obvestila, ki jih policija zbere od osumljenca - poučitev po 4.odst. 148.čl. zkp
Ključna razlikovalna okoliščina med obvestili osumljenca, ki morajo biti po prvem odstavku 83. člena ZKP iz spisa izločena in drugimi je v odsotnosti pouka iz četrtega odstavka 148. člena ZKP.
izvedensko mnenje - nagrada - sodni izvedenec - strokovnjak s področja
Po 249. členu ZPP ima izvedenec pravico do nagrade za izvedensko delo. Izvedenci se določijo predvsem med sodnimi izvedenci za določeno vrsto izvedenskega dela (2. odstavek 245. člena ZPP). Ker je po sodni praksi in pravni teoriji določba 2. odstavka 254. člena ZPP le instrukcijske narave, lahko izvedensko delo opravi tudi strokovnjak določenega področja, ki ni v seznamu sodnih izvedencev. Tudi v tem primeru pa je na podlagi 249. člena ZPP upravičen do nagrade.
Po sodni praksi je pravico do plačila stroškov in nagrade izvedenca, ki ni sodni izvedenec, mogoče presojati le po splošnih pravilih obligacijskega oziroma pogodbenega prava.
DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00010832
ZZZDR člen 191. ZD člen 132. ZZK-1 člen 35, 35/2, 35/4, 132, 132/1, 132/1-3, 148, 243, 243/1.
izbrisna tožba - neveljavna vknjižba - skrbnik - pooblastila skrbnika - odobritev pravnega posla - odobritev pravnega posla s strani centra za socialno delo - nedopustna tožba
Skladno z določbo 191. člena ZZZDR sme skrbnik odtujiti varovančeve nepremičnine samo z odobritvijo CSD, kar pomeni, da je odobritev CSD pogoj za veljavno sklenitev pogodbe o odtujitvi varovančevega nepremičnega premoženja. Ker takšno pogodbeno razmerje ne nastane, če CSD zahtevanega soglasja ne da, s smrtjo varovanca ta pogoj ne odpade. Zaključek sodišča prve stopnje, da je bila odobritev obravnavane prodajne pogodbe iz leta 1998, sklenjene po skrbnici J. A., potrebna kljub smrti A. A. je zato pravilen. Materialnopravno napačna pa je presoja prvostopenjskega sodišča, da je prešla pristojnost odobritve posla s trenutkom smrti A. A. iz CSD na njegove dediče, ki so stopili na njegovo mesto (132. člen ZD). Določba 191. člena ZZZDR, ki jasno določa, da je odobritev posla v pristojnosti CSD, je namenjena varstvu varovančevega premoženja kot tudi varstvu skrbnika, ki mu država v obliki odobritve nudi pomoč pri odločanju in ga s tem praviloma razbremeni odgovornosti za odločitve. Takšen namen pa, kot pravilno opozarja toženec v pritožbi, ne bi bil dosežen, če bi bili po smrti varovanca za odobritev posla pristojni njegovi dediči, ki varujejo svoje lastne interese, ki niso nujno enaki interesu varovanca. Stališča, da je po smrti varovanca potrebno soglasje (odobritev) dedičev, ni mogoče utemeljiti niti s sklicevanjem na 132. člen ZD. Dediči namreč v trenutku smrti vstopijo v položaj zapustnika in ne v položaj CSD.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - PREKRŠKI - USTAVNO PRAVO
VSL00011130
KZ člen 243, 243/1. ZTFI člen 566, 566/1, 566/1-1. URS člen 28, 28/1, 156. ZUstS člen 1, 1/3.
zloraba notranje informacije - lex certa - načelo zakonitosti - prekrivanje prekrška in kaznivega dejanja - zahteva za oceno ustavnosti - prekinitev postopka do odločitve ustavnega sodišča - skladnost z Ustavo RS - obvezna uporaba odločb ustavnega sodišča
Dejstveni opis kaznivega dejanja po prvem odstavku 243. člena KZ v odločbi o krivdi se ne prekriva z znaki prekrška iz 1. točke prvega odstavka 566. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (ZTFI).
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - osebna vročitev - zavrženje pritožbe - prepozna pritožba - vročanje
Tožnik vročilnice odločbe z dne 24. 1. 2017 ni podpisal 25. 1. 2017. Ker se po 1. odstavku 87. člena ZUP odločbe, pri katerih od vročitve začne teči rok, vročajo osebno naslovniku, vročitev odločbe z dne 24. 1. 2017 tožniku ni pravilna. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno ugotavljalo, kdaj jo je dejansko prejel. Na podlagi 98. člena ZUP se, če pri vročitvi dokumenta pride do pomote, šteje, da je vročitev opravljena tisti dan, za katerega se ugotovi, da je naslovnik dokument dejansko dobil.
denarno povračilo - odsotnost z dela - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - sodna razveza
V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje presojalo zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici na podlagi 2. in 4. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1. V njej ji je očitala neupravičeno odsotnost z dela v spornem obdobju. Da bi bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi v predmetni zadevi zakonita, bi morala tožena stranka dokazati, da je bila tožnica v spornem obdobju neupravičeno odsotna z dela oziroma, da je bila tedaj glede na svoje zdravstveno stanje za delo zmožna. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tega tožena stranka ni dokazala, saj je bila za sporno obdobje z odločbo ZZZS ugotovljena začasna nezmožnost tožnice za delo zaradi bolezni. Ker tožnica v tem obdobju ni bila sposobna za delo, je bila z dela odsotna upravičeno, zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je izredna odpoved nezakonita.
Tožena stranka je, ne da bi tožnika posebej pozvala, da pojasni svojo vlogo (tožnik kot laična stranka sicer govori o obnovi postopka, povsem jasno pa je, da uveljavlja spremembo oziroma razveljavitev dokončne odločbe, s katero mu je bila priznana in odmerjena pokojnina ter da se mu ta pokojnina ponovno odmeri z upoštevanjem izplačil za nadurno delo), vlogo obravnavala kot predlog za obnovo postopka po določbah ZUP. V takem primeru kot je predmetni, je tožena stranka dolžna vlogo obravnavati ne samo po določbah ZUP, ki se nanašajo na obnovo postopka, temveč bi morala tožnika opozoriti tudi na določbo 183. člena ZPIZ-2, kjer je urejena razveljavitev ali sprememba dokončne odločbe, oziroma o tožnikovi zahtevi že sama odločiti po omenjeni določbi.
ugovor zoper plačilni nalog - dopustni ugovorni razlog zoper plačilni nalog na plačilo sodne takse - nastanek taksne obveznosti
Ugovor zoper plačilni nalog je dopusten le iz razlogov, da taksna obveznost ni nastala, da je taksna obveznost že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo (prvi odstavek 34. člena ZST-1). Pritožnik je ugovarjal, da taksna obveznost še ni nastala, ker se je zoper sklep o zavrnitvi njegovega predloga za oprostitev oziroma za obročno plačilo sodne takse pravočasno pritožil. Ker trditev o vložitvi pritožbe ni dokazal, je bil njegov ugovor pravilno zavrnjen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00010813
KZ-1 člen 288, 288/1. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 435, 435/1, 437, 437/1.
materialni vsebinski preizkus obtožnega akta - kaznivo dejanje protizakonitega, pristranskega in krivičnega sojenja - opisano dejanje nima znakov kaznivega dejanja - opisano dejanje ni kaznivo dejanje - zavrženje obtožnega predloga
O namerni, zavestni kršitvi zakona je mogoče govoriti šele tedaj, ko se sodnik zaveda pravilnosti uporabe ene določbe, a jo namenoma uporabi drugače ali uporabi drugo, ob tem pa zasleduje cilj, da bi eni od strank v postopku škodoval ali dajal neupravičeno prednost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00012152
ZObr člen 57, 57/3, 57/3-1, 57/4, 57/4-6.. ZDSS-1 člen 24.. ZPP člen 279a, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-10.
disciplinska odgovornost - vojak - težja kršitev vojaške discipline - odločitev brez glavne obravnave - bistvena kršitev določb postopka - kršitev vojaške discipline
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da niso bili izpolnjeni pogoji iz 24. člena ZDSS-1 za odločitev o tožbenem zahtevku brez glavne obravnave. Dejansko stanje med strankama je bilo namreč sporno, poleg tega pa se nobena od strank glavni obravnavi ni pisno odpovedala. Razen tega je sodišče prve stopnje o tožničinem tožbenem zahtevku odločilo tudi na podlagi izpovedi tožnice in več prič, kar pomeni, da tudi zaradi tega za odločitev o tožbenem zahtevku brez glavne obravnave niso bili izpolnjeni pogoji. Z izdajo izpodbijane sodbe brez glavne obravnave je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb postopka po 8. in 10. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pri tem ni bistveno, da je sodišče prve stopnje te dokaze izvedlo na narokih za glavno obravnavo v prejšnjih postopkih, katerim sta sledili dve sodbi, ki sta bili v pritožbenem sodišču razveljavljeni na podlagi 355. člena ZPP. Odločilno je, da je bila izpodbijana sodba izdana brez glavne obravnave, s čimer je bila tožnici (in tudi toženi stranki) kršena pravica do kontradiktornega postopka oziroma pravica do izjave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00010754
ZPP člen 8. OZ člen 942.
zavarovalna pogodba - kršitev zavarovalne pogodbe - zavarovalna polica - splošni pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti - splošni pogoji za zavarovanje avtomobilskega kaska - izguba zavarovalnih pravic - ničnost pogodbenih določil o izgubi pravice - vožnja pod vplivom alkohola - ugotavljanje alkoholiziranosti - preizkus alkoholiziranosti voznika - alkotest - izmaknitev preiskavi vinjenosti - izmik preizkusu alkoholiziranosti - domneva o alkoholiziranosti - nastanek zavarovalnega primera - prijava zavarovalnega primera - obvestitev policije o prometni nesreči - obveznosti zavarovanca oziroma zavarovalca - dolžnostna ravnanja ob prometni nesreči - dokazno breme - dokazna ocena - dokazna ocena verodostojnosti prič - odločba prekrškovnega organa
Kršitev obveznosti, da je zavarovanec oziroma voznik dolžan o prometni nesreči obvestiti policijo, glede na kogentno določilo 942. člena OZ, ne glede na drugačno določilo Splošnih pogojev, sama po sebi še ne pomeni, da je tožnik izgubil zavarovalne pravice. Glede na namen, ki ga ima pogodbena zahteva, da stranka o nesreči ter poškodbah vozila obvesti policijo, je to dejstvo lahko ob upoštevanju ostalih okoliščin, podlaga za sklep, da se je zavarovanec s tem izmaknil preizkusu alkoholiziranosti.
Ker zavarovalnica dejansko nima druge možnosti dokazovati alkoholiziranost svojih zavarovancev, je treba določila Splošnih pogojev, tudi določilo o tem, da je zavarovanec oziroma voznik dolžan o prometni nesreči obvestiti policijo, razlagati v smislu obveznosti voznikov, da aktivno prispevajo k izvedbi preiskave oziroma omogočijo ugotavljanje alkoholiziranosti. Pri presoji je zato pomembno le to, ali je voznik oziroma zavarovanec imel dejansko možnost, da policijo o prometni nesreči obvesti takoj po njej ali ne, oziroma ali je za preiskavo poskrbel na drug način.
Stranka lahko svojo nealkoholiziranost dokazuje tudi z drugimi dokazi, ne le z opravo alkotesta ali z zdravniškim pregledom po nesreči, ki pa jih sodišče presoja skladno z 8. členom ZPP. Povedano drugače: meritev alkoholiziranosti drugi dokazi lahko nadomestijo, vendar stranka zaradi neobstoja objektivnih dokazov (strokoven preizkus) nase prevzame tveganje, da z njimi sodišča ne bo prepričala.
Sodišče prve stopnje je tožbo, vloženo dne 17. 11. 2017, utemeljeno štelo, da gre za tožbo zoper dokončni upravni akt z dne 12. 10. 2017. Navedeni dokončni upravni akt z dne 12. 10. 2017 je bil tožnici vročen 17. 10. 2017. Rok 30 dni za vložitev tožbe je tako pričel teči 18. 10. 2017 in se je iztekel dne 16. 11. 2017. Ker je tožnica tožbo vložila 17. 11. 2017, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je vložena po izteku 30-dnevnega roka in torej prepozno.
ZDR-1 člen 4, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 143, 209, 209/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja - pravica do zasebnosti - zloraba osebnih podatkov - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - vrnitev službenih računalnikov
Po 4. členu ZDR-1 je delovno razmerje razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organizirani delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgoma opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Vsaka od pogodbenih strank je dolžna izvrševati dogovorjene ter predpisane pravice in obveznosti. Poleg tega pa mora delavec po 34. členu ZDR-1 upoštevati zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Tožena stranka je večkrat zahtevala, da ji tožnik izroči služben računalnik, tožnik pa tega ni storil. Sodišče prve stopnje je preuranjeno zaključilo, da je imel tožnik opravičljive razloge, da je vrnitev računalnika odklonil in mu zato ni mogoče očitati hude malomarnosti.
Sodišče prve stopnje ni upoštevalo pomembnega dejstva, da je imel tožnik v uporabi službeni računalnik, ki je bil last tožene stranke. Računalnik je bil namenjen službeni uporabi, zato je tožena stranka kot njegova lastnica imela pravico do vpogleda vanj, kakor tudi pravico, da zahteva njegovo vrnitev.
plačilo provizije - sklep da se sprememba tožbe ne dovoli - poziv sodišča na predložitev listin - oprava postopka pred drugim sodnikom
Pod določenimi, razmeroma strogimi, predpostavkami lahko sicer sodišče naloži nasprotni stranki predložitev listin, vendar tožeča stranka niti na tem pravnem temelju ne more zahtevati zase niti vpogleda v listine tožene stranke, niti izdelave dvojnikov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00012151
ZObr člen 57, 57/3, 57/3-1, 57/4, 57/4-6.. ZDSS-1 člen 24.. ZPP člen 279a, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-10.
disciplinska odgovornost - vojak - težja kršitev vojaške discipline - odločitev brez glavne obravnave - bistvena kršitev določb postopka - kršitev vojaške discipline
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da niso bili izpolnjeni pogoji iz 24. člena ZDSS-1 za odločitev o tožnikovem tožbenem zahtevku brez glavne obravnave. Dejansko stanje med strankama je bilo namreč sporno, poleg tega pa se nobena od strank glavni obravnavi ni pisno odpovedala. Razen tega je sodišče prve stopnje o tožnikovem tožbenem zahtevku odločilo tudi na podlagi izpovedb tožnika in več prič, kar pomeni, da tudi iz tega razloga za odločitev o tožbenem zahtevku brez glavne obravnave ni bilo izpolnjenih pogojev. Z izdajo izpodbijane sodbe brez glavne obravnave je sodišče storilo bistveno kršitev določb postopka po 8. in 10. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pri tem ni bistveno, da je sodišče prve stopnje te dokaze izvedlo na narokih za glavno obravnavo v prejšnjih postopkih, katerim sta sledili dve sodbi, ki sta bili v pritožbenem sodišču razveljavljeni na podlagi 355. člena ZPP. Odločilno je, da je bila izpodbijana sodba izdana brez glavne obravnave, s čimer je bila tožniku (in tudi toženi stranki) kršena pravica do kontradiktornega postopka oziroma pravica do izjave.
svetovalni razgovor - opravičljiv razlog - izbris iz evidence brezposelnih
Tožnik je s tem, ko je Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje obvestil, da ima spornega dne razgovor pri delodajalcu, kasneje po prejemu zanj neugodne prvostopne odločbe pa je za to predložil še dokaze, dokazal, da se spornega dne ni udeležil svetovalnega razgovora iz opravičljivih razlogov.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja - odvzem vozniškega dovoljenja za čas trajanja postopka - kaznivo dejanje zoper varnost javnega prometa - ugovor zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja
Sodišče prve stopnje v napadenem sklepu pravilno ugotavlja, da je cilj začasnega odvzema vozniškega dovoljenja preprečiti udeležbo v prometu osebam, ki so izkazale, da niso vredne zaupanja, oziroma da so nevarne, z namenom da se zaščiti življenje, zdravje in lastnina tretjih oseb. Gre za ukrep, namenjen preprečitvi ponovitve nevarnega ravnanja voznika, ki se je pokazal kot nevaren voznik, kar obdolženi nedvomno je, glede na to, da je imel v času prometne nezgode najmanj 1,57 g/kg alkohola v krvi, prometno nezgodo pa je povzročil z neprilagojeno hitrostjo v zahtevnih prometnih in vremenskih razmerah.
ZIZ člen 3, 178, 178/2, 178/4, 178/5, 179, 179/1. ZZK-1 člen 12. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 2, 2/1.
izvršba na nepremičnine - sodni cenilec - ugotovitev vrednosti nepremičnine - cenitev vrednosti nepremičnine - okoliščine, ki bistveno vplivajo na izdelano cenitev - datum določitve cene - dan cenitve - dopolnitev mnenja - tržna cena - podatki gurs - prodaja dela nepremičnine - prodaja nepremičnine po delih ali po skupinah delov - najugodnejša ugotovljena vrednost
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da kot dan cenitve ni mišljen dan, ko je napravljena prva cenitev, temveč dan, ko so izčrpane možnosti glede dopolnjevanja poročila. Tako stališče bi pomenilo, da bi vsaka morebitna sprememba v stanju nepremičnine ali na nepremičninskem trgu privedla do spremembe ugotovljene vrednosti oziroma do potrebe po izdelavi nove cenitve, kar bi pripeljalo do tega, da bi bilo postopek ugotavljanja vrednosti nepremičnine težko zaključiti oziroma bi lahko trajal nesorazmerno dolgo, odprlo pa bi tudi možnosti za zlorabe in zavlačevanje postopka. To bi bilo v izrecnem nasprotju z načelom ekonomičnosti in pospešitve postopka ter z načelom uravnoteženega varstva interesov upnika in dolžnika. Seveda to ne pomeni, da je institut podajanja pripomb na cenitev sam sebi v namen in da s pripombami, kadar so utemeljene, stranka ne more vplivati na ugotovljeno vrednost nepremičnin. Pripombe so namreč namenjene kritični oceni že izdelane cenitve in tudi v primeru kasnejših prilagoditev zaradi upoštevanja pripomb se kot dan ugotovitve vrednosti nepremičnine še vedno šteje dan, ko je izdelana cenitev, in ne dan, ko cenilec zadnjič odgovori na podane pripombe strank.
V konkretni zadevi je bila torej cenitev izdelana 10. 10. 2016, zato cenilka pri njeni izdelavi ni mogla upoštevati podatkov polletnega poročila GURS za leto 2016, ki so bili objavljeni 14. 10. 2016 in na katere se dolžnik sklicuje v pritožbi.
Skupna ugotovitev vrednosti nepremičnin je v predmetni zadevi nepopolna, saj ne upošteva, da je treba ugotoviti vrednost vsake ocenjevane nepremičnine posebej kot samostojne enote v pravnem prometu. Če se pri cenitvi namreč pokaže, da je s prodajo nepremičnine po delih ali po skupinah delov možno doseči višjo ceno ali hitrejše poplačilo, se za določitev načina in pogojev prodaje upošteva najugodnejša tako ugotovljena vrednost.