neposlovna odškodninska odgovornost - protipravno ravnanje - pravica razpolaganja - razpolaganje s stvarjo - javno dobro - splošna raba
Dolžnosti, ki jih lastniku, upravljavcu ali komu drugemu nalaga status stvari kot javnega dobra, ne morejo biti varovane s civilnimi tožbami, ker je splošna raba pravica javnega in ne zasebnega prava.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL00010443
ZPP člen 18, 18/3. ZMZPP člen 73, 74.
pristojnost slovenskega sodišča - spor z mednarodnim elementom - pristojnost sodišča v sporih o varstvu in vzgoji otrok - spor o varstvu in vzgoji otrok in stikih z otrokom - spor o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok - slovensko državljanstvo - stalno prebivališče v Republiki Sloveniji - navezne okoliščine - izključna pristojnost slovenskega sodišča
Ker je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo, da v obravnavanem primeru niso podane navezne okoliščine, ki bi utemeljevale njegovo pristojnost, niti niso izpolnjeni pogoji za izključno pristojnost Republike Slovenije, je odločilo pravilno, da ni pristojno za odločanje v tej zadevi in razveljavilo opravljena pravdna dejanja in tožbo zavrglo (18. člen ZPP).
ZDR-1 člen 131, 136, 161.. ZDR člen 131, 137, 162.
odpravnina ob upokojitvi - regres za letni dopust - plača - invalidska pokojnina - odsotnost z dela - prenehanje delovnega razmerja - III. kategorija invalidnosti
Tožena stranka je kot razlog za neizplačilo plač navedla okoliščino, da je zaradi tožničinega ravnanja, ko z njo ni bilo mogoče vzpostaviti kontakta in ni prihajala na delo, štela, da ne obstajajo elementi delovnega razmerja in da je po tožničini volji pogodba o zaposlitvi prenehala veljati. Sodišče prve stopnje je tak ugovor tožene stranke pravilno zavrnilo kot neutemeljen. Med pravdnima strankama je vse do tožničine upokojitve, kljub tožničini neupravičeni odsotnosti v spornem obdobju, obstajalo delovno razmerje na podlagi veljavno sklenjene pogodbe o zaposlitvi, ki niti s strani tožene stranke niti s strani tožnice ni bila odpovedana skladno z določbami ZDR-1. Tožena stranka tožnice ni odjavila iz obveznih zavarovanj. ZDR-1 za primere kršitev delovnih obveznosti določa možnost redne ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki pa se je tožena stranka v času tožničine neupravičene odsotnosti ni poslužila.
obnova kazenskega postopka - zahteva za obnovo kazenskega postopka - zavrženje zahteve za obnovo kazenskega postopka - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - zakonitost dokazov - nezakonit dokaz - evidence DNK preiskav - hramba DNK podatkov - hramba DNK profila - odločba Ustavnega sodišča - sporazum o priznanju krivde
Ker je iz spisovnega gradiva izhajalo, da biološka sled, najdena na kraju kaznivega dejanja, pripada obsojencu, katerega DNK profil je bil hranjen v DNK evidenci, da obsojeni predhodno ni bil kaznovan ter da tudi ni bil v drugem kazenskem postopku, so navedeni dokazi in dejstva, ob upoštevanju odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-312/11-21, sodišču omogočali presojo zakonitosti oz. nezakonitosti hrambe DNK profila obsojenca tako, da to dejstvo za sodišče ni novo.
ničnost letnega poročila - pristojnosti nadzornega sveta delniške družbe - obveznost rednega nadzorstva članov organa vodenja
Ob odločanju 30.6.2016 Nadzorni svet še ni razpolagal s poročilom revizorja in se logično do njega ni mogel opredeliti (v zapisniku 10. redne seje NS je celo navedeno, da revizija še poteka). Gre za kršitev, ki ni nepomembna, kot to želi prikazati pritožnica. Temeljna naloga nadzornega sveta je nadzor vodenja poslov družbe. V skladu s tem so tudi razdeljene pristojnosti med organi družbe glede letnega poročila. Sestavi ga Uprava, vendar je zaradi pomena letnega poročila (prikazuje, kako je družba poslovala in v kakšnem stanju je, predstavlja podlago za delitev morebitnega dobička) sprejeto šele, ko ga sprejme nadzorni svet in sicer potem, ko ga preveri v skladu z določbo 282. člena ZGD-1. Za velike in srednje družbe, za družbe z vrednostnimi papirji katerih se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev in za dvojne družbe zaradi pomena teh družb in zaradi enakopravnega obravnavanja vseh delničarjev oziroma družbenikov, že zakon določa, da ne zadošča le preverjanje s strani nadzornega sveta, temveč je potrebna tudi neodvisna revizija. Namen revizorjevega dela je namreč zagotovitev izvedenskega in od poslovodstva neodvisnega poročila nadzornemu svetu, ki na ta način lahko kvalitetno uresniči svojo naloga nadzora. Sprejem letnega poročila brez revizorjevega poročila je zato v nasprotju s temeljnimi dolžnostmi nadzornega sveta, saj je navsezadnje od vsebine revizorjevega poročila običajno odvisen obseg dolžnosti preveritve letnega poročila iz prvega odstavka 282. člena ZGD-1. Letno poročilo, ki je bilo sprejeto, ne da bi bilo preverjeno v skladu z določbo 282. člena ZGD-1, je na podlagi drugega odstavka 401. člena ZGD-1 nično.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00011053
ZIZ člen 71, 71/1, 71/1-6, 71/2, 170, 170/2. ZZK-1 člen 5, 41, 134. SPZ člen 23.
izvršba na nepremičnine - hipotekarni dolžnik kot novi dolžnik - zaznamba izvršbe - pravno nasledstvo - lastninska pravica v pričakovanju - veljavnost zemljiškoknjižnega dovolila - plomba v zemljiški knjigi - učinek vpisa v zemljiško knjigo - odlog izvršbe - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - izvršba na nepremičnino - dom dolžnika - trditveno in dokazno breme dolžnika
Bistven za odločitev je odgovor na vprašanje, ali je v trenutku pridobitve zastavne pravice s strani upnika v izvršilnem postopku pridobitelj oziroma kupec nepremičnine že razpolagal z veljavnim zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom za vknjižbo svoje lastninske pravice.
Učinek predlaganega vpisa nastopi s trenutkom začetka učinkovanja vpisa, ki je enak začetku zemljiškoknjižnega postopka, ki se javno objavi s plombo, katere namen je, da se publicira začetek zemljiškoknjižnega postopka. Gre za posebno pravno fikcijo, da je zemljiškoknjižno sodišče o dovolitvi vpisa odločilo že v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka in ne šele kasneje, ko je izdan oziroma vpisan sklep o dovolitvi vpisa.
zbiranje obvestil od osumljenca s strani policije - zaslišanje obdolženca - rezultati poligrafskega testiranja - dokaz, na katerega se po določbah ZKP sodba ne more opirati
Po uradnem zaznamku z dne 10. 5. 2011 in 11. 5. 2011 so policisti od obdolženega A.Z. pridobili izjavi iz šestega odstavka 148. člena ZKP. Ti sicer nista predmet izločitve po drugem odstavku 83. člena ZKP, a še vedno sta zgolj tako imenovani neformalni dokaz (obvestili), ki obdolženčevega zagovora kot formalnega dokaza ne moreta nadomestiti.
Sodišče v postopku za vzpostavitev etažne lastnine, ko ugotovi, da je strokovna podlaga primerna za izvedbo katastrskega vpisa, o tem izda sklep, po pravnomočnosti sklepa pa pri pristojnem upravnem organu zahteva izvedbo vpisa. S tem sklepom se ne odloča o tem, ali posamezne nepremičnine predstavljajo pripadajoče zemljišče k določenim stavbam v etažni lastnini in tudi ne o lastninski pravici glede teh nepremičnin. Opravi se le presoja, ali je izdelan elaborat primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa in je zato tudi s pritožbo mogoče izpodbijati le pravilnost te presoje.
spor o pristojnosti - pristojnost okrajnega sodišča - pristojnost okrožnega sodišča - gospodarski spor - vrednost spornega predmeta - stranke postopka - etažni lastniki večstanovanjske stavbe - fizične osebe - predmet spora - vplačila v rezervni sklad
Okrajna sodišča so pristojna za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta ne presega 20.000,00 EUR (prvi odstavek 30. člena ZPP). V obravnavanem sporu tožeča stranka zahteva plačilo zneska 754,00 EUR s pripadki. Okrožno sodišče bi bilo pristojno odločati v tem sporu, ne glede na vrednost spornega predmeta le, če bi šlo za gospodarski spor (7. točka drugega odstavka 32. člena ZPP), za kar pa v konkretnem primeru ne gre. V tožbi navedeni etažni lastniki so fizične osebe, ki nimajo statusa samostojnega podjetnika, predmet spora med tožečo in toženo stranko pa so vplačila v rezervni sklad večstanovanjske zgradbe v L., v kateri ima toženec v lasti stanovanje.
zamudna sodba - vročanje tožbe v odgovor - fikcija vročitve - bistvena kršitev določb postopka - vročanje
Utemeljena je pritožbena trditev toženca, da ni prejel obvestila o sodnem pisanju s tožbo, to pa, glede na pravico do izjave, katere predpogoj je pravica do obveščenosti, pomeni, da je izpodbil fikcijo vročitve tožbe v odgovor in je posledično izdana zamudna sodba v nasprotju z določbo 318. člena ZPP, tako da je podana kršitev iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Sodišče prve stopnje je toženi stranki pravilno priznalo pravdne stroške in jih naložilo v plačilo tožniku na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP. Tožnik namreč glede na dejstvo, da je bila njegova tožba zavržena, v postopku tega individualnega delovnega spora ni uspel, zato je dolžan toženi stranki povrniti njene pravdne stroške, ki so bili potrebni za pravdo (prvi odstavek 155. člena ZPP).
Ker je bila s sklepom sodišča prve stopnje tožnikova tožba v tem individualnem delovnem sporu v celoti zavržena, kar pomeni, da je bil v tem individualnem delovnem sporu postopek na prvi stopnji v celoti končan, ni bilo pravne podlage, da bi sodišče pridržalo odločitev o stroških do odločitve o preostalih tožnikovih zahtevkih, ki so predmet drugega sodnega spora in v pristojnosti drugega sodišča.
darilna pogodba - preklic darilne pogodbe - preklic darilne pogodbe zaradi hude nehvaležnosti - huda nehvaležnost - razlogi za preklic - napaka volje - solastninska skupnost - pogodbena avtonomija - iskanje skupnega namena strank pri razlagi pogodbe - prevara - izpodbojen pravni posel - izdaja zemljiškoknjižnega dovolila - zavezovalni in razpolagalni posel - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - jezikovna razlaga pogodbe - dejanska etažna lastnina - navidezna solastnina - notarski zapis
Hvaležnost je moralna obveznost obdarjenca, saj je pravna podlaga darilne pogodbe v neodplačni naklonitvi premoženjske koristi obdarjencu. Z darilno pogodbo obdarjenec brezplačno sprejema, darovalec pa daje v breme svojega premoženja. Te hvaležnosti ni mogoče presojati tako strogo, da obdarjenec ne bi bil upravičen zahtevati sklenitve razpolagalnega pravnega posla, če darovalec le-tega ni pripravljen skleniti.
Po določbi 465. člena OZ kupec ne izgubi pravice sklicevati se na kakšno napako niti tedaj, ko ni izpolnil svoje obveznosti, da bi bil stvar nemudoma pregledal, ali obveznosti, da bi bil v določenem roku obvestil prodajalca o napaki, in niti tedaj, ko se je napaka pokazala šele po šestih mesecih od izročitve stvari, če je bila prodajalcu napaka znana ali mu ni mogla ostati napaka neznana.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo
Tožena stranka je tožniku spornega dne vročila redno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, iz katere izhaja, da je bil tožnik pri vseh nalogah, z izjemo skrbi za osebno urejenost in urejenost delovnega okolja, ki sta manj pomembna kriterija, ocenjen pod pričakovanji. V celotnem ocenjevalnem obdobju je bil manj učinkovit, kot se pričakuje od povprečno sposobnega delavca na tem delovnem mestu. Ni bil odločen v prevzemanju odgovornosti, pri delu tudi ni bil strokoven. Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je bila ocena o neuspešno opravljenem poskusnem delu utemeljena, in da je tožena stranka dokazala očitke iz izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Zato je pravilno zaključilo, da je tožena stranka tožniku zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela zakonito podala izpodbijano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZPIZ-2 člen 7, 27, 27/3, 27/4, 30, 30/2, 30/7, 36, 36/3, 37, 129.. BMKSZ člen 21, 22.. ZPIZ-1 člen 193, 198.
višina pokojnine
Kljub temu, da je tožnica določeno pokojninsko dobo dopolnila tudi pri makedonskem nosilcu zavarovanja, ji te tuje dobe pri priznanju in odmeri starostne pokojnine pri tožencu ni mogoče upoštevati v pokojninsko dobo. Pogoj dopolnjene pokojninske dobe brez dokupa v trajanju 20 let ob starosti 62 let in 6 mesecev za priznanje pravice do starostne pokojnine iz 3. odstavka 27. člena ZPIZ-2, je namreč izpolnila že z upoštevanjem samo slovenske dobe. Gre za t. i. samostojno starostno pokojnino. Doba, dopolnjena v Makedoniji, bi se ji po po 21. členu Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo (BMKSZ) lahko upoštevala le v primeru, da bi pogoj pokojninske dobe za starostno upokojitev po ZPIZ-2 izpolnila le z upoštevanjem skupne, torej slovenske in makedonske zavarovalne dobe. Vendar bi se ji v tem primeru po 22. členu BMKSZ priznal sorazmerni del starostne pokojnine, ne pa samostojna starostna pokojnina.
odškodninska odgovornost - vzročna zveza - mejni prag zadostne verjetnosti - osebno stanje oškodovanca - povrnitev nepremoženjske škode - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - izvedensko mnenje - dokazovanje z izvedencem - povrnitev premoženjske škode - stroški prevozov na zdravljenje - kilometrina
Okoliščina, da ima tožnik gensko predispozicijo za bazedovko, ni odločilna za presojo odškodninske odgovornosti, če ta predispozicija ni bila samostojen (avtoimunski) sprožilni mehanizem za nastop bolezni.
pravica do popravka - pogoji za objavo popravka - pogoji za zavrnitev zahteve za objavo popravka - prikaz nasprotnih dejstev in okoliščin
Sodna praksa je že presegla ozko razlago pravice do popravka, po kateri bi imel prizadeti zgolj pravico do zanikanja posameznih informacij. Ker bi tak popravek predstavljal le formalno uresničevanje pravice do popravka, mora zahtevani popravek praviloma vsebovati ne le golo zanikanje navedb v obvestilu, ampak tudi druga ali nasprotna dejstva ali okoliščine, s katerimi prizadeti izpodbija ali z namenom izpodbijanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu.
Preuranjena je odločitev sodišča prve stopnje, da so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe, kar velja zlasti za prvi pogoj iz 318. člena ZPP, saj ni izkazano, da je bila vročitev tožbe s pozivom za odgovor opravljena dne 28. 11. 2017 in da je rok za odgovor na tožbo tekel od tega datuma. V ponovljenem postopku je potrebno ponovno preveriti, katerega dne je bila toženi stranki vročena tožba v odgovor ali 28. 11. 2017, kot to izhaja iz vročilnice ali dne 29. 11. 2017, kot to izhaja iz sprejemne poštne knjige, po potrebi s poizvedbami pri pošti, oziroma z zaslišanjem vročevalca ter nato ponovno odločiti o zadevi.
izvajanje dokazov - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - način nastanka poškodb
Pritožbeno sodišče je na podlagi podatkov v spisu ugotovilo, da je že v odgovoru na tožbo toženka zatrjevala še, da utrpela poškodba tožnice ne ustreza zatrjevanemu načinu nastanka in je kot dokaz za to svojo trditev predlagala izvedbo dokaza z izvedencem sodne medicine. Ta tožbena trditev pa je odločilno sporno dejstvo, sodišče prve stopnje pa se do tega zatrjevanega dejstva še ni opredelilo, niti ga ni obravnavalo in razčistilo, to dejstvo pa je sicer odločilno za presojo utemeljenosti zahtevka po temelju.
sodba na podlagi pripoznave - odločitev o pravdnih stroških - vračilo sodne takse - sodne takse
V konkretnem primeru se je postopek končal delno zaradi umika tožbe po razpisu naroka za glavno obravnavo, delno zaradi izdaje sodbe na podlagi pripoznave šele po zaključku prvega naroka za glavno obravnavo. Zato ni podlage za vračilo plačane sodne takse tožniku po prvem odstavku 36. člena ZST-1 in posledično tudi ne za znižanje stroškov postopka.