ZIZ člen 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-8. ZPP člen 212.
ugovor zoper sklep o izvršbi - izterjava denarne terjatve - sodna poravnava - neizterljivost terjatve - dogovor strank - impugnacijski ugovor - preplačilo dolga - vračunavanje plačil - trditvena podlaga
Za odločitev je bistven odgovor na vprašanje o pravni naravi dogovora v drugem odstavku II. točke sodne poravnave, v katerem je določeno, da se tožeča stranka (upnica) zaveže, da dokler tožena stranka (dolžnik) ne pridobi zaposlitve ali ustreznega vira dohodka, ne bo sodno izterjala zapadlih neplačanih zneskov preživnine, kot so določeni s to odločbo. Gre za tako imenovani ugovor pactum de non exequendo, s katerim se stranki dogovorita, da se izvršljiva terjatev določen čas ne bo izterjevala. To je impugnacijski ugovorni razlog iz 55. člena ZIZ, ki se nanaša na zahtevek za izvršbo in ne na izvršljivo terjatev.
Pritožnik je v pritožbi ugovorne navedbe ponovil, kot je tudi ponovil, da je bila njegova volja otroku plačati več, kot je bil dolžan. Prizadevanje dolžnika, da otroku omogoči več sredstev za preživljanje, je edino pravilno, vendar je ob ponovljeni pritožbeni navedbi treba odgovoriti, da ob izrecni izjavi, da dolžnik plačuje več kot je dolžan, ker si tako želi, preplačila ni bilo mogoče upoštevati v tem postopku kot ugovorni razlog iz 8. točke drugega odstavka 55. člena ZIZ. Sodišče je vezano na trditveno podlago.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00010853
SPZ člen 10, 44, 44/2, 72, 72/5, 213, 217. ZD člen 145, 221, 221/1. ZZK-1 člen 8. ZLNDL člen 2, 2/1. ZPP člen 108, 180.
stvarna služnost - vsebina stvarne služnosti - priposestvovanje služnosti - nepravo priposestvovanje - dobrovernost pridobitelja - skupnost dedičev - skupna lastnina - pozneje najdeno premoženje - zaupanje v zemljiško knjigo - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - poziv k odpravi pomanjkljivosti tožbe
Določbe ZD in določbe SPZ o skupni lastnini oziroma solastnini (peti odstavek 72. člena SPZ) omejujejo le upravljanje, uporabljanje in razpolaganje skupnih lastnikov, tj. sodedičev s skupno stvarjo oziroma zapuščino, argumentum a contrario pa v ničemer sodedičev ne omejujejo, da za potrebe skupne stvari (zapuščine), torej v korist vseh, pridobijo določene koristi oziroma pravice. Ravno za to gre v tem postopku; tožnik vtožuje služnost na služeči nepremičnini v korist gospodujočih nepremičnin, torej potencialno v korist vseh sodedičev. Tožnik je torej za vložitev tožbe aktivno legitimiran kot eden izmed univerzalnih pravnih naslednikov, tj. dedičev lastnika gospodujočih nepremičnin.
Jasno je, da služnost pešpoti, vožnje in parkiranja predstavljajo oblike potne služnosti, ki že iz funkcionalnega vidika koristijo potrebam gospodujoče nepremičnine. Ravno funkcionalna povezanost gospodujoče in služeče nepremičnine je temeljna predpostavka vzpostavitve stvarne služnosti. Te pa ni zaznati v izvajanju košnje, sušenja in spravila trave, saj se navedene dejavnosti že po vsebini ne morejo izvajati za potrebe gospodujoče nepremičnine, ampak gre po vsebini zgolj za opravljanje kmetijske dejavnosti, od katere bo imel koristi zgolj vsakokratni lastnik oziroma posestnik gospodujoče nepremičnine. Iz tega razloga pa gre pritrditi pritožbi, da navedena oblika služnosti ne obstoji, s čimer je tudi tožbeni zahtevek v tem delu neutemeljen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00011152
KZ-1 člen 74, 75, 75/2, 240, 240/1, 240/2. ZKP člen 373, 373/1, 450č, 450č/3.
zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - odvzem protipravne premoženjske koristi - sporazum o priznanju krivde - opis kaznivega dejanja - višina protipravne premoženjske koristi - dolžnost ugotavljati dejansko stanje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Višina protipravne premoženjske koristi iz dejstvenega opisa kaznivega dejanja, ki je predmet sporazuma o priznanju krivde, ki ga sodišče sprejme, ni nujno enaka višini protipravne premoženjske koristi, ki se odvzame.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00010747
OZ člen 10, 131, 131/1, 179, 182.
odškodnina - odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - odškodninska odgovornost delodajalca - neposlovna odškodninska obveznost - krivdna odškodninska odgovornost - padec na mokrih stopnicah - opustitveno ravnanje - opustitev dolžne skrbnosti - prepoved povzročanja škode - izvedensko mnenje - varni pogoji dela - vzročna zveza - zlom zapestja - višina odškodnine - anatomske in funkcionalne spremembe - stroški postopka - vrednost spornega predmeta - vrednost izpodbijanega dela - oprostitev plačila sodnih taks - merilo uspeha - delni uspeh v pravdi
Tudi če je material ustrezen za zunanje stopnice, to še ne pomeni, da mokre stopnice ne morejo biti spolzke oziroma, da je odškodninska odgovornost toženkine zavarovanke že zato izključena.
Zavarovanka toženke kot tožničina delodajalka mora zagotoviti varne pogoje dela. Pri tem mora ne le ravnati z zakonom ali v skladu s predpisi, ampak delovati preventivno in na mestih, kjer je v določenih okoliščinah (dež) mogoče pričakovati večjo možnost nastanka škode, ukreniti vse za preprečitev nastanka škode. Glede na širino podesta bi zato morala nanj namestiti več protidrsnih trakov. Poškodbo tožnice je po splošnih življenjskih izkušnjah mogoče pripisati opustitvam toženke. Padec oziroma posledična poškodba je predvidljiva posledica opustitve toženkine zavarovanke, zato je podana tudi adekvatna vzročna zveza.
Stroški pritožbenega postopka se odmerijo glede na vrednost izpodbijanega dela.
Ker je po spremembi sodbe uspeh tožnice 85%, pri tem pa je treba še upoštevati, da je bil v zadevi sporen temelj, je odločitev, da mora toženka tožnici povrniti celotne pravdne stroške, pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - KOMUNALNA DEJAVNOST - OKOLJSKO PRAVO
VSL00022062
ZVO-1 člen 149, 149/1, 149/3. Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (2012) člen 21, 21/3, 23, 23/8. ZPP člen 458, 458/1.
obvezna gospodarska javna služba - obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja - plačilo komunalnih storitev - plačilo za storitve obveznih javnih služb - lastnik - spor majhne vrednosti
Glede na osmi odstavek 23. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja mora zavezanec (v konkretnem primeru toženec kot lastnik nepremičnine) plačevati storitve javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki tudi za stavbo, v kateri ni stalno prijavljenih prebivalcev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00010633
ZPP člen 184, 184/2, 185, 443, 443/1. SPZ člen 119, 119/2, 119/6. ZS člen 109.
spor majhne vrednosti - objektivna sprememba tožbe - sprememba tožbenega predloga - sprememba istovetnosti tožbenega zahtevka - plačilo v rezervni sklad - izterjava sredstev za rezervni sklad - upravnik - etažna lastnina - aktivna legitimacija - aktivna procesna legitimacija - aktivna legitimacija upravnika - poenotenje sodne prakse - poenotenje sodne prakse s strani vrhovnega sodišča - enotna sodna praksa
Poprava številke TRR, kamor naj tožena stranka nakaže vtoževani znesek vplačil v rezervni sklad, pomeni objektivno spremembo tožbenega predloga po drugem odstavku 184. člena ZPP.
Upravnik ima že na podlagi zakona (šesti odstavek 119. člena SPZ) aktivno procesno legitimacijo tudi za sodno izterjavo plačil v rezervni sklad, če zahteva plačilo na poseben račun, na katerem se ta sredstva zbirajo in vodijo ločeno skladno z drugim odstavkom 119. člena SPZ.
Neutemeljeni so pritožbeni očitki, da ena odločba Vrhovnega sodišča še ne pomeni spreminjanja sodne prakse. Vrhovno sodišče RS po ZS namreč skrbi za enotno sodno prakso (109. člen ZS). Navedena sodba pa je bila izdana po obravnavi zahteve za varstvo zakonitosti prav zaradi zagotovitve pravne varnosti, enotne uporabe prava in razvoja prava skozi sodno prakso, torej z namenom poenotenja sodne prakse, ki dotlej res ni bila tako enotna, kot trdi pritožnica.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00011137
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 392, 392/1, 492, 492/3, 492/4. KZ-1 člen 24, 29, 29/1.
neprištevnost storilca - krivdorek - izrek nasprotuje samemu sebi in razlogom sodbe - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje - varnostni ukrep - postopek za uporabo varnostnih ukrepov - odločanje s sklepom
Sodišče prve stopnje je zagrešilo v pritožbi uveljavljano bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, saj izrek sodbe s krivdorekom in hkratno presojo, da je obdolženec očitana dejanja storil v stanju neprištevnosti, nasprotuje sam sebi in razlogom sodbe.
Pritožnica utemeljeno opozarja, da bi moralo sodišče prve stopnje glede na vložen predlog državnega tožilstva za izrek varnostnega ukrepa ob upoštevanju posebnih določb iz XXVIII. Poglavja ZKP o postopku za uporabo varnostnih ukrepih odločiti s sklepom in ne sodbo.
Upravnik ima že na podlagi zakona (šesti odstavek 119. člena SPZ) aktivno procesno legitimacijo za sodno izterjavo vplačil v rezervni sklad, če zahteva plačilo na poseben račun, na katerem se ta sredstva zbirajo.
ZPP člen 30, 30/1, 481, 481/1, 481/1-1. ZGD-1 člen 3, 563, 563/1.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - gospodarsko interesno združenje
Tožeča stranka ni gospodarska družba, saj ni organizirana v nobeni izmed naštetih oblik. Prav tako ni zavod, ne zadruga, ne država ali samoupravna lokalna skupnost. Res, da se gospodarske družbe lahko organizirajo v gospodarsko interesno združenje, ki je pravna oseba, vpisana v sodni register, vendar pa navedeno združenje zato ni gospodarska družba. Spora, v katerem kot ena od strank nastopa gospodarsko interesno združenje, pa ni mogoče opredeliti kot gospodarskega spora niti po kavzalnem in atrakcijskem kriteriju.
Kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1, ki je uvrščeno med kazniva dejanja zoper premoženje, stori, kdor tujo stvar poškoduje, uniči ali napravi neuporabno. V opisu kaznivega dejanja, katerega storitev se po izpodbijani sodbi očita obdolžencu, so zajeti vsi zakonski znaki kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1: določno je navedena in konkretizirana tuja stvar kot predmet poškodovanja oziroma uničenja (pes, last oškodovanca E. S.), način uničenja (obdolženčeva nastavitev pasti, v katero se je pes ujel in obdolženčev udarec psa z rovnico po glavi) in tudi obseg poškodbenih posledic (poškodbe psa, ki so posledično povzročile njegovo izkrvavitev ter pogin). Višina povzročene škode ni zakonski znak kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1. V predmetnem primeru je premoženjska škoda oškodovancu nastala s poginom psa (njegovim uničenjem). Ubiti pes v skladu s kazenskopravno teorijo in ustaljeno sodno prakso namreč uživa kazenskopravno varstvo kot zasebna lastnina.
ZFPPIPP člen 210, 210/1, 210/1-3, 210/1-4, 214, 214/1, 221e, 221e/4, 221e/4-2, 221g. ZPP člen 316, 316/2.
poenostavljena prisilna poravnava - izvršilni naslov - sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave - potrebna večina za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave - pravne posledice sklepa o potrditvi prisilne poravnave - dospelost terjatve - odločanje o terjatvah po potrditvi prisilne poravnave
Čeprav je tudi ravnanje dolžnika, ki na seznam terjatev uvrsti terjatve, na katere vpliva poenostavljena prisilna poravnava, procesna izjava v smislu priznavanja utemeljenosti terjatev (v tem je vsebinsko enaka izjavi pripoznave zahtevka), pa zgolj ta izjava ne ustvarja procesnih učinkov pravnomočne odločitve o teh terjatvah. Takšne učinke ustvari le sodna odločba, s katero so terjatve ugotovljene in dolžniku naloženo plačilo pod pogoji poenostavljene prisilne poravnave.
Sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave tega ne vsebuje, zato tudi ne ustvarja učinka pravnomočnosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00010661
URS člen 29. KZ člen 209, 209/1. ZKP člen 371, 371/2.
kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja - vrednost prilaščenega predmeta - kršitev pravice do obrambe - pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje - dokazna ocena
Obdolženec je bil poslovni partner oškodovane družbe in je bil zadolžen za pravilno stanje zalog, izkazovanje evidence in za prevzete prodajne predmete. Ni pomembno ali je predmete, ki so predstavljali ugotovljeni manko, sam porabil ali jih dal na razpolago drugi osebi ali pa prodal, saj jih je v vsakem primeru brez pravne podlage odtegnil oškodovani družbi, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje.
Obdolženec je bil poslovni partner oškodovane družbe in je bil zadolžen za pravilno stanje zalog, izkazovanje evidence in za prevzete prodajne predmete. Ni pomembno ali je predmete, ki so predstavljali ugotovljeni manko, sam porabil ali jih dal na razpolago drugi osebi ali pa prodal, saj jih je v vsakem primeru brez pravne podlage odtegnil oškodovani družbi, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje.
krivda - kaznivo dejanje ponarejanja listin - uporaba ponarejene listine
Kaznivo dejanje ponarejanja listin po 251. členu KZ-1 spada med kazniva dejanja zoper pravni promet. Kvalificirana oblika tega kaznivega dejanja je določena v tretjem odstavku 251. člena KZ-1, ki med ostalim sankcionira tudi uporabo ponarejene javne listine kot prave. Izvršitveno dejanje, torej samo uporabo ponarejene javne listine, je mogoče storiti z direktnim ali pa eventualnim naklepom kot možnima oblikama krivde. V vsakem primeru pa je treba obdolžencu dokazati zavestno sestavino naklepa, se pravi, da se je ob uporabi javne listine zavedal, da je ta listina ponarejena. Gre za eno izmed t. i. odločilnih dejstev. Pri konkretno obravnavanem kaznivem dejanju bi tako moralo sodišče prve stopnje na ravni dokaznega standarda subjektivne gotovosti dognati katera dejstva in dokazi obdolženemu dokazujejo, da se je 15. 5. 2014 zavedal, da v postopku inšpekcijskega nadzora obeh v opisu dejanja navedenih družb inšpektorici za delo, v dokaz, da so delavci prijavljeni v zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, izroča fotokopiji obrazcev M1-2/B (Prijava - odjava zavarovanja za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni), za kateri ve, da sta ponarejeni (opremljeni s ponarejenim žigom ZZZS OE Celje in s ponarejenim podpisom delavke, zaposlene pri ZZZS OE Celje).
vpis lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo - listina kot podlaga za vpis - sklep o izbrisu iz sodnega registra - naknadno najdeno premoženje izbrisane pravne osebe - izbrisana družba kot zemljiškoknjižna lastnica nepremičnine - prehod premoženja na družbenike - izbrisana družba - stečajni postopek nad (kasneje) najdenim premoženjem izbrisane družbe
Sklep o izbrisu iz sodnega registra brez likvidacije ne more predstavljati listine, ki bi bila primerna za vpis lastninske pravice na družbenika. Šele po izpeljanem stečajnem postopku nad premoženjem izbrisane pravne osebe, se bo, skladno z določbama 40. oziroma 96. členom Zakona o zemljiški knjigi, lahko opravila vknjižba lastninske pravice na nepremičninah izbrisane gospodarske družbe.
prekluzija - pravica do obravnavanja pred sodiščem - pravočasnost pripravljalne vloge - prvi narok za glavno obravnavo - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pisno materialno procesno vodstvo - opozorilo na posledice zamude roka za predložitev vloge
Zgolj zapis prvega in petega odstavka 286a. člena ZPP v oklepaju ne izpolnjuje standarda opozorila po šestem odstavku 286a. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00010930
ZPP člen 183, 252, 252/2, 319, 319/3, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. OZ člen 165, 352, 352/3.
poslovna odškodninska odgovornost - začetek teka zastaralnega roka - nastanek škode - izvenpravdni pobot - ugovor procesnega pobotanja - nasprotna tožba - dodatni dokazi na zahtevo izvedenca - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - zastaranje
Izvenpravdni pobot se lahko uveljavlja le brezpogojno in hkrati pomeni konkludentno priznanje obstoja tožbene terjatve.
Pravdni pobot se lahko opravi tudi z zastarano terjatvijo po določilu 314. člena OZ; predpostavka (tudi za procesno) pobotanje z zastarano terjatvijo je zgolj ta, da nasprotna terjatev še ni bila zastarana takrat, ko so se stekli pogoji za pobot.
Ni pomembno, ali oškodovanec dejansko pozna obseg škode in konkretni znesek denarne odškodnine, do katerega bi bil upravičen za pretrpljeno škodo, temveč zadostuje, da so mu mogle biti znane okoliščine, na podlagi katerih bi lahko opredelil obseg škode in izračunal znesek odškodnine. Zastaranje tako začne teči, ko je oškodovanec glede na okoliščine primera mogel ob običajni vestnosti izvedeti za vse elemente, ki mu omogočajo uveljavljati odškodninski zahtevek
V pravni stroki je nesporno, da je izvedenec v skladu z drugim odstavkom 252. člena ZPP upravičen zahtevati dodatna pojasnila, v skladu z razpravnim načelom pa sodišče izvede dodatni dokaz med drugim, če se je stranka na izvedenčevo pobudo odzvala z ustreznim dokaznim predlogom, zato le-ta ni prepozen.
ZFPPIPP člen 57, 126, 129, 267, 267/2. ZPP člen 137, 257, 261, 261/3.
stečajni postopek - vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba - pravica stečajnega dolžnika odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - odstop od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - izjava o uresničitvi odstopne pravice - predlog sodišču za izdajo soglasja - rok za izdajo soglasja - obličnost - ustna oblika - izvedba dokaznega postopka - načelo kontradiktornosti v postopku o pravnem sredstvu - zaslišanje strank - vabilo - nenavzočnost stranke - zaslišanje le ene stranke - možnost obravnavanja pred sodiščem - navzočnost pooblaščenca - pravica do pritožbe - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - pridobitev procesne legitimacije upnika - stroški upnika - stroški udeležbe v postopku zaradi insolventnosti
Sodišče prve stopnje v postopku izdaje soglasja k uresničitvi odstopne pravice ne odloča v kontradiktornem postopku, temveč le presoja, ali je upraviteljev predlog utemeljen. Zaradi tega lahko povsem nadzoruje potek časa in s tem spoštovanje trimesečnega roka za izdajo soglasja. Po oceni višjega sodišča je (skoraj) nemogoče, da bi sodišče prve stopnje (ki ga je vrhovno sodišče zavezalo k izvedbi kontradiktornega postopka v zvezi z izdajo soglasja in sicer za ugotovitev spornega dejstva, ali je bila podana ustna odstopna izjava), takšen postopek izvedlo v roku, kot ga navaja pritožnik, pri tem pa hkrati upoštevalo pravila in roke, ki jih določa ZPP (izmenjava vlog in odgovorov nanje, razpis naroka za obravnavanje predloga, zaslišanja strank in prič ...). Pri izvedbi kontradiktornega postopka čas trajanja postopka namreč ni odvisen le od ravnanja sodišča, temveč tudi od drugih udeležencev. Že sama izvedba takšnega postopka bi tako lahko povzročila, da sodišče prve stopnje o izdaji soglasja ne bi moglo odločiti (po pritožnikovem mnenju) pravočasno, višje sodišče pa je prepričano, da bi vrhovno sodišče, če bi stalo na pritožnikovem stališču, na nov tek prekluzivnega roka v svoji odločbi gotovo opozorilo.
zemljiška knjiga - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - nepremičnina s statusom javnega dobra - vpis lastninske pravice na podlagi odločbe državnega ali občinskega organa
V obravnavani zadevi so nepremičnine v zemljiški knjigi že vpisane kot javno dobro, kar pomeni, da so že pridobile status javnega dobra, zato ni potreben poseben akt državnega organa oz. lokale skupnosti o priznanju takšnega statusa nepremičnin (primerjaj 211. člen ZGO-1). Zadostuje že ugotovitvena odločba ministrstva ali občinskega organa, ki bo podlaga za vpis lastninske pravice na nepremičninah na državo ali občino, kot je sicer to določeno v 211. do 214. členu ZGO-1. Pritožnica ne more uspeti s trditvami, da vpis ni mogoč, ker ne gre za odločbo državnega organa. Ob upoštevanju zgoraj citiranih določb ZGO- 1 je bilo tako v teoriji, kot tudi v sodni praksi zavzeto stališče, da se v takšnih primerih vpis opravi na podlagi odločbe državnega ali občinskega organa (odvisno od tega, ali gre za javno dobro državnega ali lokalnega pomena).
Predkupni upravičenec kmetijskega zemljišča, katerega pravni posel je bil odobren s pravnomočno odločbo pristojne upravne enote, lahko s tožbo v pravdnem postopku od prodajalca zahteva izročitev zemljiškoknjižnega dovolila. Le v tem obsegu je podana pristojnost sodišča, sicer pa upravni postopek vodi in v njem odloča upravni organ.