OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00010639
ZOZP člen 1, 15. ZS člen 113a, 113a/6. Direktiva Sveta z dne 24. aprila 1972 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti člen 3.
obvezno zavarovanje lastnika vozila proti odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam - obvezno avtomobilsko zavarovanje - obvezno zavarovanje traktorja - traktor kot delovni stroj oziroma pogonsko sredstvo - uporaba vozila - običajna funkcija vozila - zavarovalno kritje - izključitev zavarovalnega kritja - odškodnina - pravica do odškodnine
Četudi pojma „uporaba vozila“ ni mogoče omejiti zgolj na uporabo vozila v prometni situaciji, pa je potrebno upoštevati, da je zavarovanje avtomobilske odgovornosti sklenjeno (zgolj) za riziko vožnje. Obvezno avtomobilsko zavarovanje torej ne more zajemati vsakršne škode, ki nastane tretjim in ki je kakorkoli povezana z delovanjem vozila. Zavarovalnega kritja zato ni v primeru, ko vozilo opravlja izključno funkcijo proizvajalca pogonske sile.
V konkretnem primeru je zavarovalno kritje izključeno zato, ker je bil traktor uporabljen zgolj kot delovni stroj - kot vir energije za uporabo traktorskega priključka, katerega delovna operacija, izvajana v času škodnega dogodka, ni zajemala tudi vožnje oziroma premika traktorja z namenom izvedbe delovne operacije. Vtoževana škoda ni nastala pri običajni funkciji traktorja (vožnja oziroma premik traktorja v funkciji delovnega stroja je običajna funkcija traktorja), zato ni krita z obveznim zavarovanjem avtomobilske odgovornosti.
višina denarne odškodnine za premoženjsko škodo - odmera povračila škode - dokazno breme glede višine terjatve - vrednost materiala - identiteta predmeta - odtujitev stvari
Sporna je višina dosojene odškodnine za materialno škodo, ki je tožnici nastala, ko je toženec s solastnega dvorišča odpeljal začasno uskladiščeni okrasni kamniti material.
Sodišču ni bila omogočena primerjava materiala, s katero bi se lahko bodisi potrdile bodisi ovrgle tožničine trditve o njegovi zamenjavi z manjvrednim materialom.
izvršba na nepremičnine - izročitev nepremičnin kupcu - izročitev in izpraznitev nepremičnine - odločanje po uradni dolžnosti - določitev roka - okoliščine primera - najemno razmerje
Sodišče je dolžno pri odločitvi, da se prodana nepremičnina izroči kupcu in se po pravnomočnosti sklepa v zemljiški knjigi nanj vpiše lastninska pravica ter se brišejo pravice in bremena, odločiti tudi, kdaj je dolžnik dolžan izprazniti nepremičnino ter jo prazno oseb in stvari izročiti kupcu. Upnikov predlog za izselitev dolžnika zato ni potreben, saj zakon sam daje podlago za takšno odločitev sodišča. Zato odločitev, kdaj se je dolžnik dolžan izseliti iz stanovanja, ni vezana na predlog strank oziroma udeležencev, temveč sodišče o tem odloči uradoma. Ker 15-dnevni rok za vložitev predloga za izdajo dopolnilne sodbe oziroma v izvršilnem postopku sklepa, veže le stranko, ni ovire, da ne bi sodišče sámo, brez predloga stranke sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, v katerem ni hkrati odločilo tudi o tem, kdaj se je dolžnik dolžan izseliti, kasneje dopolnilo s takšno odločitvijo.
Rok za izpraznitev nepremičnine izrecno z zakonom ni določen, gre za prosto in svobodno odločitev sodišča o tem, kakšen rok bo dolžniku naložilo. Pri odločitvi o postavitvi roka, v katerem mora dolžnik nepremičnino izprazniti in jo izročiti kupcu v posest, pa so pomembne tudi okoliščine posameznega primera.
Prvi toženec bi lahko pravilno zavaroval gradbišče le tako, da nihče od drugih delavcev, ki so delali na skupnem gradbišču, v času odstranjevanja tramov ne bi bil prisoten. Torej bi morali biti drugi delavci iz skupnega gradbišča za določen čas umaknjeni. Zato pokojnemu delavcu ni mogoče očitati, da se ne bi smel zadrževati, kjer se je zadrževal, saj je bilo skupno gradbišče na razdalji nekaj metrov in kot navaja pritožba, so bili v sklopu projekta trije objekti. Pritožbeni ugovor deljene odgovornosti je ob povedanem neutemeljen.
Pri zavarovanju pred odgovornostjo ima oškodovanec pravico do direktne tožbe po 965. členu OZ tedaj, ko nastane zavarovalni primer, vendar je treba ločiti razmerje, ki izhaja iz sklenjene zavarovalne pogodbe in ima pogodbeni temelj, od razmerja med oškodovancem in zavarovalnico, pri kateri ima nekdo zavarovano svojo odgovornost, za kar zakon izrecno podeljuje oškodovancu lastno pravico in direktno tožbo. Pri obveznem zavarovanju ima zavarovalnica zaradi varstva oškodovanca, ki mu ga daje zakon, in doseganja namena obveznega zavarovanja, zoper oškodovanca le omejene ugovore, ali pa ugovorov iz zavarovalne pogodbe sploh nima, zoper zavarovanca pa lahko naperi regresni zahtevek. Drugače je pri prostovoljnem zavarovanju, kjer je v ospredju zavarovalni interes zavarovanca in kjer zakon oškodovanca ne ščiti, zato ima zavarovalnica tudi proti oškodovancu ugovore iz zavarovalne pogodbe. Zavarovalnica ni dolžna izplačati oškodovancu več, kot bi bila dolžna izplačati svojemu zavarovancu, to pomeni, da sta vsebina in obseg obveznosti zavarovalnice tudi v razmerju do oškodovanca v celoti odvisna od zavarovalne pogodbe, čeprav oškodovanec ni bil njena pogodbena stranka.
Kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1, ki je uvrščeno med kazniva dejanja zoper premoženje, stori, kdor tujo stvar poškoduje, uniči ali napravi neuporabno. V opisu kaznivega dejanja, katerega storitev se po izpodbijani sodbi očita obdolžencu, so zajeti vsi zakonski znaki kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1: določno je navedena in konkretizirana tuja stvar kot predmet poškodovanja oziroma uničenja (pes, last oškodovanca E. S.), način uničenja (obdolženčeva nastavitev pasti, v katero se je pes ujel in obdolženčev udarec psa z rovnico po glavi) in tudi obseg poškodbenih posledic (poškodbe psa, ki so posledično povzročile njegovo izkrvavitev ter pogin). Višina povzročene škode ni zakonski znak kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1. V predmetnem primeru je premoženjska škoda oškodovancu nastala s poginom psa (njegovim uničenjem). Ubiti pes v skladu s kazenskopravno teorijo in ustaljeno sodno prakso namreč uživa kazenskopravno varstvo kot zasebna lastnina.
vpis lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo - listina kot podlaga za vpis - sklep o izbrisu iz sodnega registra - naknadno najdeno premoženje izbrisane pravne osebe - izbrisana družba kot zemljiškoknjižna lastnica nepremičnine - prehod premoženja na družbenike - izbrisana družba - stečajni postopek nad (kasneje) najdenim premoženjem izbrisane družbe
Sklep o izbrisu iz sodnega registra brez likvidacije ne more predstavljati listine, ki bi bila primerna za vpis lastninske pravice na družbenika. Šele po izpeljanem stečajnem postopku nad premoženjem izbrisane pravne osebe, se bo, skladno z določbama 40. oziroma 96. členom Zakona o zemljiški knjigi, lahko opravila vknjižba lastninske pravice na nepremičninah izbrisane gospodarske družbe.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL00016500
KZ-1 člen 15. ZIKS-1 člen 20, 20/3.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - vštevanje odvzema prostosti v kazen - vštevanje odvzete prostosti v tujini v kazen - emigracijski pripor - nastop kazni zapora - poziv na prestajanje kazni zapora - privedba na prestajanje kazni
Izvršilno sodišče lahko namesto poziva za nastop kazni odredi privedbo obsojenca, če njegovo dosedanje obnašanje, predvsem pa izmikanje udeležbi na posameznih procesnih dejanjih ali na podlagi drugih posebnih okoliščin kaže na nevarnost, da bi obsojenec pobegnil (tretji odstavek 20. člena ZIKS-1).
V sodni praksi so zastopani strogi pogoji za vštevanje odvzema prostosti v zaporno kazen, in sicer v smislu, da se lahko všteva le odvzem prostosti, med izvršitvenim postopkom ali pripor ki je v zvezi z izvršenim kaznivim dejanjem, pri čemer mora odvzem prostosti ustrezati institutom odvzema prostosti v Republiki Sloveniji (npr. priporu, hišnemu priporu).
Predkupni upravičenec kmetijskega zemljišča, katerega pravni posel je bil odobren s pravnomočno odločbo pristojne upravne enote, lahko s tožbo v pravdnem postopku od prodajalca zahteva izročitev zemljiškoknjižnega dovolila. Le v tem obsegu je podana pristojnost sodišča, sicer pa upravni postopek vodi in v njem odloča upravni organ.
ZKP člen 220, 220/1, 506a, 506a/2. KZ-1 člen 186, 186/5.
zaseg predmetov v kazenskem postopku - stroški hrambe zaseženega predmeta - ekonomska upravičenost hrambe - prodaja zaseženega predmeta - obvezen odvzem prevoznih sredstev - zaseg vozila med kazenskim postopkom - hramba zaseženega vozila - vrednost vozila - stroški hrambe zaseženega vozila
Sodišče prve stopnje je utemeljeno presodilo, da hramba vozila ni več ekonomsko upravičena, saj vrednost vozila (trenutno grobo ocenjena na 7.900,00 EUR) s časom stalno upada, stroški hrambe konstantno rastejo in do sedaj znašajo že 1.872,00 EUR, sodni kazenski postopek pa je v začetni fazi in zaradi zapletenosti zadeve hitrega zaključka ni pričakovati. V nekaj letih bi stroški hrambe zaseženega vozila tako lahko dosegli celotno, do tedaj že znatno upadlo vrednost vozila, s čimer bi se vrednost zaseženega vozila povsem izničila, zato se je negospodarni hrambi zaseženega vozila tudi po presoji pritožbenega sodišča mogoče izogniti edinole s prodajo vozila in na ta način ohraniti njegovo trenutno vrednost.
ZFPPIPP člen 210, 210/1, 210/1-3, 210/1-4, 214, 214/1, 221e, 221e/4, 221e/4-2, 221g. ZPP člen 316, 316/2.
poenostavljena prisilna poravnava - izvršilni naslov - sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave - potrebna večina za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave - pravne posledice sklepa o potrditvi prisilne poravnave - dospelost terjatve - odločanje o terjatvah po potrditvi prisilne poravnave
Čeprav je tudi ravnanje dolžnika, ki na seznam terjatev uvrsti terjatve, na katere vpliva poenostavljena prisilna poravnava, procesna izjava v smislu priznavanja utemeljenosti terjatev (v tem je vsebinsko enaka izjavi pripoznave zahtevka), pa zgolj ta izjava ne ustvarja procesnih učinkov pravnomočne odločitve o teh terjatvah. Takšne učinke ustvari le sodna odločba, s katero so terjatve ugotovljene in dolžniku naloženo plačilo pod pogoji poenostavljene prisilne poravnave.
Sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave tega ne vsebuje, zato tudi ne ustvarja učinka pravnomočnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00010930
ZPP člen 183, 252, 252/2, 319, 319/3, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. OZ člen 165, 352, 352/3.
poslovna odškodninska odgovornost - začetek teka zastaralnega roka - nastanek škode - izvenpravdni pobot - ugovor procesnega pobotanja - nasprotna tožba - dodatni dokazi na zahtevo izvedenca - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - zastaranje
Izvenpravdni pobot se lahko uveljavlja le brezpogojno in hkrati pomeni konkludentno priznanje obstoja tožbene terjatve.
Pravdni pobot se lahko opravi tudi z zastarano terjatvijo po določilu 314. člena OZ; predpostavka (tudi za procesno) pobotanje z zastarano terjatvijo je zgolj ta, da nasprotna terjatev še ni bila zastarana takrat, ko so se stekli pogoji za pobot.
Ni pomembno, ali oškodovanec dejansko pozna obseg škode in konkretni znesek denarne odškodnine, do katerega bi bil upravičen za pretrpljeno škodo, temveč zadostuje, da so mu mogle biti znane okoliščine, na podlagi katerih bi lahko opredelil obseg škode in izračunal znesek odškodnine. Zastaranje tako začne teči, ko je oškodovanec glede na okoliščine primera mogel ob običajni vestnosti izvedeti za vse elemente, ki mu omogočajo uveljavljati odškodninski zahtevek
V pravni stroki je nesporno, da je izvedenec v skladu z drugim odstavkom 252. člena ZPP upravičen zahtevati dodatna pojasnila, v skladu z razpravnim načelom pa sodišče izvede dodatni dokaz med drugim, če se je stranka na izvedenčevo pobudo odzvala z ustreznim dokaznim predlogom, zato le-ta ni prepozen.
krivda - kaznivo dejanje ponarejanja listin - uporaba ponarejene listine
Kaznivo dejanje ponarejanja listin po 251. členu KZ-1 spada med kazniva dejanja zoper pravni promet. Kvalificirana oblika tega kaznivega dejanja je določena v tretjem odstavku 251. člena KZ-1, ki med ostalim sankcionira tudi uporabo ponarejene javne listine kot prave. Izvršitveno dejanje, torej samo uporabo ponarejene javne listine, je mogoče storiti z direktnim ali pa eventualnim naklepom kot možnima oblikama krivde. V vsakem primeru pa je treba obdolžencu dokazati zavestno sestavino naklepa, se pravi, da se je ob uporabi javne listine zavedal, da je ta listina ponarejena. Gre za eno izmed t. i. odločilnih dejstev. Pri konkretno obravnavanem kaznivem dejanju bi tako moralo sodišče prve stopnje na ravni dokaznega standarda subjektivne gotovosti dognati katera dejstva in dokazi obdolženemu dokazujejo, da se je 15. 5. 2014 zavedal, da v postopku inšpekcijskega nadzora obeh v opisu dejanja navedenih družb inšpektorici za delo, v dokaz, da so delavci prijavljeni v zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, izroča fotokopiji obrazcev M1-2/B (Prijava - odjava zavarovanja za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni), za kateri ve, da sta ponarejeni (opremljeni s ponarejenim žigom ZZZS OE Celje in s ponarejenim podpisom delavke, zaposlene pri ZZZS OE Celje).
ZPP člen 30, 30/1, 481, 481/1, 481/1-1. ZGD-1 člen 3, 563, 563/1.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - gospodarsko interesno združenje
Tožeča stranka ni gospodarska družba, saj ni organizirana v nobeni izmed naštetih oblik. Prav tako ni zavod, ne zadruga, ne država ali samoupravna lokalna skupnost. Res, da se gospodarske družbe lahko organizirajo v gospodarsko interesno združenje, ki je pravna oseba, vpisana v sodni register, vendar pa navedeno združenje zato ni gospodarska družba. Spora, v katerem kot ena od strank nastopa gospodarsko interesno združenje, pa ni mogoče opredeliti kot gospodarskega spora niti po kavzalnem in atrakcijskem kriteriju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00010633
ZPP člen 184, 184/2, 185, 443, 443/1. SPZ člen 119, 119/2, 119/6. ZS člen 109.
spor majhne vrednosti - objektivna sprememba tožbe - sprememba tožbenega predloga - sprememba istovetnosti tožbenega zahtevka - plačilo v rezervni sklad - izterjava sredstev za rezervni sklad - upravnik - etažna lastnina - aktivna legitimacija - aktivna procesna legitimacija - aktivna legitimacija upravnika - poenotenje sodne prakse - poenotenje sodne prakse s strani vrhovnega sodišča - enotna sodna praksa
Poprava številke TRR, kamor naj tožena stranka nakaže vtoževani znesek vplačil v rezervni sklad, pomeni objektivno spremembo tožbenega predloga po drugem odstavku 184. člena ZPP.
Upravnik ima že na podlagi zakona (šesti odstavek 119. člena SPZ) aktivno procesno legitimacijo tudi za sodno izterjavo plačil v rezervni sklad, če zahteva plačilo na poseben račun, na katerem se ta sredstva zbirajo in vodijo ločeno skladno z drugim odstavkom 119. člena SPZ.
Neutemeljeni so pritožbeni očitki, da ena odločba Vrhovnega sodišča še ne pomeni spreminjanja sodne prakse. Vrhovno sodišče RS po ZS namreč skrbi za enotno sodno prakso (109. člen ZS). Navedena sodba pa je bila izdana po obravnavi zahteve za varstvo zakonitosti prav zaradi zagotovitve pravne varnosti, enotne uporabe prava in razvoja prava skozi sodno prakso, torej z namenom poenotenja sodne prakse, ki dotlej res ni bila tako enotna, kot trdi pritožnica.
ugovor kot pravno sredstvo - postopek osebnega stečaja - sestava sodišča - opravila, ki jih lahko opravlja strokovni sodelavec - samostojni sodniški pomočnik - publicitetni učinek - spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti
Ugovor kot pravno sredstvo proti izdanemu sklepu sodišča prve stopnje je dopustno pravno sredstvo v primeru, da sklep v skladu s pooblastili ZFPPIPP izda samostojni sodniški pomočnik ali strokovni sodelavec.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00010661
URS člen 29. KZ člen 209, 209/1. ZKP člen 371, 371/2.
kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja - vrednost prilaščenega predmeta - kršitev pravice do obrambe - pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje - dokazna ocena
Obdolženec je bil poslovni partner oškodovane družbe in je bil zadolžen za pravilno stanje zalog, izkazovanje evidence in za prevzete prodajne predmete. Ni pomembno ali je predmete, ki so predstavljali ugotovljeni manko, sam porabil ali jih dal na razpolago drugi osebi ali pa prodal, saj jih je v vsakem primeru brez pravne podlage odtegnil oškodovani družbi, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje.
Obdolženec je bil poslovni partner oškodovane družbe in je bil zadolžen za pravilno stanje zalog, izkazovanje evidence in za prevzete prodajne predmete. Ni pomembno ali je predmete, ki so predstavljali ugotovljeni manko, sam porabil ali jih dal na razpolago drugi osebi ali pa prodal, saj jih je v vsakem primeru brez pravne podlage odtegnil oškodovani družbi, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje.
posebna pravila o prodaji določenega premoženja - stanovanje kot del stečajne mase - postopek osebnega stečaja - rok za izpraznitev in izročitev stanovanja - sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika
Sodišče prve stopnje je v izreku določilo, da mora dolžnik stanovanjsko hišo izprazniti in izročiti v treh mesecih po prejemu sklepa. Rok je določen skladno z drugim odstavkom 395. člena ZFPPIPP.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 45, 45/3, 49, 49/1, 49/1-4, 49/2, 50, 50/3.
nagrada in stroški izvedenca za opravljeno izvedensko delo - gradbeništvo in urbanizem - določanje pripadajočega zemljišča k stavbi - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - obseg nagrade - prevozni stroški - ocena zahtevnosti mnenja - materialni stroški izvedenca - Kraljevina SHS
Vsebinsko nestrinjanje stranke z zaključki izvedenca ne vpliva na njegovo pravico do povračila stroškov in nagrade za opravila, ki so bila potrebna za izdelavo izvedenskega mnenja.
ZPP člen 105a, 105a/3, 188, 188/3. ZST-1 člen 6a, 6a/2.
plačilo sodne takse - plačilo pri blagajni sodišča - predložitev dokazila o plačilu sodne takse - fikcija umika tožbe zaradi neplačila takse
ZST-1 v primeru plačila sodne takse pri blagajni sodišča (drugi odstavek 6.a člena ZST-1) taksnemu zavezancu ne nalaga obveznosti predložitve potrdila o opravljenem plačilu sodišču.