KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00011152
KZ-1 člen 74, 75, 75/2, 240, 240/1, 240/2. ZKP člen 373, 373/1, 450č, 450č/3.
zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - odvzem protipravne premoženjske koristi - sporazum o priznanju krivde - opis kaznivega dejanja - višina protipravne premoženjske koristi - dolžnost ugotavljati dejansko stanje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Višina protipravne premoženjske koristi iz dejstvenega opisa kaznivega dejanja, ki je predmet sporazuma o priznanju krivde, ki ga sodišče sprejme, ni nujno enaka višini protipravne premoženjske koristi, ki se odvzame.
predlog za obnovo postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka - nepopoln predlog za obnovo postopka - prepozen predlog za obnovo postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - ponarejena listina
Ker pritožnika nista navedla okoliščin, iz katerih bi bilo razvidno, da sta predloga za obnovo vložila v zakonitem roku, je prvostopenjsko sodišče pravilno zaključilo, da ni izkazano, ali sta bila vložena pravočasno in ju pravilno zavrglo (prvi odstavek 398. člena v zvezi z drugim odstavkom 395. člena in drugim odstavkom 397. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00010764
ZPP člen 115, 115/6, 258, 286a, 286a/3.
izpolnitev pogodbe - izpolnitev prevzete pogodbene obveznosti - pogodba - dogovor - nepovratna finančna sredstva - evropska sredstva - namen pravdnih strank - poziv upnika k izpolnitvi obveznosti - zakonske zamudne obresti - tek zakonskih zamudnih obresti - naknadno zdravniško opravičilo - izostanek odvetnika z naroka - preložitev naroka - sklep procesnega vodstva - rok za odgovor na vlogo nasprotne stranke - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazna ocena - ustna sklenitev dogovora - podpis pogodbe
Čeprav financiranje res ni bilo formalno vezano na plačilo kotizacije, je po izvedenih dokazih sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da brez sodelovanja na evropskem prvenstvu toženka do dodeljenih nepovratnih evropskih sredstev za obnovo dvorane ne bi bila upravičena. Sodišče prve stopnje je zato namen sklenitve dogovora pravilno presojalo celostno, torej ne zgolj kot kritje stroškov kotizacije ene od soorganizatork prvenstva, temveč tudi s tem povezano participiranje pri pridobivanju evropskih sredstev v deležu, ki bi sicer odpadel na to soorganizatorico. Ne glede na to, da dogovor med strankama in ostalimi tremi občinami, gostiteljicami prvenstva, povzet v obvestilu, ni bil formalno zapisan v obliki večpartitne pogodbe oziroma v obliki posamičnih pogodb z vsako od gostiteljic prvenstva, je pravno veljaven.
Prvi toženec bi lahko pravilno zavaroval gradbišče le tako, da nihče od drugih delavcev, ki so delali na skupnem gradbišču, v času odstranjevanja tramov ne bi bil prisoten. Torej bi morali biti drugi delavci iz skupnega gradbišča za določen čas umaknjeni. Zato pokojnemu delavcu ni mogoče očitati, da se ne bi smel zadrževati, kjer se je zadrževal, saj je bilo skupno gradbišče na razdalji nekaj metrov in kot navaja pritožba, so bili v sklopu projekta trije objekti. Pritožbeni ugovor deljene odgovornosti je ob povedanem neutemeljen.
Pri zavarovanju pred odgovornostjo ima oškodovanec pravico do direktne tožbe po 965. členu OZ tedaj, ko nastane zavarovalni primer, vendar je treba ločiti razmerje, ki izhaja iz sklenjene zavarovalne pogodbe in ima pogodbeni temelj, od razmerja med oškodovancem in zavarovalnico, pri kateri ima nekdo zavarovano svojo odgovornost, za kar zakon izrecno podeljuje oškodovancu lastno pravico in direktno tožbo. Pri obveznem zavarovanju ima zavarovalnica zaradi varstva oškodovanca, ki mu ga daje zakon, in doseganja namena obveznega zavarovanja, zoper oškodovanca le omejene ugovore, ali pa ugovorov iz zavarovalne pogodbe sploh nima, zoper zavarovanca pa lahko naperi regresni zahtevek. Drugače je pri prostovoljnem zavarovanju, kjer je v ospredju zavarovalni interes zavarovanca in kjer zakon oškodovanca ne ščiti, zato ima zavarovalnica tudi proti oškodovancu ugovore iz zavarovalne pogodbe. Zavarovalnica ni dolžna izplačati oškodovancu več, kot bi bila dolžna izplačati svojemu zavarovancu, to pomeni, da sta vsebina in obseg obveznosti zavarovalnice tudi v razmerju do oškodovanca v celoti odvisna od zavarovalne pogodbe, čeprav oškodovanec ni bil njena pogodbena stranka.
ZObr člen 97f, 100a, 100a/3.. ZPP člen 274.. ZDR-1 člen 156, 200.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - davki in prispevki - sodno varstvo - zavrženje tožbe
Predmet tega spora se nanaša tudi na opravljanje nevarnih nalog v istem spornem obdobju. S tem v zvezi je sodišče prve stopnje pravilno razlogovalo o tem, da niso izpolnjene procesne predpostavke za izpodbijanje odločbe tožene stranke z dne 13. 11. 2015, glede katere se tožnik zavzema za priznanje višjega dodatka za nevarne naloge. Ker tožnik zoper odločbo ni ugovarjal (3. odstavek 100.a člena ZObr), sodno varstvo za izpodbijanje odločbe ni dopustno (100.a člen ZObr). Zato je bila tožba v zvezi z zahtevkom za spremembo odločbe glede višine dodatka pravilno zavržena (274. člen ZPP).
To pa ne pomeni, da je nedopustno tudi sodno varstvo glede ostalega zahtevka, ki se nanaša na zatrjevano opravljanje nalog v nevarnih pogojih. V tem delu gre za tožbeni zahtevek iz naslova dejansko opravljenega dela. Pogoj za odločanje o tovrstnem zahtevku ni predhodno izpodbijanje omenjene odločbe, saj gre za denarni zahtevek, glede katerega je dopustno neposredno sodno varstvo (200. člen ZDR-1).
pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas - pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - začasno povečan obseg dela - prodajalka - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas
Ni odločilno, da ima tožena stranka tudi po tem, ko tožnica ni več zaposlena pri njej, najeto delovno silo preko agencije, kar je bila praksa tožene stranke tudi v času tožničine zaposlitve pri njej. To samo po sebi ne pomeni zlorabe instituta zaposlovanja za določen čas. To, da so napoteni delavci ali pa drugi delavci, zaposleni pri toženi stranki, zanjo opravljali delo, še ne daje podlage za zaključek, da je tožena stranka imela trajno potrebo po tožničinem delu. Pritožba se zavzema za logiko, kot da gre za spor iz naslova redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ko je ključno vprašanje, ali je prenehala potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, kar pa za spor iz naslova transformacije ni pomembno. Odločilno v predmetnem sporu je, da razlogi za sklenitev treh pogodb o zaposlitvi za določen čas niso bili le formalni oziroma zgolj fiktivni, ampak objektivno pogojeni - tako po vsebini kot po predvidenem času trajanja.
ZJU člen 68, 68/1, 68/3.. ZDR-1 člen 56, 118.. ZUTD člen 49, 50, 50/1, 50/2.. ZDR člen 52, 52/1, 52/1-9, 54.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - nadomeščanje začasno odsotnega delavca - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - javna dela - brezposelna oseba - sodna razveza - možnost nadaljevanja delovnega razmerja - reintegracija
Zmotna je presoja sodišča prve stopnje, da pogodba o zaposlitvi za določen čas, sklenjena za opravljanje javnih del, ne more transformirati v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. V podobni zadevi je Vrhovno sodišče RS že zavzelo stališče, da se v primeru, če razlog za sklenitev pogodbe ni podan (tudi, če je sklenjena za izvajanje javnih del - po 9. alineji prvega odstavka 52. člena ZDR), v skladu s 54. členom ZDR šteje, da je sklenjena za nedoločen čas.
Institut sodne razveze po 118. členu ZDR-1 se lahko uporabi tudi v sporu o transformaciji pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
ZD člen 212, 212-1, 213, 213/1. ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1.
napotitev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - obstoj darila - skupno premoženje - premoženje, pridobljeno z delom v času trajanja zakonske zveze - posebno premoženje
Napotitev na pravdo pritožnice za 2.500 EUR, kolikor meni, da je zapustnikovega iz naslova skupnega premoženja, gre pa za sredstva, ki jih je imela na svojem računu vdova v trenutku zapustnikove smrti, je pravilna. Res je, da je premoženje, ki ga zakonca ustvarita z delom tekom zakonske zveze, njuno skupno premoženje in se domneva, da sta deleža na tem premoženju enaka. Vendar je pritožnica tista, ki mora šele dokazati, kar do sedaj ni niti zatrjevala, da namreč gre ravno za taka sredstva, torej pridobljena z delom v času trajanja zakonske zveze. To se ne domneva kar samo po sebi, saj ima vsak zakonec lahko tudi svoje posebno premoženje.
ZIZ člen 59, 59/1, 64, 64/1. ZPP člen 3, 3/3, 274.
tožba za nedopustnost izvršbe - zavrženje tožbe - pravni interes - napotitveni sklep - položaj tretje osebe
Lastnik nepremičnine, na kateri je bila dovoljena izvršba, ko nepremičnina še ni bila vpisana v zemljiško knjigo, ima v izvršilnem postopku položaj dolžnika, čeprav ni osebni dolžnik in ima že v izvršilnem postopku možnost uveljavljati ugovore kot dolžnik. Tožnica bo torej lahko že v izvršilnem postopku z ugovori uveljavljala, da se izvršba na njeno nepremičnino ne bo opravila. Zato pravni interes za vložitev tožbe na nedopustnost izvršbe ni izkazan in je odločitev o zavrženju tožbe na podlagi 274. člena ZPP pravilna.
Ko je stečajna upraviteljica od uvedbe stečaja stečajnega dolžnika vstopila v pravde stečajnega dolžnika, je pravilno ravnala, ko je te pravde nadaljevala. Zatrjevana škoda tožnikov, kar naj bi bili pravdni stroški, katerih nista dobila izplačanih, pa ni škoda, za katero odgovarja stečajna upraviteljica. Njeno ravnanje ob odločanju o obeh pravdah, je bilo pravilno v času, ko je te odločitve sprejela in je eden izmed upnikov, ki je zagotavljal stroške teh pravd, te obveznosti tudi izpolnjeval. Dejstvo, da je ta družba šla kasneje v stečaj, pa v trenutku sklepanja dogovora o povračilu stroškov, ni odločilno. Ko je stečajna upraviteljica sklepala ta dogovor, je bila ta družba (upnik) dobro stoječa družba.
ZIZ člen 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-8. ZPP člen 212.
ugovor zoper sklep o izvršbi - izterjava denarne terjatve - sodna poravnava - neizterljivost terjatve - dogovor strank - impugnacijski ugovor - preplačilo dolga - vračunavanje plačil - trditvena podlaga
Za odločitev je bistven odgovor na vprašanje o pravni naravi dogovora v drugem odstavku II. točke sodne poravnave, v katerem je določeno, da se tožeča stranka (upnica) zaveže, da dokler tožena stranka (dolžnik) ne pridobi zaposlitve ali ustreznega vira dohodka, ne bo sodno izterjala zapadlih neplačanih zneskov preživnine, kot so določeni s to odločbo. Gre za tako imenovani ugovor pactum de non exequendo, s katerim se stranki dogovorita, da se izvršljiva terjatev določen čas ne bo izterjevala. To je impugnacijski ugovorni razlog iz 55. člena ZIZ, ki se nanaša na zahtevek za izvršbo in ne na izvršljivo terjatev.
Pritožnik je v pritožbi ugovorne navedbe ponovil, kot je tudi ponovil, da je bila njegova volja otroku plačati več, kot je bil dolžan. Prizadevanje dolžnika, da otroku omogoči več sredstev za preživljanje, je edino pravilno, vendar je ob ponovljeni pritožbeni navedbi treba odgovoriti, da ob izrecni izjavi, da dolžnik plačuje več kot je dolžan, ker si tako želi, preplačila ni bilo mogoče upoštevati v tem postopku kot ugovorni razlog iz 8. točke drugega odstavka 55. člena ZIZ. Sodišče je vezano na trditveno podlago.
ZPP člen 108, 155, 180. SPZ člen 92, 92/1. ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3, 272/3.
izročitev listin - tožba na izročitev listine - poslovna dokumentacija - vrnitveni zahtevek - sestavine tožbe - določenost tožbenega zahtevka - izvršljivost tožbenega zahtevka - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - začasna ureditev spornega pravnega razmerja - nastanek težko nadomestljive škode - stroški postopka - potrebni stroški - stroški za pristop na narok - trditveno in dokazno breme
V zahtevku je navedeno, da gre za računovodske listine, ki se nanašajo na tožnico in sicer bruto bilance ter listine, ki so bile osnova za knjiženje dohodkov in odhodkov, knjigo prejetih in izdanih faktur ter listine, ki so bile osnova za izdelavo knjiženj in bilance stanja ter izkaza poslovnega izzida. Navedeno je tudi obdobje iz katerega izvirajo. Vse navedeno omogoča njihovo identifikacijo, pa tudi ločevanje listin, ki se nanašajo na tožnico od morebitnih računovodskih listin drugih pravnih oseb. Sodišče prve stopnje zato s tem, ko je odločalo o tožbi in ni izpeljalo postopka po 108. členu ZPP, ni storilo nobene postopkovne kršitve.
Začasna odredba, ki se pokriva z zahtevkom, dejansko pomeni to, da sodišče o zahtevanem pravnem varstvu odloči še preden izpelje kontradiktoren postopek, ki tudi tožencu zagotovi možnost, da brani svoje pravice in interese. Izdaja regulacijske začasne odredbe zato (tudi če tožnik izkaže težko nadomestljivo škodo) v primeru, da vrnitev v prejšnje stanje ni mogoča, ni dopustna. Za izdajo regulacijske začasne odredbe, ki se pokriva s tožbenim zahtevkom, mora torej tožnik izkazati verjetnost nastanka težko nadomestljive škode (pri čemer je po stališču ustavnega sodišča ta pojem treba restriktivno tolmačiti) ter pogoj, da je kasneje, kljub izvršitvi začasne odredbe, za toženca, če v pravdi uspe, mogoče vzpostaviti prejšnje stanje.
Bistveno je, da tožnica ni izkazala, da gre pri škodi, ki bi ji zaradi plačila globe nastala, za težko nadomestljivo škodo. Ni namreč vsaka premoženjska škoda težko nadomestljiva. Tožnica s svojimi posplošenimi trditvami, da bi plačilo globe pomenilo njen propad, saj gre za majhno družbo z majhnim obsegom poslovanja in majhnim premoženjem (kar ponavlja tudi v pritožbi), trditvenemu bremenu v tej smeri ni zadostila. Tako ni navedla niti tega, kakšen je njen obseg poslovanja, kakšne dohodke dosega, kakšno je njeno premoženje in podobno. Sodišče prve stopnje je zato odločilo pravilno, ko predlogu za izdajo začasne odredbe ni ugodilo.
izročitev in izpraznitev nepremičnine - pravna podlaga posesti - neobstoj pogodbe - najemno razmerje - odpoved najemnega razmerja - krivdni razlog za odpoved
Ker prvi toženec prebiva v stanovanju, ki je v lasti tožnikov, z njima pa ni sklenil najemne pogodbe, niti ni naveden kot uporabnik v najemni pogodbi z dne 27. 5. 1992, tožnika od njega upravičeno zahtevata izselitev in izročitev stanovanja prostega vseh oseb in stvari.
Najemno pogodbo je mogoče odpovedati le, če lastnik najemnika predhodno pisno opozori na kršitev, na način njene odprave in če mu da primeren rok za odpravo kršitve. Ta rok ne sme biti krajši od 15-tih dni. V konkretnem primeru sta tožnika prvemu tožencu opomin tudi poslala. Res je, da sta mu za odpravo kršitve, to je plačilo zapadlih najemnin in stroškov stanovanja, ponudila najkrajši možen rok (to je 15 dni), vendar to ne pomeni, da rok ni primeren. Ker gre pri načinu odprave kršitve za plačilo (ki ni zamudno opravilo) in tudi višina zneska ni bila taka, da bi sama po sebi terjala razmislek o daljšem roku, bi moral pritožnik pojasniti razloge, za svojo trditev o neprimerni dolžini roka.
Ker ni bilo pravnomočno presojana odgovornost prvotožene stranke po 147.členu OZ, pritožba zmotno trdi, da je že pravnomočno odločeno o odškodninski odgovornosti delodajalca in da bi zato sodišče prve stopnje smelo presojati le o obstoju odgovornosti toženca kot delavca glede na drugi odstavek 147.člena OZ.
Odgovornost delodajalca in delavca po 147.členu OZ nista akcesorni, temveč je delodajalčeva odgovornost samostojna in ni odvisna od obstoja odškodninske odgovornosti delavca in v določbi 147.člena OZ ni podlage za sklepanje, da je delodajalčeva odgovornost delavčevi akcesorna.
Ker je glede na prej navedeno posebej ugotavljati odgovornost tako delodajalca kot delavca in ker o delodajalčevi odgovornosti po 147.členu OZ ni bilo presojano, ne moremo govoriti o pravnomočno odločeni zadevi, prav tako pa samostojna odgovornost delavca zahteva, da se vsi elementi civilnega delikta zatrjujejo in ugotavljajo posebej v razmerju do delavca.
ZIZ člen 271.. ZKP člen 502, 502/1, 502/4, 502.c, 502.c/3.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - predlog za podaljšanje začasnega zavarovanja - vročitev predloga
Po tretjem odstavku 502.c člena ZKP, na katerega se pritožniku pri tem sklicujejo zadostuje, če sodišče predlog udeležencem pošlje.
V 271. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) so našteti tako imenovani prvenstveni načini prepovedi, ki drugih načinov ne izključujejo. To je iz uporabljene besedne zveze "zlasti pa" v zgornji zakonski določbi jasno razvidno, kot je po četrtem odstavku 502. člena ZKP jasno, da so najdaljši roki določeni glede na fazo kazenskega postopka in da se medsebojno ne seštevajo.
ZDR-1 člen 84, 84/1, 89, 89/1, 89/1-4, 116, 116/1.. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103.. ZZRZI člen 40, 40/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - invalid - mnenje komisije
Ni relevantno vztrajanje pritožbe, da poizvedbe o možni zaposlitvi delavca pri drugem delodajalcu, niso del predpisane dokumentacije, ki jo je potrebno predložiti v postopku komisije. Ni ovire, da delodajalec tovrstne dokumentacije ali katere koli druge listine ne bi predložil v sodnem postopku za dokazovanje zakonitosti odpovedi. Bistveno za odločitev o pritožbi zoper izpodbijano sodbo je ravno vprašanje, ali je sodišče prve stopnje na podlagi izvedenih dokazov pravilno zaključilo, da tožena stranka ni zmogla bremena dokazovanja zakonitosti podane odpovedi.
Sodišče lahko izvedbo predlaganega dokaza zavrne le, če so za to podani sprejemljivi in ustavno dopustni razlogi. Ali takšni razlogi obstajajo, mora biti razvidno iz obrazložitve dokaznega sklepa na zapisniku z glavne obravnave ali iz obrazložitve sodbe. Dokazne predloge je dopustno zavrniti, če so neprimerni, očitno nerelevantni ali nepotrebni, kar vse mora sodišče jasno obrazložiti. Zato pavšalna obrazložitev, da sodišče ostalih dokaznih predlogov ni izvedlo, ker je imelo v izvedenih dokazih zadostno podlago za odločitev, ne zadosti pravici stranke, da se sodišče izjavi o njenih navedbah in dokaznih predlogih. Gre za nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno, kar prav tako pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka (8. točka drugag odstavka 339. člena ZPP).
Ni potrebno čisto vse dokaze, pri katerih vztraja tožnik, tudi izvesti. Potrebno pa je bolj določno obrazložiti, zakaj se jih ne izvede. Izhajajoč iz sporne obrazložitve zavrnitve dokaznih predlogov s strani sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi bi bilo potrebno obrazložiti vsaj to, katera so tista pravno relevantna dejstva, ki nalagajo zavrnitev posameznega dokaznega predloga. Če bi npr. sodišče prve stopnje presodilo, da že zgolj ena ugotovljena kršitev zadostuje za utemeljenost odpovednega razloga, bi tudi to lahko zadostovalo za zavrnitev ostalih dokaznih predlogov, ki se nanašajo na dokazovanje ostalih kršitev, vendar pa je to potrebno jasno obrazložiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS00012764
ZPP člen 132, 212, 339, 339/2, 339/2-14.. OZ člen 190, 190/1, 190/2, 193, 312, 312/2, 365.. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 10. Kolektivna pogodba komunalnih dejavnosti (2004) člen 52, 59.
V izreku sodbe morajo biti razvidni posamezni zneski terjatev tožeče stranke in tožene stranke in njihova zapadlost oziroma morajo biti posamezne terjatve (ki so opredeljene le v bruto zneskih) pri ugotovitvi obstoja in izreka pobotanja natančno opredeljene, tako da so neto zneski (v obravnavanem primeru del odpravnine ob upokojitvi, pogodbena kazen, regres) vsaj določljivi (ker glede na davčne in druge predpise niso znani do dneva obračuna). Ker navedeno iz izreka ni razvidno, tudi ni razvidno, kdaj so si posamezne terjatve stopile nasproti oziroma, kdaj so nastopili pogoji za pobot.
Za neutemeljeno plačilo se šteje tudi plačilo na podlagi pravnomočne sodne odločbe, ki je bila kasneje spremenjena ali odpravljena.
Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih odhodkov iz delovnega razmerja v 10. členu ne določa najvišjega zneska odpravnine ob upokojitvi, temveč določa, da se odpravnina ob upokojitvi do določene višine ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.
Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru že zavzelo stališče, da je delavec upravičen do odškodnine za neizrabljen letni dopust, čeprav je bilo naknadno ugotovljeno, da je bila izredna odpoved nezakonita in so mu bile za nazaj priznane vse pravice iz delovnega razmerja.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - težko socialno stanje - varstvo pravic mladoletnih otrok - realizacija izvršbe kot škoda - tehtanje interesov strank
Sodišče prve stopnje je zakonske razloge za odlog izvršbe na predlog dolžnika razlagalo preozko, ko je težko socialno stanje dolžnikov in posledično intenzivno škodo zaradi izgube doma (škoda zaradi realizacije obravnavane izvršbe) opredelilo kot pravno nepriznano škodo. Stališče sodišča prve stopnje, da upnik ni dolžan čakati na izselitev dolžnikov do zaključka šolskega leta mladoletne četrte dolžnice, daje preveliko težo upnikovim interesom. Že na ustavnem nivoju je zagotovljeno posebno varstvo in skrb otrok (prvi odstavek 56. člena Ustave - URS). Otroci so posebej varovani pri svojem razvoju, ki ne more biti učinkovit, če nimajo na voljo ustreznih socialnih razmer, v katerih lahko kakovostno opravljajo šolske obveznosti. Tudi center za socialno delo predlaga, da se pri odlogu upošteva koristi mladoletne dolžnice v času njenega šolanja s tem, da ostane v dosedanjem domu do zaključka šolskega leta.
ZPP člen 181.. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 89/2, 118, 118/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sodna razveza - agencijski delavec - študentsko delo - pogodba o zaposlitvi za določen čas
Delodajalec ima z ustavo zagotovljeno pravico do svobodne gospodarske pobude - v ta okvir sodi tudi zmanjšanje števila zaposlenih in prerazporeditev nalog - vendar ta pravica ni absolutna. Uravnotežena mora biti s pravicami zaposlenih, ki se v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi na splošno uresničujejo prav skozi določbo drugega odstavka 89. člena ZDR-1, v primeru odpovedi večjemu številu delavcev pa še širše (glej 98. - 103. člen ZDR-1). Če namesto odpovedi pogodb o zaposlitvi obstajajo druge ustrezne možnosti brez škode za učinkovito delovanje delodajalca, ni mogoče ugotoviti utemeljenega poslovnega razloga, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Zato okoliščina, da delodajalec v obdobju, ko odpoveduje pogodbe o zaposlitvi zaposlenim zaradi poslovnega razloga (ker izkazuje potrebo po zmanjšanju števila zaposlenih), na enakih delih zaposluje delavce za določen čas, najema agencijske delavce ali študente, ni nepomembna. Ohranitev zaposlitev delavcev ima načeloma prednost pred zagotavljanjem dela najetih delavcev, ki niso v delovnem razmerju pri delodajalcu, kadar se ta odloča za zmanjšanje ali racionalizacijo poslovanja.