena ZOro-1, ki predpisuje, da posameznik ne sme nositi ali prenašati orožja, kadar je pod vplivom alkohola ali mamil, oziroma v takem psihičnem stanju, da očitno ni več zanesljiv, ni mogoče tolmačiti tako, da so navedeni pogoji, pod katerimi se ne sme nositi ali prenašati orožja, predpisani kumulativno, to je na eni strani alkohol ali mamila, hkrati pa tudi takšno psihično stanje posameznika, da (zgolj) zaradi alkohola ali mamil očitno ni več zanesljiv.
ZIZ člen 23, 23/1, 23/2, 41, 41/5. ZPP člen 224, 224/1. ZUP člen 178, 178/1, 178/2. Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka (2011) člen 12.
Upravna overitev lastnoročnega podpisa je le potrditev njegove pristnosti, z upravno overitvijo pa se resničnost podatkov v listini ne potrjuje. Upravna overitev podpisa na listini zato listini ne daje kvalitete javne listine, na podlagi katere bi upnica lahko predlagala izvršbo.
zavrženje pritožbe kot nedovoljene - zavrženje vloge, ker je bilo o takem zahtevku že pravnomočno odločeno - nastop pravnomočnosti - redno pravno sredstvo
Zoper odločitev višjega sodišča ni rednega pravnega sredstva, zato je bilo pravilno zavrženje tožnikove vloge.
ZPP člen 76, 76/1, 81, 81/5, 337, 337/1. ZFPPIPP člen 441, 442, 442/1, 442/1-1. ZPUOOD člen 18, 19. ZGD-1 člen 472.
družba z omejeno odgovornostjo - izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - zavrženje tožbe zaradi izbrisa družbe - sposobnost biti stranka - prenehanje obstoja pravne osebe - neobstoj pravnega naslednika stranke - osebna odgovornost družbenikov izbrisanih gospodarskih družb - odločba Ustavnega sodišča - nedovoljene pritožbene novote
Po uveljavitvi ZPUOOD aktivni družbeniki niso več odgovorni za obveznosti družb, ki so bile izbrisane po uveljavitvi ZPUOOD. Z uveljavitvijo citirane odločbe Ustavnega sodišča je bila dokončno odpravljena neomejena osebna odgovornost vseh aktivnih družbenikov družb, izbrisanih po 17. 11. 2011.
pritožbeni stroški - umik pritožbe - pravdni stroški po umiku tožbe - umik tožbe v pritožbenem postopku - potrebni stroški
V skladu z drugim odstavkom 188. člena ZPP lahko tožeča stranka tožbo umakne (le) do konca glavne obravnave, nikakor pa ne more tega storiti po tem, ko je spis že predložen v reševanje višjemu sodišču. Že samo zaradi tega ne more biti utemeljena njena pritožba glede odločitve sodišča prve stopnje o pravdnih stroških.
glavna obravnava v nenavzočnosti zagovornika - pouk o pravici do zagovornika - zaslišanje brez navzočnosti zagovornika
Obsojenec torej ni bil prikrajšan pri svoji obrambi, saj je imel možnost, da bi se zagovarjal s pomočjo zagovornika, pa se je tej možnosti sam odpovedal, zato je pritožba zagovornika obsojenca v tej smeri neutemeljena. Sicer pa pritožba ob tovrstnih dilemah ne pojasni, kako naj bi ta kršitev vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.
zemljiška knjiga - pogoji za dovolitev vpisa - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - vpis lastninske pravice na nepremičnini - kmetijska zemljišča
Zemljiškoknjižna pravila za vpis zahtevajo listine. To pravilo velja tudi za vpis pridobitve pravice na podlagi predpisov, ki so urejali lastninjenje, izjema je Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (v nadaljevanju: ZLNDL), ki predpisuje vpis lastninske pravice na tistega, ki ima v zemljiški knjigi vpisano pravico uporabe v svojo korist.