ZVPSBNO člen 4, 16. OZ člen 168, 168/3. ZPP člen 214, 214/2, 286.
denarna odškodnina za premoženjsko škodo - denarna odškodnina zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - trajanje sodnega postopka - premoženjska škoda - vrednotenje nepremičnin - metoda vrednotenja - vrednost nepremičnine - tržna vrednost nepremičnine - tržna vrednost objekta - nabavna vrednost nepremičnin - vrednotenje zemljišča - izgubljeni dobiček - neprerekane trditve - pravočasnost trditev - bistvena kršitev določb postopka - dokazno breme - podredni tožbeni zahtevki
Z dolgotrajnim sojenjem v nepravdnem postopku je bila kršena pravica tožnice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Taka kršitev ima lahko za posledico premoženjsko škodo.
Premoženjsko škodo bi lahko predstavljala razlika med prejeto odškodnino in odškodnino, ki bi tožnici pripadala za hišo, če bi bilo v nepravdnem postopku odločeno do 1. 7. 2007, v kolikor bi bila v vzročni zvezi z (zatrjevano) kršitvijo pravice do sojenja v razumnem roku. Za ugotavljanje morebitne razlike v vrednosti nepremičnine v posameznih obdobjih bi bilo treba opraviti vrednotenje nepremičnine po enaki metodi.
Tožnica ni dokazala izgube na dobičku iz naslova obresti, ki bi jih prejela v primeru položitve odškodnine na dolgoročni bančni depozit.
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 1, 1/4, 11, 15. ZIZ člen 38, 38/5.
izvršba na izročitev mladoletnega otroka - izvršilni stroški - plačilo za delo izvršitelja - neuspešna oprava izvršbe
Izvršitelj je upravičen za plačilo v zvezi z izvršilnim dejanjem tudi v primeru, če je to neuspešno ali neizvedeno iz razlogov, ki so na strani dolžnika, upnika ali tretje osebe, plačilo za izvršilna dejanja, ki niso opisana v tarifi, pa se določi s primerjavo podobnih opravil, ki so ovrednotena v tarifi. Ne glede na to, da izvršilno dejanje ni bilo uspešno opravljeno, je izvršitelj upravičen do sorazmernega dela plačila za svoje delo, t.j. za neuspešen poskus odvzema otroka.
ZIZ člen 272, 271/1. ZGD-1 člen 501, 501/3, 482, 482/1.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - tožba na izključitev družbenika iz družbe - skupno premoženje zakoncev
Tožbo na izključitev družbenika sme vložiti ″vsak družbenik″, ne glede na delež in ne glede na to, ali je vložek vplačal v celoti. Če je upnica originarno pridobila poslovni delež, je s tem originarno pridobila korporacijske pravice, med katerimi so članske pravice in znotraj teh pravica do vložitve tožbe na izključitev družbenika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00010764
ZPP člen 115, 115/6, 258, 286a, 286a/3.
izpolnitev pogodbe - izpolnitev prevzete pogodbene obveznosti - pogodba - dogovor - nepovratna finančna sredstva - evropska sredstva - namen pravdnih strank - poziv upnika k izpolnitvi obveznosti - zakonske zamudne obresti - tek zakonskih zamudnih obresti - naknadno zdravniško opravičilo - izostanek odvetnika z naroka - preložitev naroka - sklep procesnega vodstva - rok za odgovor na vlogo nasprotne stranke - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazna ocena - ustna sklenitev dogovora - podpis pogodbe
Čeprav financiranje res ni bilo formalno vezano na plačilo kotizacije, je po izvedenih dokazih sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da brez sodelovanja na evropskem prvenstvu toženka do dodeljenih nepovratnih evropskih sredstev za obnovo dvorane ne bi bila upravičena. Sodišče prve stopnje je zato namen sklenitve dogovora pravilno presojalo celostno, torej ne zgolj kot kritje stroškov kotizacije ene od soorganizatork prvenstva, temveč tudi s tem povezano participiranje pri pridobivanju evropskih sredstev v deležu, ki bi sicer odpadel na to soorganizatorico. Ne glede na to, da dogovor med strankama in ostalimi tremi občinami, gostiteljicami prvenstva, povzet v obvestilu, ni bil formalno zapisan v obliki večpartitne pogodbe oziroma v obliki posamičnih pogodb z vsako od gostiteljic prvenstva, je pravno veljaven.
pravnomočen izvršilni naslov - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine kot izvršilni naslov
Okrajno sodišče v Celju v zadevi dovolitve izvršbe I 348/2017 po seznanjenosti z ugovornimi trditvami dolžnika o nepravilnem vročanju sklepa o izvršbi ni bilo dolžno čakati na odločitev o razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti v drugi zadevi VL 56616/2009, saj v skladu s šestim odstavkom 9. člena ZIZ ugovor ne zadrži postopka. Dolžnik tudi ni predlagal odloga izvršbe. V trenutku izdaje sklepa o izvršbi I 348/2017 je bil izvršilni naslov - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine VL 56616/2009 še pravnomočen in nanj je bilo izvršilno sodišče vezano po načelu stroge formalne legalitete. Na trenutek izdaje izpodbijanega sklepa o ugovoru pa se vežejo meje pravnomočnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00010639
ZOZP člen 1, 15. ZS člen 113a, 113a/6. Direktiva Sveta z dne 24. aprila 1972 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti člen 3.
obvezno zavarovanje lastnika vozila proti odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam - obvezno avtomobilsko zavarovanje - obvezno zavarovanje traktorja - traktor kot delovni stroj oziroma pogonsko sredstvo - uporaba vozila - običajna funkcija vozila - zavarovalno kritje - izključitev zavarovalnega kritja - odškodnina - pravica do odškodnine
Četudi pojma „uporaba vozila“ ni mogoče omejiti zgolj na uporabo vozila v prometni situaciji, pa je potrebno upoštevati, da je zavarovanje avtomobilske odgovornosti sklenjeno (zgolj) za riziko vožnje. Obvezno avtomobilsko zavarovanje torej ne more zajemati vsakršne škode, ki nastane tretjim in ki je kakorkoli povezana z delovanjem vozila. Zavarovalnega kritja zato ni v primeru, ko vozilo opravlja izključno funkcijo proizvajalca pogonske sile.
V konkretnem primeru je zavarovalno kritje izključeno zato, ker je bil traktor uporabljen zgolj kot delovni stroj - kot vir energije za uporabo traktorskega priključka, katerega delovna operacija, izvajana v času škodnega dogodka, ni zajemala tudi vožnje oziroma premika traktorja z namenom izvedbe delovne operacije. Vtoževana škoda ni nastala pri običajni funkciji traktorja (vožnja oziroma premik traktorja v funkciji delovnega stroja je običajna funkcija traktorja), zato ni krita z obveznim zavarovanjem avtomobilske odgovornosti.
izvršba na nepremičnine - izročitev nepremičnin kupcu - izročitev in izpraznitev nepremičnine - odločanje po uradni dolžnosti - določitev roka - okoliščine primera - najemno razmerje
Sodišče je dolžno pri odločitvi, da se prodana nepremičnina izroči kupcu in se po pravnomočnosti sklepa v zemljiški knjigi nanj vpiše lastninska pravica ter se brišejo pravice in bremena, odločiti tudi, kdaj je dolžnik dolžan izprazniti nepremičnino ter jo prazno oseb in stvari izročiti kupcu. Upnikov predlog za izselitev dolžnika zato ni potreben, saj zakon sam daje podlago za takšno odločitev sodišča. Zato odločitev, kdaj se je dolžnik dolžan izseliti iz stanovanja, ni vezana na predlog strank oziroma udeležencev, temveč sodišče o tem odloči uradoma. Ker 15-dnevni rok za vložitev predloga za izdajo dopolnilne sodbe oziroma v izvršilnem postopku sklepa, veže le stranko, ni ovire, da ne bi sodišče sámo, brez predloga stranke sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, v katerem ni hkrati odločilo tudi o tem, kdaj se je dolžnik dolžan izseliti, kasneje dopolnilo s takšno odločitvijo.
Rok za izpraznitev nepremičnine izrecno z zakonom ni določen, gre za prosto in svobodno odločitev sodišča o tem, kakšen rok bo dolžniku naložilo. Pri odločitvi o postavitvi roka, v katerem mora dolžnik nepremičnino izprazniti in jo izročiti kupcu v posest, pa so pomembne tudi okoliščine posameznega primera.
Tožnica je z vložitvijo tožbe prvi toženki povzročila stroške, zato ne more biti upoštevno dejstvo, da služnosti ne potrebuje več, prav tako ne pritožbena navedba, da stroškov zaradi nizke pokojnine ne more plačati.
podjemna pogodba - dolžnost plačila - določitev plačila in izplačilo - plačilo, ki ustreza vrednosti dela - običajno plačilo
Ker je izvedenec ob zaslišanju pojasnil, da je strokovnjak na področju gradbeništva, saj je tudi projektant, nadzorni in vodja gradbenih del, ki se ukvarja tudi s pridobivanjem izvajalcev, pritožbeno sodišče soglaša, da je njegova strokovna ocena tržne vrednosti izvedenih del, oblikovana na podlagi izkušenj, ustrezna glede na kriterije iz drugega odstavka 642. člena OZ. Gre za vrednost, ki predstavlja krajevno običajno plačilo glede na izvedena dela in njihovo kvaliteto. Izvedenec je res dodal, da ta cena velja ob pogoju, da je gradbišče formirano in če so odbiti fiksni stroški za vodenje gradbišča, nadzor, formiranje gradbišča in podobno. Vendar v konkretnem primeru takšni dodatni fiksni stroški niso bili zatrjevani in jih tudi tožnik v pritožbi ne izpostavlja.
pogoji za odreditev pripora - ponovitvena nevarnost
Prepričljivi so razlogi, ki kažejo na ponovitveno nevarnost obdolženca. Res je, da obdolženec za obravnavana kazniva dejanja še ni bil obsojen kot pravilno izpostavlja pritožnik, vendar je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ugotovilo druga dejstva in okoliščine, ki izhajajo iz teže obravnavanega kaznivega dejanja ter osebnih lastnosti obdolženca, kar tudi po oceni pritožbenega sodišča kaže, da naj bi si obdolženec z izvrševanjem tovrstnega kaznivega dejanja zagotavljal sredstva za preživljanje.
ZIZ člen 59, 59/1, 64, 64/1. ZPP člen 3, 3/3, 274.
tožba za nedopustnost izvršbe - zavrženje tožbe - pravni interes - napotitveni sklep - položaj tretje osebe
Lastnik nepremičnine, na kateri je bila dovoljena izvršba, ko nepremičnina še ni bila vpisana v zemljiško knjigo, ima v izvršilnem postopku položaj dolžnika, čeprav ni osebni dolžnik in ima že v izvršilnem postopku možnost uveljavljati ugovore kot dolžnik. Tožnica bo torej lahko že v izvršilnem postopku z ugovori uveljavljala, da se izvršba na njeno nepremičnino ne bo opravila. Zato pravni interes za vložitev tožbe na nedopustnost izvršbe ni izkazan in je odločitev o zavrženju tožbe na podlagi 274. člena ZPP pravilna.
Ker ni bilo pravnomočno presojana odgovornost prvotožene stranke po 147.členu OZ, pritožba zmotno trdi, da je že pravnomočno odločeno o odškodninski odgovornosti delodajalca in da bi zato sodišče prve stopnje smelo presojati le o obstoju odgovornosti toženca kot delavca glede na drugi odstavek 147.člena OZ.
Odgovornost delodajalca in delavca po 147.členu OZ nista akcesorni, temveč je delodajalčeva odgovornost samostojna in ni odvisna od obstoja odškodninske odgovornosti delavca in v določbi 147.člena OZ ni podlage za sklepanje, da je delodajalčeva odgovornost delavčevi akcesorna.
Ker je glede na prej navedeno posebej ugotavljati odgovornost tako delodajalca kot delavca in ker o delodajalčevi odgovornosti po 147.členu OZ ni bilo presojano, ne moremo govoriti o pravnomočno odločeni zadevi, prav tako pa samostojna odgovornost delavca zahteva, da se vsi elementi civilnega delikta zatrjujejo in ugotavljajo posebej v razmerju do delavca.
Sodišče prve stopnje je torej ugodilo podrednemu dokaznemu predlogu tožnice in je pridobilo dopolnitev izvedenskega mnenja, tako dopolnjenemu izvedenskemu mnenju pa tožnica ni nasprotovala in tudi ni vztrajala pri določitvi novega izvedenca. Po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje ni kršilo tožničinih procesnih pravic, ker je njenemu podrednemu dokaznemu predlogu ugodilo, niti sodišču prve stopnje ni bilo potrebno obrazložiti, zakaj ni izvedlo dokaza z določitvijo novih izvedencev medicinske stroke, saj tožnica pri tem dokaznem predlogu ni vztrajala. Po presoji pritožbenega sodišča pa kljub temu, da operacija ni bila nujna, glede na nadaljnje z izvedenskim mnenjem z dopolnitvami dokazno podprte ugotovitve sodišča prve stopnje, da je poškodba druge in tretje veje trovejnega živca ob izvedeni operaciji, ki je bila izvedena strokovno pravilno, kirurški zaplet, za nastanek katerega ne obstaja velika verjetnost, ker do njega pride v redkih primerih in ker izredno redko nastane ob poškodbi tega živca tudi nevralgija, zdravnik operater v obravnavani zadevi ni opustil pojasnilne dolžnosti.
Ko je stečajna upraviteljica od uvedbe stečaja stečajnega dolžnika vstopila v pravde stečajnega dolžnika, je pravilno ravnala, ko je te pravde nadaljevala. Zatrjevana škoda tožnikov, kar naj bi bili pravdni stroški, katerih nista dobila izplačanih, pa ni škoda, za katero odgovarja stečajna upraviteljica. Njeno ravnanje ob odločanju o obeh pravdah, je bilo pravilno v času, ko je te odločitve sprejela in je eden izmed upnikov, ki je zagotavljal stroške teh pravd, te obveznosti tudi izpolnjeval. Dejstvo, da je ta družba šla kasneje v stečaj, pa v trenutku sklepanja dogovora o povračilu stroškov, ni odločilno. Ko je stečajna upraviteljica sklepala ta dogovor, je bila ta družba (upnik) dobro stoječa družba.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS00012764
ZPP člen 132, 212, 339, 339/2, 339/2-14.. OZ člen 190, 190/1, 190/2, 193, 312, 312/2, 365.. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 10. Kolektivna pogodba komunalnih dejavnosti (2004) člen 52, 59.
V izreku sodbe morajo biti razvidni posamezni zneski terjatev tožeče stranke in tožene stranke in njihova zapadlost oziroma morajo biti posamezne terjatve (ki so opredeljene le v bruto zneskih) pri ugotovitvi obstoja in izreka pobotanja natančno opredeljene, tako da so neto zneski (v obravnavanem primeru del odpravnine ob upokojitvi, pogodbena kazen, regres) vsaj določljivi (ker glede na davčne in druge predpise niso znani do dneva obračuna). Ker navedeno iz izreka ni razvidno, tudi ni razvidno, kdaj so si posamezne terjatve stopile nasproti oziroma, kdaj so nastopili pogoji za pobot.
Za neutemeljeno plačilo se šteje tudi plačilo na podlagi pravnomočne sodne odločbe, ki je bila kasneje spremenjena ali odpravljena.
Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih odhodkov iz delovnega razmerja v 10. členu ne določa najvišjega zneska odpravnine ob upokojitvi, temveč določa, da se odpravnina ob upokojitvi do določene višine ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.
Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru že zavzelo stališče, da je delavec upravičen do odškodnine za neizrabljen letni dopust, čeprav je bilo naknadno ugotovljeno, da je bila izredna odpoved nezakonita in so mu bile za nazaj priznane vse pravice iz delovnega razmerja.
pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas - pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - začasno povečan obseg dela - prodajalka - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas
Ni odločilno, da ima tožena stranka tudi po tem, ko tožnica ni več zaposlena pri njej, najeto delovno silo preko agencije, kar je bila praksa tožene stranke tudi v času tožničine zaposlitve pri njej. To samo po sebi ne pomeni zlorabe instituta zaposlovanja za določen čas. To, da so napoteni delavci ali pa drugi delavci, zaposleni pri toženi stranki, zanjo opravljali delo, še ne daje podlage za zaključek, da je tožena stranka imela trajno potrebo po tožničinem delu. Pritožba se zavzema za logiko, kot da gre za spor iz naslova redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ko je ključno vprašanje, ali je prenehala potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, kar pa za spor iz naslova transformacije ni pomembno. Odločilno v predmetnem sporu je, da razlogi za sklenitev treh pogodb o zaposlitvi za določen čas niso bili le formalni oziroma zgolj fiktivni, ampak objektivno pogojeni - tako po vsebini kot po predvidenem času trajanja.
ZIZ člen 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-8. ZPP člen 212.
ugovor zoper sklep o izvršbi - izterjava denarne terjatve - sodna poravnava - neizterljivost terjatve - dogovor strank - impugnacijski ugovor - preplačilo dolga - vračunavanje plačil - trditvena podlaga
Za odločitev je bistven odgovor na vprašanje o pravni naravi dogovora v drugem odstavku II. točke sodne poravnave, v katerem je določeno, da se tožeča stranka (upnica) zaveže, da dokler tožena stranka (dolžnik) ne pridobi zaposlitve ali ustreznega vira dohodka, ne bo sodno izterjala zapadlih neplačanih zneskov preživnine, kot so določeni s to odločbo. Gre za tako imenovani ugovor pactum de non exequendo, s katerim se stranki dogovorita, da se izvršljiva terjatev določen čas ne bo izterjevala. To je impugnacijski ugovorni razlog iz 55. člena ZIZ, ki se nanaša na zahtevek za izvršbo in ne na izvršljivo terjatev.
Pritožnik je v pritožbi ugovorne navedbe ponovil, kot je tudi ponovil, da je bila njegova volja otroku plačati več, kot je bil dolžan. Prizadevanje dolžnika, da otroku omogoči več sredstev za preživljanje, je edino pravilno, vendar je ob ponovljeni pritožbeni navedbi treba odgovoriti, da ob izrecni izjavi, da dolžnik plačuje več kot je dolžan, ker si tako želi, preplačila ni bilo mogoče upoštevati v tem postopku kot ugovorni razlog iz 8. točke drugega odstavka 55. člena ZIZ. Sodišče je vezano na trditveno podlago.
Če se solastniki o delitvi premoženja ne sporazumejo, odloči o načinu delitve sodišče v nepravdnem postopku, solastniki pa dobijo v naravi tisti del, za katerega izkažejo upravičen interes.
materialna škoda - zmanjšanje vrednosti nepremičnine - povrnitev škode, ki presega običajne meje - splošno koristna dejavnost - razgled - pravica do zdravega življenjskega okolja - pravno priznana škoda - tek zakonskih zamudnih obresti od prisojene odškodnine - odgovornost investitorja - odškodninska odgovornost občine in države
Za škodo, ki je nastala zaradi okrnitve razgleda, je odgovoren investitor, ki je na osnovi gradbenega dovoljenja s svojo splošno koristno dejavnostjo posegel v prostor in ne lokalna ali državna skupnost, ki je z družbenim planiranjem poseg v prostor omogočila.
Prvi toženec bi lahko pravilno zavaroval gradbišče le tako, da nihče od drugih delavcev, ki so delali na skupnem gradbišču, v času odstranjevanja tramov ne bi bil prisoten. Torej bi morali biti drugi delavci iz skupnega gradbišča za določen čas umaknjeni. Zato pokojnemu delavcu ni mogoče očitati, da se ne bi smel zadrževati, kjer se je zadrževal, saj je bilo skupno gradbišče na razdalji nekaj metrov in kot navaja pritožba, so bili v sklopu projekta trije objekti. Pritožbeni ugovor deljene odgovornosti je ob povedanem neutemeljen.
Pri zavarovanju pred odgovornostjo ima oškodovanec pravico do direktne tožbe po 965. členu OZ tedaj, ko nastane zavarovalni primer, vendar je treba ločiti razmerje, ki izhaja iz sklenjene zavarovalne pogodbe in ima pogodbeni temelj, od razmerja med oškodovancem in zavarovalnico, pri kateri ima nekdo zavarovano svojo odgovornost, za kar zakon izrecno podeljuje oškodovancu lastno pravico in direktno tožbo. Pri obveznem zavarovanju ima zavarovalnica zaradi varstva oškodovanca, ki mu ga daje zakon, in doseganja namena obveznega zavarovanja, zoper oškodovanca le omejene ugovore, ali pa ugovorov iz zavarovalne pogodbe sploh nima, zoper zavarovanca pa lahko naperi regresni zahtevek. Drugače je pri prostovoljnem zavarovanju, kjer je v ospredju zavarovalni interes zavarovanca in kjer zakon oškodovanca ne ščiti, zato ima zavarovalnica tudi proti oškodovancu ugovore iz zavarovalne pogodbe. Zavarovalnica ni dolžna izplačati oškodovancu več, kot bi bila dolžna izplačati svojemu zavarovancu, to pomeni, da sta vsebina in obseg obveznosti zavarovalnice tudi v razmerju do oškodovanca v celoti odvisna od zavarovalne pogodbe, čeprav oškodovanec ni bil njena pogodbena stranka.