Prvi toženec bi lahko pravilno zavaroval gradbišče le tako, da nihče od drugih delavcev, ki so delali na skupnem gradbišču, v času odstranjevanja tramov ne bi bil prisoten. Torej bi morali biti drugi delavci iz skupnega gradbišča za določen čas umaknjeni. Zato pokojnemu delavcu ni mogoče očitati, da se ne bi smel zadrževati, kjer se je zadrževal, saj je bilo skupno gradbišče na razdalji nekaj metrov in kot navaja pritožba, so bili v sklopu projekta trije objekti. Pritožbeni ugovor deljene odgovornosti je ob povedanem neutemeljen.
Pri zavarovanju pred odgovornostjo ima oškodovanec pravico do direktne tožbe po 965. členu OZ tedaj, ko nastane zavarovalni primer, vendar je treba ločiti razmerje, ki izhaja iz sklenjene zavarovalne pogodbe in ima pogodbeni temelj, od razmerja med oškodovancem in zavarovalnico, pri kateri ima nekdo zavarovano svojo odgovornost, za kar zakon izrecno podeljuje oškodovancu lastno pravico in direktno tožbo. Pri obveznem zavarovanju ima zavarovalnica zaradi varstva oškodovanca, ki mu ga daje zakon, in doseganja namena obveznega zavarovanja, zoper oškodovanca le omejene ugovore, ali pa ugovorov iz zavarovalne pogodbe sploh nima, zoper zavarovanca pa lahko naperi regresni zahtevek. Drugače je pri prostovoljnem zavarovanju, kjer je v ospredju zavarovalni interes zavarovanca in kjer zakon oškodovanca ne ščiti, zato ima zavarovalnica tudi proti oškodovancu ugovore iz zavarovalne pogodbe. Zavarovalnica ni dolžna izplačati oškodovancu več, kot bi bila dolžna izplačati svojemu zavarovancu, to pomeni, da sta vsebina in obseg obveznosti zavarovalnice tudi v razmerju do oškodovanca v celoti odvisna od zavarovalne pogodbe, čeprav oškodovanec ni bil njena pogodbena stranka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00010764
ZPP člen 115, 115/6, 258, 286a, 286a/3.
izpolnitev pogodbe - izpolnitev prevzete pogodbene obveznosti - pogodba - dogovor - nepovratna finančna sredstva - evropska sredstva - namen pravdnih strank - poziv upnika k izpolnitvi obveznosti - zakonske zamudne obresti - tek zakonskih zamudnih obresti - naknadno zdravniško opravičilo - izostanek odvetnika z naroka - preložitev naroka - sklep procesnega vodstva - rok za odgovor na vlogo nasprotne stranke - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazna ocena - ustna sklenitev dogovora - podpis pogodbe
Čeprav financiranje res ni bilo formalno vezano na plačilo kotizacije, je po izvedenih dokazih sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da brez sodelovanja na evropskem prvenstvu toženka do dodeljenih nepovratnih evropskih sredstev za obnovo dvorane ne bi bila upravičena. Sodišče prve stopnje je zato namen sklenitve dogovora pravilno presojalo celostno, torej ne zgolj kot kritje stroškov kotizacije ene od soorganizatork prvenstva, temveč tudi s tem povezano participiranje pri pridobivanju evropskih sredstev v deležu, ki bi sicer odpadel na to soorganizatorico. Ne glede na to, da dogovor med strankama in ostalimi tremi občinami, gostiteljicami prvenstva, povzet v obvestilu, ni bil formalno zapisan v obliki večpartitne pogodbe oziroma v obliki posamičnih pogodb z vsako od gostiteljic prvenstva, je pravno veljaven.
Tožnica je z vložitvijo tožbe prvi toženki povzročila stroške, zato ne more biti upoštevno dejstvo, da služnosti ne potrebuje več, prav tako ne pritožbena navedba, da stroškov zaradi nizke pokojnine ne more plačati.
podjemna pogodba - dolžnost plačila - določitev plačila in izplačilo - plačilo, ki ustreza vrednosti dela - običajno plačilo
Ker je izvedenec ob zaslišanju pojasnil, da je strokovnjak na področju gradbeništva, saj je tudi projektant, nadzorni in vodja gradbenih del, ki se ukvarja tudi s pridobivanjem izvajalcev, pritožbeno sodišče soglaša, da je njegova strokovna ocena tržne vrednosti izvedenih del, oblikovana na podlagi izkušenj, ustrezna glede na kriterije iz drugega odstavka 642. člena OZ. Gre za vrednost, ki predstavlja krajevno običajno plačilo glede na izvedena dela in njihovo kvaliteto. Izvedenec je res dodal, da ta cena velja ob pogoju, da je gradbišče formirano in če so odbiti fiksni stroški za vodenje gradbišča, nadzor, formiranje gradbišča in podobno. Vendar v konkretnem primeru takšni dodatni fiksni stroški niso bili zatrjevani in jih tudi tožnik v pritožbi ne izpostavlja.
ZPP člen 108, 108/4, 112, 112/1, 112/2, 339, 339/2, 339/2-8.
dopolnitev tožbe - pravočasnost vloge - datum oddaje pošiljke na pošto - vloga poslana po pošti priporočeno ali brzojavno - domneva, da je bila vloga vložena pri sodišču, ko je bila oddana priporočeno na pošto
Poziv za dopolnitev tožbe je bil tožeči stranki vročen 4. 12. 2017. Rok za dopolnitev tožbe je bil 15 dni in se je iztekel 19. 12. 2017. Sodišče je pripravljalno vlogo tožeče stranke (dopolnitev tožbe) prejelo dne 21. 12. 2017. Vloga je bila na sodišče prve stopnje posredovana priporočeno po pošti. Iz potrdila o oddaji priporočene pošiljke, ki se nahaja na kuverti, izhaja, da je bila vloga na pošto oddana priporočeno 19. 12. 2017, torej upoštevajoč prvi in drugi odstavek 112. člena ZPP, pravočasno.
vpis lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo - listina kot podlaga za vpis - sklep o izbrisu iz sodnega registra - naknadno najdeno premoženje izbrisane pravne osebe - izbrisana družba kot zemljiškoknjižna lastnica nepremičnine - prehod premoženja na družbenike - izbrisana družba - stečajni postopek nad (kasneje) najdenim premoženjem izbrisane družbe
Sklep o izbrisu iz sodnega registra brez likvidacije ne more predstavljati listine, ki bi bila primerna za vpis lastninske pravice na družbenika. Šele po izpeljanem stečajnem postopku nad premoženjem izbrisane pravne osebe, se bo, skladno z določbama 40. oziroma 96. členom Zakona o zemljiški knjigi, lahko opravila vknjižba lastninske pravice na nepremičninah izbrisane gospodarske družbe.
Kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1, ki je uvrščeno med kazniva dejanja zoper premoženje, stori, kdor tujo stvar poškoduje, uniči ali napravi neuporabno. V opisu kaznivega dejanja, katerega storitev se po izpodbijani sodbi očita obdolžencu, so zajeti vsi zakonski znaki kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1: določno je navedena in konkretizirana tuja stvar kot predmet poškodovanja oziroma uničenja (pes, last oškodovanca E. S.), način uničenja (obdolženčeva nastavitev pasti, v katero se je pes ujel in obdolženčev udarec psa z rovnico po glavi) in tudi obseg poškodbenih posledic (poškodbe psa, ki so posledično povzročile njegovo izkrvavitev ter pogin). Višina povzročene škode ni zakonski znak kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1. V predmetnem primeru je premoženjska škoda oškodovancu nastala s poginom psa (njegovim uničenjem). Ubiti pes v skladu s kazenskopravno teorijo in ustaljeno sodno prakso namreč uživa kazenskopravno varstvo kot zasebna lastnina.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00011137
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 392, 392/1, 492, 492/3, 492/4. KZ-1 člen 24, 29, 29/1.
neprištevnost storilca - krivdorek - izrek nasprotuje samemu sebi in razlogom sodbe - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje - varnostni ukrep - postopek za uporabo varnostnih ukrepov - odločanje s sklepom
Sodišče prve stopnje je zagrešilo v pritožbi uveljavljano bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, saj izrek sodbe s krivdorekom in hkratno presojo, da je obdolženec očitana dejanja storil v stanju neprištevnosti, nasprotuje sam sebi in razlogom sodbe.
Pritožnica utemeljeno opozarja, da bi moralo sodišče prve stopnje glede na vložen predlog državnega tožilstva za izrek varnostnega ukrepa ob upoštevanju posebnih določb iz XXVIII. Poglavja ZKP o postopku za uporabo varnostnih ukrepih odločiti s sklepom in ne sodbo.
Upravnik ima že na podlagi zakona (šesti odstavek 119. člena SPZ) aktivno procesno legitimacijo za sodno izterjavo vplačil v rezervni sklad, če zahteva plačilo na poseben račun, na katerem se ta sredstva zbirajo.
rubež in prenos terjatve v izterjavo - obstoj terjatve
S sklepom ni naložilo, da mora dolžnikov dolžnik upniku plačati preneseno terjatev, kot zmotno razume dolžnikov dolžnik v pritožbi. Upnik s tem sklepom ni pridobil izvršilnega naslova, ampak le upravičenje, da se obrne na dolžnikovega dolžnika, da mu plača, kar je (še) dolžan. Če bo med upnikom in dolžnikovim dolžnikom obstoj in obseg terjatve sporen, pa bo imel upnik možnost vložiti tožbo v pravdnem postopku.
Tožnica je trdila, da sopogodbenice niso izpolnile ničesar od dogovorjenega, zato je bilo na sopogodbenicah, ki so tej trditvi nasprotovale, da specificirajo, torej točno navedejo, kaj so od tega, k čemur so se s pogodbo zavezale, opravile. Čim pa toženke niso zmogle že zadostne trditvene podlage, ni nobenih razlogov, da bi sodišče prve stopnje v zvezi z opravljenimi deli izvajalo dokaze, saj se nepostavljenih trditev ne dokazuje.
Tudi pri obveznosti (obligaciji) prizadevanja ne zadostuje zgolj trditev, da so si sopogodbenice prizadevale izpolniti obveznost - navesti bi morale vse, kar so v tej smeri storile, in to nato tudi dokazati, tega bremena pa niso zmogle.
Domneva solidarnosti po oceni višjega sodišča ne velja tudi za primer, ko je pogodba razvezana, saj iz 111. člena OZ izhaja, da mora ob razvezi pogodbe vsak vrniti tisto, kar je prejel. Enako izhaja tudi iz 190. člena OZ, ko mora vsak vrniti le tisto, za kar je bil obogaten.
Kakršnokoli stališče, da zavrnitev dela zahtevka ni potrebna v izreku sodbe, je v nasprotju s tretjim odstavkom 324. člena ZPP in tako pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki vpliva na pravilnost sodbe.
Po 111. členu OZ, ki se uporablja za primere, ko ena stranka odstopi od pogodbe zaradi neizpolnitve obveznosti druge stranke ali pa je pogodba razvezana že po samem zakonu in je tako specialna določba, je treba plačati obresti od prejetega denarja že od dneva prejema denarja dalje. Pri tem po oceni višjega sodišča že za čas od prejema dalje ne morejo teči obresti v višini obrestne mere zakonskih zamudnih obresti, ki imajo tudi kaznovalno funkcijo, take obresti lahko tečejo šele od dneva, ko bi prejemnik denarja moral vrniti denar. Do takrat pa obresti ne morejo teči v tej višini, temveč gre glede na četrti odstavek 111. člena OZ lahko le za povračilo koristi, to pa lahko predstavljajo kakšne druge obresti (nižje, npr. običajne pogodbene obresti), ki pa jih mora tožeča stranka sama definirati in obrazložiti.
Pomembno je le, koliko je tožnica uspela do sedanjih toženk, seveda ob upoštevanju, da je vse prvotne toženke zastopal odvetnik, stroški katerega so bili tožnici že naloženi v plačilo.
krivda - kaznivo dejanje ponarejanja listin - uporaba ponarejene listine
Kaznivo dejanje ponarejanja listin po 251. členu KZ-1 spada med kazniva dejanja zoper pravni promet. Kvalificirana oblika tega kaznivega dejanja je določena v tretjem odstavku 251. člena KZ-1, ki med ostalim sankcionira tudi uporabo ponarejene javne listine kot prave. Izvršitveno dejanje, torej samo uporabo ponarejene javne listine, je mogoče storiti z direktnim ali pa eventualnim naklepom kot možnima oblikama krivde. V vsakem primeru pa je treba obdolžencu dokazati zavestno sestavino naklepa, se pravi, da se je ob uporabi javne listine zavedal, da je ta listina ponarejena. Gre za eno izmed t. i. odločilnih dejstev. Pri konkretno obravnavanem kaznivem dejanju bi tako moralo sodišče prve stopnje na ravni dokaznega standarda subjektivne gotovosti dognati katera dejstva in dokazi obdolženemu dokazujejo, da se je 15. 5. 2014 zavedal, da v postopku inšpekcijskega nadzora obeh v opisu dejanja navedenih družb inšpektorici za delo, v dokaz, da so delavci prijavljeni v zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, izroča fotokopiji obrazcev M1-2/B (Prijava - odjava zavarovanja za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni), za kateri ve, da sta ponarejeni (opremljeni s ponarejenim žigom ZZZS OE Celje in s ponarejenim podpisom delavke, zaposlene pri ZZZS OE Celje).
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL00016500
KZ-1 člen 15. ZIKS-1 člen 20, 20/3.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - vštevanje odvzema prostosti v kazen - vštevanje odvzete prostosti v tujini v kazen - emigracijski pripor - nastop kazni zapora - poziv na prestajanje kazni zapora - privedba na prestajanje kazni
Izvršilno sodišče lahko namesto poziva za nastop kazni odredi privedbo obsojenca, če njegovo dosedanje obnašanje, predvsem pa izmikanje udeležbi na posameznih procesnih dejanjih ali na podlagi drugih posebnih okoliščin kaže na nevarnost, da bi obsojenec pobegnil (tretji odstavek 20. člena ZIKS-1).
V sodni praksi so zastopani strogi pogoji za vštevanje odvzema prostosti v zaporno kazen, in sicer v smislu, da se lahko všteva le odvzem prostosti, med izvršitvenim postopkom ali pripor ki je v zvezi z izvršenim kaznivim dejanjem, pri čemer mora odvzem prostosti ustrezati institutom odvzema prostosti v Republiki Sloveniji (npr. priporu, hišnemu priporu).
prekluzija - pravica do obravnavanja pred sodiščem - pravočasnost pripravljalne vloge - prvi narok za glavno obravnavo - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pisno materialno procesno vodstvo - opozorilo na posledice zamude roka za predložitev vloge
Zgolj zapis prvega in petega odstavka 286a. člena ZPP v oklepaju ne izpolnjuje standarda opozorila po šestem odstavku 286a. člena ZPP.
ZFPPIPP člen 210, 210/1, 210/1-3, 210/1-4, 214, 214/1, 221e, 221e/4, 221e/4-2, 221g. ZPP člen 316, 316/2.
poenostavljena prisilna poravnava - izvršilni naslov - sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave - potrebna večina za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave - pravne posledice sklepa o potrditvi prisilne poravnave - dospelost terjatve - odločanje o terjatvah po potrditvi prisilne poravnave
Čeprav je tudi ravnanje dolžnika, ki na seznam terjatev uvrsti terjatve, na katere vpliva poenostavljena prisilna poravnava, procesna izjava v smislu priznavanja utemeljenosti terjatev (v tem je vsebinsko enaka izjavi pripoznave zahtevka), pa zgolj ta izjava ne ustvarja procesnih učinkov pravnomočne odločitve o teh terjatvah. Takšne učinke ustvari le sodna odločba, s katero so terjatve ugotovljene in dolžniku naloženo plačilo pod pogoji poenostavljene prisilne poravnave.
Sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave tega ne vsebuje, zato tudi ne ustvarja učinka pravnomočnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - KOMUNALNA DEJAVNOST - OKOLJSKO PRAVO
VSL00022062
ZVO-1 člen 149, 149/1, 149/3. Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (2012) člen 21, 21/3, 23, 23/8. ZPP člen 458, 458/1.
obvezna gospodarska javna služba - obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja - plačilo komunalnih storitev - plačilo za storitve obveznih javnih služb - lastnik - spor majhne vrednosti
Glede na osmi odstavek 23. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja mora zavezanec (v konkretnem primeru toženec kot lastnik nepremičnine) plačevati storitve javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki tudi za stavbo, v kateri ni stalno prijavljenih prebivalcev.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 45, 45/3, 49, 49/1, 49/1-4, 49/2, 50, 50/3.
nagrada in stroški izvedenca za opravljeno izvedensko delo - gradbeništvo in urbanizem - določanje pripadajočega zemljišča k stavbi - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - obseg nagrade - prevozni stroški - ocena zahtevnosti mnenja - materialni stroški izvedenca - Kraljevina SHS
Vsebinsko nestrinjanje stranke z zaključki izvedenca ne vpliva na njegovo pravico do povračila stroškov in nagrade za opravila, ki so bila potrebna za izdelavo izvedenskega mnenja.
ugovor kot pravno sredstvo - postopek osebnega stečaja - sestava sodišča - opravila, ki jih lahko opravlja strokovni sodelavec - samostojni sodniški pomočnik - publicitetni učinek - spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti
Ugovor kot pravno sredstvo proti izdanemu sklepu sodišča prve stopnje je dopustno pravno sredstvo v primeru, da sklep v skladu s pooblastili ZFPPIPP izda samostojni sodniški pomočnik ali strokovni sodelavec.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00010661
URS člen 29. KZ člen 209, 209/1. ZKP člen 371, 371/2.
kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja - vrednost prilaščenega predmeta - kršitev pravice do obrambe - pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje - dokazna ocena
Obdolženec je bil poslovni partner oškodovane družbe in je bil zadolžen za pravilno stanje zalog, izkazovanje evidence in za prevzete prodajne predmete. Ni pomembno ali je predmete, ki so predstavljali ugotovljeni manko, sam porabil ali jih dal na razpolago drugi osebi ali pa prodal, saj jih je v vsakem primeru brez pravne podlage odtegnil oškodovani družbi, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje.
Obdolženec je bil poslovni partner oškodovane družbe in je bil zadolžen za pravilno stanje zalog, izkazovanje evidence in za prevzete prodajne predmete. Ni pomembno ali je predmete, ki so predstavljali ugotovljeni manko, sam porabil ali jih dal na razpolago drugi osebi ali pa prodal, saj jih je v vsakem primeru brez pravne podlage odtegnil oškodovani družbi, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje.