Sodišče lahko izvedbo predlaganega dokaza zavrne le, če so za to podani sprejemljivi in ustavno dopustni razlogi. Ali takšni razlogi obstajajo, mora biti razvidno iz obrazložitve dokaznega sklepa na zapisniku z glavne obravnave ali iz obrazložitve sodbe. Dokazne predloge je dopustno zavrniti, če so neprimerni, očitno nerelevantni ali nepotrebni, kar vse mora sodišče jasno obrazložiti. Zato pavšalna obrazložitev, da sodišče ostalih dokaznih predlogov ni izvedlo, ker je imelo v izvedenih dokazih zadostno podlago za odločitev, ne zadosti pravici stranke, da se sodišče izjavi o njenih navedbah in dokaznih predlogih. Gre za nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno, kar prav tako pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka (8. točka drugag odstavka 339. člena ZPP).
Ni potrebno čisto vse dokaze, pri katerih vztraja tožnik, tudi izvesti. Potrebno pa je bolj določno obrazložiti, zakaj se jih ne izvede. Izhajajoč iz sporne obrazložitve zavrnitve dokaznih predlogov s strani sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi bi bilo potrebno obrazložiti vsaj to, katera so tista pravno relevantna dejstva, ki nalagajo zavrnitev posameznega dokaznega predloga. Če bi npr. sodišče prve stopnje presodilo, da že zgolj ena ugotovljena kršitev zadostuje za utemeljenost odpovednega razloga, bi tudi to lahko zadostovalo za zavrnitev ostalih dokaznih predlogov, ki se nanašajo na dokazovanje ostalih kršitev, vendar pa je to potrebno jasno obrazložiti.
ZIZ člen 271.. ZKP člen 502, 502/1, 502/4, 502.c, 502.c/3.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - predlog za podaljšanje začasnega zavarovanja - vročitev predloga
Po tretjem odstavku 502.c člena ZKP, na katerega se pritožniku pri tem sklicujejo zadostuje, če sodišče predlog udeležencem pošlje.
V 271. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) so našteti tako imenovani prvenstveni načini prepovedi, ki drugih načinov ne izključujejo. To je iz uporabljene besedne zveze "zlasti pa" v zgornji zakonski določbi jasno razvidno, kot je po četrtem odstavku 502. člena ZKP jasno, da so najdaljši roki določeni glede na fazo kazenskega postopka in da se medsebojno ne seštevajo.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 51, 51/2.
izvedensko mnenje - nagrada izvedencu - odmera nagrade izvedencu - nagrada in stroški izvedenca - manj zahtevno mnenje - nagrada za študij spisa
Večkratno ukvarjanje izvedenca z zadevo znotraj izvedbe dokaza z izvedencem ne daje podlage za večkratno odmerjanje nagrade iz naslova študija spisa, zato mu dodatno priglašeni stroški v višini študija dopolnitve spisa s prilogami in ponovnega pregleda osnovnega spisa v višini 92,00 EUR ne grejo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00010681
ZPP člen 18, 18/3, 29, 366a, 366a/2, 366a/2-2. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7-1. OZ člen 195, 195/1. ZMZPP člen 52, 52/1.
pristojnost slovenskega sodišča - pristojnost sodišč v sporih z mednarodnim elementom - mednarodna pristojnost - procesna predpostavka - spor z mednarodnim elementom - mednarodni element - pogodbeno razmerje - kraj izpolnitve - prodajna pogodba za nepremičnino
V predmetni pravdi imata obe pravdni stranki stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, zato lahko mednarodni značaj pravnega razmerja izhaja le iz temelja spora, saj sta sklenili prodajno pogodbo za nakup nepremičnine v Republiki Hrvaški. Mednarodni značaj pravnega razmerja lahko v zadevah v zvezi s pogodbenimi razmerji izhaja iz kraja izpolnitve obveznosti.
Ker je denarne obveznosti potrebno izpolniti v kraju, v katerem ima upnik prebivališče (prvi odstavek 195. člena OZ), to je v Republiki Sloveniji, navedeno pravno razmerje nima mednarodnega elementa, zato se pravila BU I ne uporabijo.
Če za spor ni treba uporabiti pravnih aktov EU, se uporabi ZMZPP. V skladu z določbo prvega odstavka 52. člena ZMZPP se smeta stranki sporazumeti o pristojnosti tujega sodišča le, če je vsaj ena od njiju tuj državljan ali pravna oseba s sedežem v tujini in ne gre za spor, za katerega je po določbah tega ali drugega zakona izključno pristojno sodišče Republike Slovenije. Ker sta obe pravdni stranki državljana Republike Slovenije, sporazuma o pristojnosti po ZMZPP ne bi mogli veljavno skleniti, zato se vprašanje pravne narave obligacijskega razmerja med pravdnima strankama v primeru uporabe ZMZPP sploh ne pojavi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00010639
ZOZP člen 1, 15. ZS člen 113a, 113a/6. Direktiva Sveta z dne 24. aprila 1972 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti člen 3.
obvezno zavarovanje lastnika vozila proti odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam - obvezno avtomobilsko zavarovanje - obvezno zavarovanje traktorja - traktor kot delovni stroj oziroma pogonsko sredstvo - uporaba vozila - običajna funkcija vozila - zavarovalno kritje - izključitev zavarovalnega kritja - odškodnina - pravica do odškodnine
Četudi pojma „uporaba vozila“ ni mogoče omejiti zgolj na uporabo vozila v prometni situaciji, pa je potrebno upoštevati, da je zavarovanje avtomobilske odgovornosti sklenjeno (zgolj) za riziko vožnje. Obvezno avtomobilsko zavarovanje torej ne more zajemati vsakršne škode, ki nastane tretjim in ki je kakorkoli povezana z delovanjem vozila. Zavarovalnega kritja zato ni v primeru, ko vozilo opravlja izključno funkcijo proizvajalca pogonske sile.
V konkretnem primeru je zavarovalno kritje izključeno zato, ker je bil traktor uporabljen zgolj kot delovni stroj - kot vir energije za uporabo traktorskega priključka, katerega delovna operacija, izvajana v času škodnega dogodka, ni zajemala tudi vožnje oziroma premika traktorja z namenom izvedbe delovne operacije. Vtoževana škoda ni nastala pri običajni funkciji traktorja (vožnja oziroma premik traktorja v funkciji delovnega stroja je običajna funkcija traktorja), zato ni krita z obveznim zavarovanjem avtomobilske odgovornosti.
višina denarne odškodnine za premoženjsko škodo - odmera povračila škode - dokazno breme glede višine terjatve - vrednost materiala - identiteta predmeta - odtujitev stvari
Sporna je višina dosojene odškodnine za materialno škodo, ki je tožnici nastala, ko je toženec s solastnega dvorišča odpeljal začasno uskladiščeni okrasni kamniti material.
Sodišču ni bila omogočena primerjava materiala, s katero bi se lahko bodisi potrdile bodisi ovrgle tožničine trditve o njegovi zamenjavi z manjvrednim materialom.
izvršba na nepremičnine - izročitev nepremičnin kupcu - izročitev in izpraznitev nepremičnine - odločanje po uradni dolžnosti - določitev roka - okoliščine primera - najemno razmerje
Sodišče je dolžno pri odločitvi, da se prodana nepremičnina izroči kupcu in se po pravnomočnosti sklepa v zemljiški knjigi nanj vpiše lastninska pravica ter se brišejo pravice in bremena, odločiti tudi, kdaj je dolžnik dolžan izprazniti nepremičnino ter jo prazno oseb in stvari izročiti kupcu. Upnikov predlog za izselitev dolžnika zato ni potreben, saj zakon sam daje podlago za takšno odločitev sodišča. Zato odločitev, kdaj se je dolžnik dolžan izseliti iz stanovanja, ni vezana na predlog strank oziroma udeležencev, temveč sodišče o tem odloči uradoma. Ker 15-dnevni rok za vložitev predloga za izdajo dopolnilne sodbe oziroma v izvršilnem postopku sklepa, veže le stranko, ni ovire, da ne bi sodišče sámo, brez predloga stranke sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, v katerem ni hkrati odločilo tudi o tem, kdaj se je dolžnik dolžan izseliti, kasneje dopolnilo s takšno odločitvijo.
Rok za izpraznitev nepremičnine izrecno z zakonom ni določen, gre za prosto in svobodno odločitev sodišča o tem, kakšen rok bo dolžniku naložilo. Pri odločitvi o postavitvi roka, v katerem mora dolžnik nepremičnino izprazniti in jo izročiti kupcu v posest, pa so pomembne tudi okoliščine posameznega primera.
ZDR-1 člen 84, 84/1, 89, 89/1, 89/1-4, 116, 116/1.. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103.. ZZRZI člen 40, 40/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - invalid - mnenje komisije
Ni relevantno vztrajanje pritožbe, da poizvedbe o možni zaposlitvi delavca pri drugem delodajalcu, niso del predpisane dokumentacije, ki jo je potrebno predložiti v postopku komisije. Ni ovire, da delodajalec tovrstne dokumentacije ali katere koli druge listine ne bi predložil v sodnem postopku za dokazovanje zakonitosti odpovedi. Bistveno za odločitev o pritožbi zoper izpodbijano sodbo je ravno vprašanje, ali je sodišče prve stopnje na podlagi izvedenih dokazov pravilno zaključilo, da tožena stranka ni zmogla bremena dokazovanja zakonitosti podane odpovedi.
Prvi toženec bi lahko pravilno zavaroval gradbišče le tako, da nihče od drugih delavcev, ki so delali na skupnem gradbišču, v času odstranjevanja tramov ne bi bil prisoten. Torej bi morali biti drugi delavci iz skupnega gradbišča za določen čas umaknjeni. Zato pokojnemu delavcu ni mogoče očitati, da se ne bi smel zadrževati, kjer se je zadrževal, saj je bilo skupno gradbišče na razdalji nekaj metrov in kot navaja pritožba, so bili v sklopu projekta trije objekti. Pritožbeni ugovor deljene odgovornosti je ob povedanem neutemeljen.
Pri zavarovanju pred odgovornostjo ima oškodovanec pravico do direktne tožbe po 965. členu OZ tedaj, ko nastane zavarovalni primer, vendar je treba ločiti razmerje, ki izhaja iz sklenjene zavarovalne pogodbe in ima pogodbeni temelj, od razmerja med oškodovancem in zavarovalnico, pri kateri ima nekdo zavarovano svojo odgovornost, za kar zakon izrecno podeljuje oškodovancu lastno pravico in direktno tožbo. Pri obveznem zavarovanju ima zavarovalnica zaradi varstva oškodovanca, ki mu ga daje zakon, in doseganja namena obveznega zavarovanja, zoper oškodovanca le omejene ugovore, ali pa ugovorov iz zavarovalne pogodbe sploh nima, zoper zavarovanca pa lahko naperi regresni zahtevek. Drugače je pri prostovoljnem zavarovanju, kjer je v ospredju zavarovalni interes zavarovanca in kjer zakon oškodovanca ne ščiti, zato ima zavarovalnica tudi proti oškodovancu ugovore iz zavarovalne pogodbe. Zavarovalnica ni dolžna izplačati oškodovancu več, kot bi bila dolžna izplačati svojemu zavarovancu, to pomeni, da sta vsebina in obseg obveznosti zavarovalnice tudi v razmerju do oškodovanca v celoti odvisna od zavarovalne pogodbe, čeprav oškodovanec ni bil njena pogodbena stranka.
ZPP člen 108, 155, 180. SPZ člen 92, 92/1. ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3, 272/3.
izročitev listin - tožba na izročitev listine - poslovna dokumentacija - vrnitveni zahtevek - sestavine tožbe - določenost tožbenega zahtevka - izvršljivost tožbenega zahtevka - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - začasna ureditev spornega pravnega razmerja - nastanek težko nadomestljive škode - stroški postopka - potrebni stroški - stroški za pristop na narok - trditveno in dokazno breme
V zahtevku je navedeno, da gre za računovodske listine, ki se nanašajo na tožnico in sicer bruto bilance ter listine, ki so bile osnova za knjiženje dohodkov in odhodkov, knjigo prejetih in izdanih faktur ter listine, ki so bile osnova za izdelavo knjiženj in bilance stanja ter izkaza poslovnega izzida. Navedeno je tudi obdobje iz katerega izvirajo. Vse navedeno omogoča njihovo identifikacijo, pa tudi ločevanje listin, ki se nanašajo na tožnico od morebitnih računovodskih listin drugih pravnih oseb. Sodišče prve stopnje zato s tem, ko je odločalo o tožbi in ni izpeljalo postopka po 108. členu ZPP, ni storilo nobene postopkovne kršitve.
Začasna odredba, ki se pokriva z zahtevkom, dejansko pomeni to, da sodišče o zahtevanem pravnem varstvu odloči še preden izpelje kontradiktoren postopek, ki tudi tožencu zagotovi možnost, da brani svoje pravice in interese. Izdaja regulacijske začasne odredbe zato (tudi če tožnik izkaže težko nadomestljivo škodo) v primeru, da vrnitev v prejšnje stanje ni mogoča, ni dopustna. Za izdajo regulacijske začasne odredbe, ki se pokriva s tožbenim zahtevkom, mora torej tožnik izkazati verjetnost nastanka težko nadomestljive škode (pri čemer je po stališču ustavnega sodišča ta pojem treba restriktivno tolmačiti) ter pogoj, da je kasneje, kljub izvršitvi začasne odredbe, za toženca, če v pravdi uspe, mogoče vzpostaviti prejšnje stanje.
Bistveno je, da tožnica ni izkazala, da gre pri škodi, ki bi ji zaradi plačila globe nastala, za težko nadomestljivo škodo. Ni namreč vsaka premoženjska škoda težko nadomestljiva. Tožnica s svojimi posplošenimi trditvami, da bi plačilo globe pomenilo njen propad, saj gre za majhno družbo z majhnim obsegom poslovanja in majhnim premoženjem (kar ponavlja tudi v pritožbi), trditvenemu bremenu v tej smeri ni zadostila. Tako ni navedla niti tega, kakšen je njen obseg poslovanja, kakšne dohodke dosega, kakšno je njeno premoženje in podobno. Sodišče prve stopnje je zato odločilo pravilno, ko predlogu za izdajo začasne odredbe ni ugodilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00010747
OZ člen 10, 131, 131/1, 179, 182.
odškodnina - odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - odškodninska odgovornost delodajalca - neposlovna odškodninska obveznost - krivdna odškodninska odgovornost - padec na mokrih stopnicah - opustitveno ravnanje - opustitev dolžne skrbnosti - prepoved povzročanja škode - izvedensko mnenje - varni pogoji dela - vzročna zveza - zlom zapestja - višina odškodnine - anatomske in funkcionalne spremembe - stroški postopka - vrednost spornega predmeta - vrednost izpodbijanega dela - oprostitev plačila sodnih taks - merilo uspeha - delni uspeh v pravdi
Tudi če je material ustrezen za zunanje stopnice, to še ne pomeni, da mokre stopnice ne morejo biti spolzke oziroma, da je odškodninska odgovornost toženkine zavarovanke že zato izključena.
Zavarovanka toženke kot tožničina delodajalka mora zagotoviti varne pogoje dela. Pri tem mora ne le ravnati z zakonom ali v skladu s predpisi, ampak delovati preventivno in na mestih, kjer je v določenih okoliščinah (dež) mogoče pričakovati večjo možnost nastanka škode, ukreniti vse za preprečitev nastanka škode. Glede na širino podesta bi zato morala nanj namestiti več protidrsnih trakov. Poškodbo tožnice je po splošnih življenjskih izkušnjah mogoče pripisati opustitvam toženke. Padec oziroma posledična poškodba je predvidljiva posledica opustitve toženkine zavarovanke, zato je podana tudi adekvatna vzročna zveza.
Stroški pritožbenega postopka se odmerijo glede na vrednost izpodbijanega dela.
Ker je po spremembi sodbe uspeh tožnice 85%, pri tem pa je treba še upoštevati, da je bil v zadevi sporen temelj, je odločitev, da mora toženka tožnici povrniti celotne pravdne stroške, pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00011372
OZ člen 569, 574, 574/2. ZGD-1 člen 498, 525, 525/1. ZFPPIPP člen 14. ZPP člen 5, 8, 213, 213/2.
ustno sklenjena pogodba - posojilna pogodba - kapitalsko posojilo - bistvene sestavine pogodbe - obveznost posojilojemalca - rok za vrnitev posojila - nedoločen rok za izpolnitev obveznosti - primeren rok za izpolnitev - poslovne knjige in evidence - družba z enim družbenikom - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - dolžnikova zamuda - dokazna ocena - pravica do izjave - pravica do izvedbe predlaganih dokazov
Za primer, da pogodbenika ne določita roka za vrnitev posojila, in ga tudi ni mogoče določiti iz okoliščin, OZ v drugem odstavku 574. člena določa, da mora posojilojemalec vrniti posojilo po izteku primernega roka, ki ne more biti krajši od dveh mesecev, šteto od posojilodajalčeve zahteve, naj mu posojilo vrne.
predlog za obnovo postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka - nepopoln predlog za obnovo postopka - prepozen predlog za obnovo postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - ponarejena listina
Ker pritožnika nista navedla okoliščin, iz katerih bi bilo razvidno, da sta predloga za obnovo vložila v zakonitem roku, je prvostopenjsko sodišče pravilno zaključilo, da ni izkazano, ali sta bila vložena pravočasno in ju pravilno zavrglo (prvi odstavek 398. člena v zvezi z drugim odstavkom 395. člena in drugim odstavkom 397. člena ZPP).
ZVPSBNO člen 4, 16. OZ člen 168, 168/3. ZPP člen 214, 214/2, 286.
denarna odškodnina za premoženjsko škodo - denarna odškodnina zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - trajanje sodnega postopka - premoženjska škoda - vrednotenje nepremičnin - metoda vrednotenja - vrednost nepremičnine - tržna vrednost nepremičnine - tržna vrednost objekta - nabavna vrednost nepremičnin - vrednotenje zemljišča - izgubljeni dobiček - neprerekane trditve - pravočasnost trditev - bistvena kršitev določb postopka - dokazno breme - podredni tožbeni zahtevki
Z dolgotrajnim sojenjem v nepravdnem postopku je bila kršena pravica tožnice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Taka kršitev ima lahko za posledico premoženjsko škodo.
Premoženjsko škodo bi lahko predstavljala razlika med prejeto odškodnino in odškodnino, ki bi tožnici pripadala za hišo, če bi bilo v nepravdnem postopku odločeno do 1. 7. 2007, v kolikor bi bila v vzročni zvezi z (zatrjevano) kršitvijo pravice do sojenja v razumnem roku. Za ugotavljanje morebitne razlike v vrednosti nepremičnine v posameznih obdobjih bi bilo treba opraviti vrednotenje nepremičnine po enaki metodi.
Tožnica ni dokazala izgube na dobičku iz naslova obresti, ki bi jih prejela v primeru položitve odškodnine na dolgoročni bančni depozit.
ZPP člen 18, 105a, 274, 274/1.. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-3.. ZDR-1 člen 200, 200/5.
zavržena tožba - neizbran kandidat - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Tožnik se je najkasneje v začetku maja 2013 seznanil, da na delovno mesto administrativna podpora v prodaji ni izbran, zato je že tedaj začel teči 30-dnevni rok za uveljavljanje sodnega varstva v skladu s petim odstavkom 200. členom ZDR-1. Dejstvo, da tožnik izplačilo odškodnine utemeljuje na materialni škodi, ki naj bi jo utrpel, ker ga tožena stranka o neizbiri ni obvestila in ne na kršitvi zakonske prepovedi diskriminacije, ni odločilno za odločitev o pravočasnosti tožbe, ki jo je v takšnih primerih potrebno vložiti v prekluzivnem zakonskem roku. Zato je sodišče prve stopnje ob ugotovitvi, da tožba ni bila vložena v roku 30 dni, tožbo na podlagi določbe 1. odstavka 274. člena ZPP pravilno zavrglo.
Ko je stečajna upraviteljica od uvedbe stečaja stečajnega dolžnika vstopila v pravde stečajnega dolžnika, je pravilno ravnala, ko je te pravde nadaljevala. Zatrjevana škoda tožnikov, kar naj bi bili pravdni stroški, katerih nista dobila izplačanih, pa ni škoda, za katero odgovarja stečajna upraviteljica. Njeno ravnanje ob odločanju o obeh pravdah, je bilo pravilno v času, ko je te odločitve sprejela in je eden izmed upnikov, ki je zagotavljal stroške teh pravd, te obveznosti tudi izpolnjeval. Dejstvo, da je ta družba šla kasneje v stečaj, pa v trenutku sklepanja dogovora o povračilu stroškov, ni odločilno. Ko je stečajna upraviteljica sklepala ta dogovor, je bila ta družba (upnik) dobro stoječa družba.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - težko socialno stanje - varstvo pravic mladoletnih otrok - realizacija izvršbe kot škoda - tehtanje interesov strank
Sodišče prve stopnje je zakonske razloge za odlog izvršbe na predlog dolžnika razlagalo preozko, ko je težko socialno stanje dolžnikov in posledično intenzivno škodo zaradi izgube doma (škoda zaradi realizacije obravnavane izvršbe) opredelilo kot pravno nepriznano škodo. Stališče sodišča prve stopnje, da upnik ni dolžan čakati na izselitev dolžnikov do zaključka šolskega leta mladoletne četrte dolžnice, daje preveliko težo upnikovim interesom. Že na ustavnem nivoju je zagotovljeno posebno varstvo in skrb otrok (prvi odstavek 56. člena Ustave - URS). Otroci so posebej varovani pri svojem razvoju, ki ne more biti učinkovit, če nimajo na voljo ustreznih socialnih razmer, v katerih lahko kakovostno opravljajo šolske obveznosti. Tudi center za socialno delo predlaga, da se pri odlogu upošteva koristi mladoletne dolžnice v času njenega šolanja s tem, da ostane v dosedanjem domu do zaključka šolskega leta.
ZIZ člen 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-8. ZPP člen 212.
ugovor zoper sklep o izvršbi - izterjava denarne terjatve - sodna poravnava - neizterljivost terjatve - dogovor strank - impugnacijski ugovor - preplačilo dolga - vračunavanje plačil - trditvena podlaga
Za odločitev je bistven odgovor na vprašanje o pravni naravi dogovora v drugem odstavku II. točke sodne poravnave, v katerem je določeno, da se tožeča stranka (upnica) zaveže, da dokler tožena stranka (dolžnik) ne pridobi zaposlitve ali ustreznega vira dohodka, ne bo sodno izterjala zapadlih neplačanih zneskov preživnine, kot so določeni s to odločbo. Gre za tako imenovani ugovor pactum de non exequendo, s katerim se stranki dogovorita, da se izvršljiva terjatev določen čas ne bo izterjevala. To je impugnacijski ugovorni razlog iz 55. člena ZIZ, ki se nanaša na zahtevek za izvršbo in ne na izvršljivo terjatev.
Pritožnik je v pritožbi ugovorne navedbe ponovil, kot je tudi ponovil, da je bila njegova volja otroku plačati več, kot je bil dolžan. Prizadevanje dolžnika, da otroku omogoči več sredstev za preživljanje, je edino pravilno, vendar je ob ponovljeni pritožbeni navedbi treba odgovoriti, da ob izrecni izjavi, da dolžnik plačuje več kot je dolžan, ker si tako želi, preplačila ni bilo mogoče upoštevati v tem postopku kot ugovorni razlog iz 8. točke drugega odstavka 55. člena ZIZ. Sodišče je vezano na trditveno podlago.
ZObr člen 97f, 100a, 100a/3.. ZPP člen 274.. ZDR-1 člen 156, 200.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - davki in prispevki - sodno varstvo - zavrženje tožbe
Predmet tega spora se nanaša tudi na opravljanje nevarnih nalog v istem spornem obdobju. S tem v zvezi je sodišče prve stopnje pravilno razlogovalo o tem, da niso izpolnjene procesne predpostavke za izpodbijanje odločbe tožene stranke z dne 13. 11. 2015, glede katere se tožnik zavzema za priznanje višjega dodatka za nevarne naloge. Ker tožnik zoper odločbo ni ugovarjal (3. odstavek 100.a člena ZObr), sodno varstvo za izpodbijanje odločbe ni dopustno (100.a člen ZObr). Zato je bila tožba v zvezi z zahtevkom za spremembo odločbe glede višine dodatka pravilno zavržena (274. člen ZPP).
To pa ne pomeni, da je nedopustno tudi sodno varstvo glede ostalega zahtevka, ki se nanaša na zatrjevano opravljanje nalog v nevarnih pogojih. V tem delu gre za tožbeni zahtevek iz naslova dejansko opravljenega dela. Pogoj za odločanje o tovrstnem zahtevku ni predhodno izpodbijanje omenjene odločbe, saj gre za denarni zahtevek, glede katerega je dopustno neposredno sodno varstvo (200. člen ZDR-1).
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 1, 1/4, 11, 15. ZIZ člen 38, 38/5.
izvršba na izročitev mladoletnega otroka - izvršilni stroški - plačilo za delo izvršitelja - neuspešna oprava izvršbe
Izvršitelj je upravičen za plačilo v zvezi z izvršilnim dejanjem tudi v primeru, če je to neuspešno ali neizvedeno iz razlogov, ki so na strani dolžnika, upnika ali tretje osebe, plačilo za izvršilna dejanja, ki niso opisana v tarifi, pa se določi s primerjavo podobnih opravil, ki so ovrednotena v tarifi. Ne glede na to, da izvršilno dejanje ni bilo uspešno opravljeno, je izvršitelj upravičen do sorazmernega dela plačila za svoje delo, t.j. za neuspešen poskus odvzema otroka.