ZObr člen 57, 57/4, 57/4-5, 57/4-7, 57/7.. Pravila službe v Slovenski vojski (2009) točka 119.. ZPP točka 70.. ZSSloV člen 36, 37, 37/2, 42.
disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - težja kršitev vojaške discipline - vojak - izločitev sodnika - izločitveni razlog
To, da je disciplinski postopek vodil in o disciplinski odgovornosti odločal nekdo, ki je pred tem tožniku kot nadrejeni odrekel podaljšanje dela in bivanja v tujini, še ne pomeni okoliščine, ki bi vzbujala dvom v njegovo nepristranost glede disciplinskega postopka, ki se ne nanaša na sporni pogovor, pač pa na dogajanje po tem. Na pristranost tudi ne kaže okoliščina, da je navedeni tožniku izrekel disciplinski ukrep s preizkusno dobo enega leta, medtem ko je drugostopenjski organ preizkusno dobo znižal na tri mesece. Tudi različna presoja okoliščin za izrek disciplinske sankcije ne dokazuje izločitvenega razloga.
ZNP člen 118. SPZ člen 69, 105, 105/5. ZGO-1 člen 158. ZZK-1 člen 100a.
predlog za delitev solastne stvari - zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - dejanska etažna lastnina - navidezna solastnina - akcesornost solastninske pravice na skupnih delih - delitev solastnine na skupnih delih
Niti ZNP niti SPZ ne postavljata pogoja, da mora biti predmet delitve v prostor umeščen skladno z upravnimi dovoljenji. Sodišče razdeli nepremičnino v stanju, v kakršnem je. Zaznamba v zemljiški knjigi o omejenem prometu z nepremično ni ovira za sodno razdružitev solastnega premoženja.
zamudna sodba - vročanje tožbe v odgovor - fikcija vročitve - bistvena kršitev določb postopka - vročanje
Utemeljena je pritožbena trditev toženca, da ni prejel obvestila o sodnem pisanju s tožbo, to pa, glede na pravico do izjave, katere predpogoj je pravica do obveščenosti, pomeni, da je izpodbil fikcijo vročitve tožbe v odgovor in je posledično izdana zamudna sodba v nasprotju z določbo 318. člena ZPP, tako da je podana kršitev iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Sodišče prve stopnje je toženi stranki pravilno priznalo pravdne stroške in jih naložilo v plačilo tožniku na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP. Tožnik namreč glede na dejstvo, da je bila njegova tožba zavržena, v postopku tega individualnega delovnega spora ni uspel, zato je dolžan toženi stranki povrniti njene pravdne stroške, ki so bili potrebni za pravdo (prvi odstavek 155. člena ZPP).
Ker je bila s sklepom sodišča prve stopnje tožnikova tožba v tem individualnem delovnem sporu v celoti zavržena, kar pomeni, da je bil v tem individualnem delovnem sporu postopek na prvi stopnji v celoti končan, ni bilo pravne podlage, da bi sodišče pridržalo odločitev o stroških do odločitve o preostalih tožnikovih zahtevkih, ki so predmet drugega sodnega spora in v pristojnosti drugega sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NELOJALNA KONKURENCA - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00010904
ZVK člen 2, 2-5, 2-10, 13, 13/2, 13/2-5, 13/2-10, 26, 26/1, 26/2, 27. Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (Kodificirano besedilo) člen 9, 9/1, 9/2, 9/2-b, 9b, 9b/2, 96a, 97, 97/1, 98, 98/1a, 102, 102/2. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 5, 5/3. Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti ( Rim II ) člen 6, 6/1. ZPP člen 181, 216, 216/1. OZ člen 6, 6/1, 131, 131/1, 299, 299/2. ZIL-1 člen 47, 47/1, 121, 121/1, 121a. ZPOmK-1F člen 4, 4/3.
blagovna znamka skupnosti - nelojalna konkurenca - razlikovalni učinek blagovne znamke - kršitev blagovne znamke - prepoved uporabe logotipa - prepoved uporabe spletne strani - prepoved uporabe menija jedi - zmeda v javnosti - enotni evropski trg - dobri poslovnimi običaji - franšizna pogodba - kršitev avtorske pravice - odškodnina - malomarno ravnanje - licenčnina - primerno nadomestilo - določanje višine odškodnine po prostem preudarku - objava sodbe
Okoliščina, da naj bi obstajal enoten trg EU za odločanje o obstoju nelojalne konkurence ne more biti pravo merilo. Zamejitev trga je treba opraviti glede na konkretne okoliščine, ne pa glede na normativno odločitev o vzpostavitvi enotnega trga.
Ne glede na fonetično razliko sta tudi po mnenju pritožbenega sodišča ob bolj splošni („globalni“) presoji splošnega vtisa vidnostna in vsebinska podobnost tolikšni, da je zmeda v javnosti verjetna. Upoštevati je bilo treba pri tem povsem enako dejavnost obeh strank. Razlogi za podobnost so zlasti tile: enaka dominantna beseda „wok“, uporaba kvadrata s temeljno živo oranžno barvo in zaobljenimi robovi, beli grafični in besedni elementi, ki so vsi stilizirani in razmeroma preprosti.
Tožeča stranka je ima mednarodno verigo restavracij za hitro prehrano, vendar še ne v Sloveniji. Ta veriga sicer ni tako poznana kot kakšne druge, deluje pa v razmeroma velikem številu držav EU, med njimi pa tudi v večini večjih držav članic EU. Iz tega razloga je v drugačnem položaju, kot če bi na primer nastopala zgolj na enem samem, nemara tudi povsem krajevno omejenem trgu. Kot takšna je prisotna tudi na slovenskem trgu, kjer je lahko ponudnica franšize ali pa lahko sama, preko hčerinske družbe, ponuja blago in storitve. Vendar to ni edini razlog. Povprečen slovenski porabnik, kot tudi povprečen turist lahko pozna verigo restavracij tožeče stranke iz drugih držav. Tega pritožba ne izpodbija. Na takšen način je tožeča stranka prisotna na trgu gostinskih storitev v Ljubljani že sedaj. Tožeča stranka torej nastopa na trgu tudi tako, in torej ne le kot ponudnica franšize.
Prvostopenjsko sodišče je res zavrnilo del zahtevkov tožeče stranke zato, ker tožena stranka ni kršila avtorske pravice tožeče stranke. Avtorskopravno varstvo in varstvo pred nelojalno konkurenco pa imata vsak svoj ločen pravni temelj. Zato je mogoče varovati pred nelojalno konkurenco tudi takšne označbe in podatke, ki jih uporablja tožeča stranka, ki sicer ne uživajo avtorskopravnega varstva. V obrazložitvi prvostopenjske sodbe torej ni nobenega nasprotja.
SZ-1 člen 83, 83-1, 103, 103/1, 103/1-4, 103/3, 118, 151a. OZ-UPB1 člen 110. URS člen 2, 36, 36/1, 78.
neprofitna najemnina za stanovanje - zamuda s plačilom najemnine - neutemeljen odpovedni razlog - krivdni razlogi za odpoved najemne pogodbe - neizpolnitev neznatnega dela obveznosti - načelo sorazmernosti
Zamude štirih do petih dni s plačili petih mesečnih najemnin in stroškov v mesečnih zneskih okoli 270,00 EUR niso razlog za odpoved najemne pogodbe za neprofitno stanovanje, ker ni sorazmerja med kršitvijo najemne pogodbe in zahtevano posledico.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-3.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - zavrnitev dokaznega predloga - bistvena kršitev določb postopka - pravica do zasebnosti - tehtanje pravic
V konkretnem primeru gre za tehtanje med tožnikovo pravico do varstva pred odpovedjo iz nedopustnega razloga in pravico nadrejenega do zasebnosti. V pogovoru sta bila udeležena tožnik in nadrejeni, ne nekdo tretji. Tudi ni šlo za pogovor strogo zasebne vsebine, temveč za pogovor med delavcem in nadrejenim, ki je odobraval odsotnost z dela in pri tem nastopal kot predstavnik delodajalca. Po presoji pritožbenega sodišča zato niso podane okoliščine, ki bi utemeljevale zavrnitev spornega dokaznega predloga (da torej sodišče posluša vsebino pogovora na USB ključku).
iztisnitev manjšinskih delničarjev - odpravnina za delnice izključenih manjšinskih delničarjev - sodni preizkus denarne odpravnine - predlog za sodni preizkus denarne odpravnine pri izključitvi manjšinskih delničarjev - aktivna legitimacija - poravnalni odbor izvedencev - predujem za stroške poravnalnega odbora - prevzeta družba - prevzemna ponudba - kvalificirani prag - napačen pravni pouk
V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje pravilno materialnopravno presodilo, da pogoji, ki narekujejo uporabo izjeme iz drugega odstavka 68. člena ZPre-1, niso izpolnjeni. Nesporno je, da je prevzemnik (tj. nasprotni udeleženec) 96,09 % delež družbe A. pridobil že pred podajo oziroma objavo prevzemne ponudbe (tj. pred 8. 4. 2016). Prevzemnik (najmanj) 90-odstotnega deleža vseh delnic te družbe z glasovalno pravico tako ni pridobil s sprejemom uspešne obvezne prevzemne ponudbe. Zakonski znak iz prvega odstavka 68. člena ZPre-1 v tem primeru zato ni izpolnjen. Da bi se izjema iz drugega odstavka 68. člena ZPre-1 lahko uporabila, pa bi bilo to nujno. Sodišče prve stopnje je po prepričanju pritožbenega sodišča pravilno razložilo, da je 90 % prag potrebno doseči v okviru prevzemne ponudbe oziroma - kot določa zakon - s sprejemom uspešne obvezne prevzemne ponudbe, ne pa v času pred začetim postopkom s prevzemno ponudbo. Čeprav se pri tem ni opredelilo do vseh izpostavljenih razlag in pomislekov nasprotnega udeleženca, mu kršitve po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni mogoče očitati. Pri razlagi določbe 68. člena ZPre-1 gre za uporabo materialnega prava in prvostopenjsko sodišče je s tem, ko je ponudilo svojo razlago omenjenega pravila, smiselno zavrnilo tisto, ki jo je v postopku pred sodišče prve stopnje ponudil nasprotni udeleženec.
Res je sicer, da dopis (e-mail z dne 16. 5. 2017) nasprotnemu udeležencu ni bil posredovan, vendar to v obravnavanem primeru ne pomeni kršitve, na katero se sklicuje pritožnik, in zato ne narekuje razveljavitve izpodbijanega sklepa. Predujem oziroma njegova višina namreč nista odvisna od navedb udeležencev tega postopka. Povedano drugače - na obveznost plačila predujma in njegovo višino z navedbami udeležencev ni mogoče vplivati. Sodišče prve stopnje se skladno s pooblastilom iz prvega odstavka 609. člena ZGD-1 samo odloči, ali bo pridobilo mnenje poravnalnega odbora ali ne (v tem primeru se je odločilo, da ga bo, in sicer po tem, ko je ugotovilo, da je podana aktivna legitimacija predlagatelja in da sodni preizkus denarne odpravnine ni izključen, ter stroške v zvezi s tem upoštevaje prvi odstavek 614. člena ZGD-1 naložilo nasprotnemu udeležencu, pri čemer se je pozanimalo, koliko okvirno bodo stroški poravnalnega odbora znašali). To pa pomeni, da v zvezi s predujmom oziroma upravičenostjo stroškov iz tega naslova udeležencem postopka ni potrebno zagotoviti pravice do izjave. Ne gre za takšno dejstvo. Zatrjevana kršitev določb pravdnega postopka zato po prepričanju pritožbenega sodišča ni podana.
ZFPPIPP člen 104, 104/6, 402. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 7, 7/3.
osebni stečaj - odpust obveznosti - nadomestilo upravitelja za opravljanje nadzora - nadomestilo za izvajanje dodatnih nalog - vsebina rednih poročil - obseg dela
Če sodišče začne v postopku osebnega stečaja postopek odpusta obveznosti, mora upraviteljevo redno poročilo vsebovati tudi dejanja upravitelja, ki se nanašajo na njegove dodatne naloge in pristojnosti v postopku odpusta obveznosti, česar upraviteljičina redna poročila v konkretnem primeru ne vsebujejo.
Okoliščina, da upravitelj v svojem predlogu ni ponudil relevantnih trditev glede dejanskega obsega dela, utemeljuje pravilnost odločitve o zavrnitvi predloga nad predpisanim minimalnim zneskom nadomestila.
izpolnitev obveznosti po izvršilnem naslovu - namen izvršilnega postopka - izdaja novega upravnega akta
Dolžnik je svojo obveznost iz izvršilnega naslova izpolnil že pred vložitvijo predloga za izvršbo. Upnik v izvršilnem postopku, ki ga je vložil na podlagi 226. člena ZIZ, ne more doseči izdaje nove drugačne odločbe. Le to je imel možnost doseči v okviru pritožbe na pristojni organ, kot je bil poučen v pravnem pouku odločbe, oziroma bi moral izdajo odločbe zahtevati z novo tožbo pri delovnem in socialnem sodišču.
Pritožba utemeljeno izpodbija stališče sodišča prve stopnje, da tožnici ni bilo potrebno dokazovati, da bi bilo njeno delo v spornem letu (visoko) nad pričakovanji. Dokazno breme določa materialno pravo, ki v določenih primerih lahko določa tudi obrnjeno dokazno breme. Vendar velja temeljno pravilo materialnega dokaznega bremena, da nosi dokazno breme tisti, ki dejstvo zatrjuje, in ne tisti, ki ga zanika. Tožnica je zatrjevala, da je delo opravljala nad pričakovanji. V obravnavanem primeru ima zato tožnica dokazno breme, da je svoje delo v spornem obdobju zelo dobro opravljala oziroma nad pričakovanji in ne tožena stranka, da se je delo tožnice v primerjavi s predhodnimi ocenjevalnimi obdobji poslabšalo za dve oceni.
izvajanje dokazov - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - način nastanka poškodb
Pritožbeno sodišče je na podlagi podatkov v spisu ugotovilo, da je že v odgovoru na tožbo toženka zatrjevala še, da utrpela poškodba tožnice ne ustreza zatrjevanemu načinu nastanka in je kot dokaz za to svojo trditev predlagala izvedbo dokaza z izvedencem sodne medicine. Ta tožbena trditev pa je odločilno sporno dejstvo, sodišče prve stopnje pa se do tega zatrjevanega dejstva še ni opredelilo, niti ga ni obravnavalo in razčistilo, to dejstvo pa je sicer odločilno za presojo utemeljenosti zahtevka po temelju.
Za zelo zahtevno izvedensko mnenje gre takrat, kadar je zadana naloga izvedencu oziroma izvedenskemu organu tako zahtevna, da zahteva dodaten poglobljen študij, obsežne analize in preiskave, študij strokovne literature, posvetovanje z drugimi strokovnjaki itd. Takšni kriteriji v obravnavani zadevi niso podani, saj iz dopolnilnega mnenja ne izhaja, da bi moral izvedenski organ opraviti dodaten poglobljen študij, obsežne analize in preiskave.
tožba za zvišanje preživnine - zvišanje preživnine - sprememba preživnine - bistveno spremenjene razmere - bistveno spremenjene okoliščine - spremenjene potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca - spremenjene potrebe - spremenjene zmožnosti zavezanca - preživninske potrebe otroka
Napačna je presoja prvostopenjskega sodišča, da so se razmere bistveno spremenile pri materi mladoletnih tožnikov s tem, ko je mati sedaj zaposlena, v času določitve preživnine pa je bila na porodniškem dopustu.
Preživnina ni avtomatično višja že zato, ker je na rezidenčnemu roditelju vsakodnevno breme skrbi za otroka. Prav tako pa ni podlage, da bi bila nižja, če oče kaj potroši za otroke tedaj, kadar ima z njimi stike, ali če jim kaj podari.
sodba na podlagi pripoznave - odločitev o pravdnih stroških - vračilo sodne takse - sodne takse
V konkretnem primeru se je postopek končal delno zaradi umika tožbe po razpisu naroka za glavno obravnavo, delno zaradi izdaje sodbe na podlagi pripoznave šele po zaključku prvega naroka za glavno obravnavo. Zato ni podlage za vračilo plačane sodne takse tožniku po prvem odstavku 36. člena ZST-1 in posledično tudi ne za znižanje stroškov postopka.
težja kršitev vojaške discipline - zastaranje disciplinskega postopka - soglasje ministra - izvedensko delo - disciplinski ukrepi
Tožnik izvedenstva ni opravil v okviru dela na fakulteti in tudi ni šlo za znanstveno delo, temveč je za izdelavo izvedenskega mnenja v sodnem postopku potreboval soglasje ministra, saj je za pripravo mnenja uporabil enaka oziroma podobna znanja, kot jih uporablja pri svojem delu, delo pa je opravil za drug organ (sodišče), za opravljeno delo pa je prejel tudi plačilo (drugi odstavek 91. člena ZObr). Opravljanje dela v gospodarskih družbah ali opravljanje enakih oziroma podobnih del pri drugem organu ali organizaciji, brez pisnega dovoljenja ministra, razen za delo, za katero po tem zakonu dovoljenje ni potrebno, predstavlja kršitev vojaške discipline po 13. točki tretjega odstavka 57. člena ZObr. Ker je tožnik storil lažjo kršitev vojaške discipline po citiranem določilu, se mu je pravilno izrekel disciplinski ukrep javni opomin pred enoto po prvem odstavku 58. člena ZObr.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo
Tožena stranka je tožniku spornega dne vročila redno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, iz katere izhaja, da je bil tožnik pri vseh nalogah, z izjemo skrbi za osebno urejenost in urejenost delovnega okolja, ki sta manj pomembna kriterija, ocenjen pod pričakovanji. V celotnem ocenjevalnem obdobju je bil manj učinkovit, kot se pričakuje od povprečno sposobnega delavca na tem delovnem mestu. Ni bil odločen v prevzemanju odgovornosti, pri delu tudi ni bil strokoven. Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je bila ocena o neuspešno opravljenem poskusnem delu utemeljena, in da je tožena stranka dokazala očitke iz izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Zato je pravilno zaključilo, da je tožena stranka tožniku zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela zakonito podala izpodbijano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja
Pritožbeno sodišče soglaša s pritožbenimi navedbami obsojenkine zagovornice, da obsojenka ni izpolnila dodatnega pogoja, naloženega s pogojno obsodbo, iz opravičenih razlogov, saj ji tega niso dopuščale gmotne razmere.
dopolnitev pritožbe - pravočasnost dopolnitve pritožbe - dopustnost - vsebinska presoja - pristojnost višjega sodišča - stečajni postopek - sklep o prodaji - pravnomočnost sklepa - sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe
Zmotni so zaključki sodišča prve stopnje, da je druga dopolnitev pritožbe nedovoljena, zato ker je identična s prvo dopolnitvijo pritožbe, o kateri je višje sodišče že odločalo. Ker je bila druga dopolnitev pritožbe poslana v roku, bi jo sodišče prve stopnje moralo predložiti v reševanje višjemu sodišču, kot to utemeljeno opozarja pritožnik. Prav tako pritožnik utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je vsebinsko presojalo utemeljenost druge dopolnitve pritožbe, čeprav je za to pristojno višje sodišče. Ker višje sodišče ni odločilo o obeh dopolnitvah pritožb (ki sta bili poslani v roku), odločitev višjega sodišča tudi ni mogla postati pravnomočna.