začasni odvzem vozniškega dovoljenja - odvzem vozniškega dovoljenja za čas trajanja postopka - kaznivo dejanje zoper varnost javnega prometa - ugovor zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja
Sodišče prve stopnje v napadenem sklepu pravilno ugotavlja, da je cilj začasnega odvzema vozniškega dovoljenja preprečiti udeležbo v prometu osebam, ki so izkazale, da niso vredne zaupanja, oziroma da so nevarne, z namenom da se zaščiti življenje, zdravje in lastnina tretjih oseb. Gre za ukrep, namenjen preprečitvi ponovitve nevarnega ravnanja voznika, ki se je pokazal kot nevaren voznik, kar obdolženi nedvomno je, glede na to, da je imel v času prometne nezgode najmanj 1,57 g/kg alkohola v krvi, prometno nezgodo pa je povzročil z neprilagojeno hitrostjo v zahtevnih prometnih in vremenskih razmerah.
ZIL-1 člen 47, 47/1, 119, 119/1. ZGD-1 člen 4. ZPP člen 229, 229/2.
znamka - varstvo znamke - nelojalno ravnanje - nelojalno ravnanje tožene stranke - prepoved ravnanja - blagovna znamka - neregistriran znak - prepoved uporabe znaka - prepoved uporabe znamke
Pravilno je stališče prvostopenjskega sodišča, da se v okviru varstva pravic, ki jih daje znamka, ne more zahtevati prepovedi ravnanj, ki merijo na prevzemanje naročnikov revij s strani tožene stranke, in podobne marketinške prijeme tožene stranke. Tožeča stranka je zahtevala prepoved uporabe znakov ali znamk, ki jih je uporabljala prva toženka, in ne prepovedi takšnih, po njenih trditvah nelojalnih ravnanj. Z znamko se namreč varuje zgolj uporaba določenega znaka (prvi odstavek 47. člena ZIL-1). Varstvo se ne razteza še na grafično oblikovanje naslovnice revij ali na grafično in vsebinsko oblikovanje revij kot celote.
posojilna pogodba - ničnost pogodbe - osebni stečaj pravdne stranke - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - položaj in pristojnosti upravitelja - vročanje sodnih pisanj - vročanje stranki, ki ima pooblaščenca - pooblastilo za zastopanje - podelitev pooblastila odvetniku za zastopanje - pooblastilo stečajnega upravitelja - vročilnica kot javna listina - domneva o resničnosti vsebine javne listine - izpodbijanje domneve o resničnosti vsebine javne listine - dokazovanje - dokaz z zaslišanjem strank - izostanek stranke z naroka - pravica do izjave - načelo kontradiktornosti postopka
Ker se tožnik neopravičeno ni odzval vabilu na zaslišanje na narok, je sodišče prve stopnje utemeljeno domnevalo, da ne želi biti zaslišan ter zato zaslišalo le toženko. Prav tako ni bilo ovire, da na tem naroku glavno obravnavo konča ter o zadevi odloči, ne da bi zaslišalo tožnika. Ko tega ni storilo in je zaradi nadaljevanja dokaznega postopka razpisalo nov narok za glavno obravnavo, tožnika tudi ni bilo dolžno ponovno vabiti na zaslišanje, saj je še vedno upravičeno domnevalo, da pravice do zaslišanja ne želi izkoristiti. Ta domneva pa je odpadla, ko se je tožnik razpisanega naroka udeležil in izrazil željo po zaslišanju. V tej situaciji sodišče prve stopnje zavrnitve zaslišanja ni smelo utemeljiti zgolj z izostankom tožnika s prejšnjega naroka, temveč bi lahko njegov predlog zavrnilo le, če zaslišanja na naroku ne bi bilo mogoče izvesti ter bi bilo potrebno zanj razpisati dodatni narok, oziroma če zaslišanje glede na fazo postopka ne bi bilo več aktualno. ZPP namreč ne določa, da sodišče stranke, ki se ni odzvala vabilu na zaslišanje, ne sme zaslišati na naslednjem naroku, prav tako ne določa, da stranka z neopravičenim izostankom z naroka pravico biti zaslišana izgubi.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - podaljšanje začasnega zavarovanja - nove okoliščine - razlogi za sum - utemeljenost suma - opis kaznivega dejanja - razlogi o odločilnih dejstvih
Nove okoliščine kot pogoj za dvom v že znane ugotovitve sodišča v zvezi z razlogi za sum ali utemeljenost suma.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00010774
ZKP člen 83. ZPrCP člen 107, 107-9.
sklep o zavrnitvi predloga za izločitev dokazov - pravica odrediti strokovni pregled
Ni mogoče soglašati z navedbami obrambe, ki je predlagala izločitev dokazov, ker bi le-ti naj bili pridobljeni na podlagi nezakonite odredbe državnega tožilca, ki bi naj odredil strokovni pregled z odvzemom krvi in urina, za kar ni imel pooblastila v zakonu.
trditveno in dokazno breme - dokazna ocena - kršitev pravice do izjave v postopku - odprava procesnih kršitev pred sodiščem druge stopnje
1. Pritožbena kritika, da ni nobena od strank v postopku zatrjevala sklenitve ustnega dogovora o prevzemu dolga, je utemeljena. Sodišče se je pri odločanju o utemeljenosti izstavitve računa sicer sklicevalo tudi na izpoved direktorja tožene stranke, vendar četudi bi slednji kaj takega izpovedal (iz njegove izpovedi dogovor o prevzemu dolga ne izhaja), bi taka izpoved ne mogla nadomestiti trditvene podlage nobene od pravdnih strank.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00012276
OZ člen 122, 122/3, 561, 563/3, 563, 563/1. ZD člen 142. ZZK-1 člen 243. ZPP člen 328.
izbrisna tožba - vknjižba lastninske pravice na nepremičnini - materialnopravna veljavnost vknjižbe - pogodba o dosmrtnem preživljanju - smrt preživljalca - prenos pogodbe - razveza pogodbe - enostranska izjava volje - dejansko stanje - izpolnjevanje pogodbe - odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - očitna pomota v izreku odločbe - id znak
V konkretnem primeru gre za prenos med preživljancem in preživljalcem nastalega pravnega razmerja ob smrti slednjega na njegove dediče, ki so v to privolili (prvi odstavek 563. člena OZ). Ker gre za prenos (v posledici smrti pogodbene stranke), ki je v zakonu posebej urejen, je neprepričljivo tako tožničino sklicevanje na tretji odstavek 122. člena OZ kot tudi na 142. člen ZD (oziroma na obseg dedičeve odgovornosti za zapustnikove dolgove). Dedičeva privolitev za prenos je potrebna prav iz razloga, ker je dolžan (kot novi preživljalec) drugega pogodbenika preživljati ne glede na vrednost podedovanega premoženja in premoženja, ki ga bo prejel s smrtjo preživljanca.
Sodišče prve stopnje je tožbo, vloženo dne 17. 11. 2017, utemeljeno štelo, da gre za tožbo zoper dokončni upravni akt z dne 12. 10. 2017. Navedeni dokončni upravni akt z dne 12. 10. 2017 je bil tožnici vročen 17. 10. 2017. Rok 30 dni za vložitev tožbe je tako pričel teči 18. 10. 2017 in se je iztekel dne 16. 11. 2017. Ker je tožnica tožbo vložila 17. 11. 2017, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je vložena po izteku 30-dnevnega roka in torej prepozno.
denarna socialna pomoč - izredna denarna socialna pomoč - stroški pogreba
V zadevi je sporno, ali se sporni znesek, ki ga je tožnica dobila kot nakazilo pri odkupu po polici življenjskega zavarovanja, šteje v njene lastne dohodke. Tega znesek tožnica ni prejela v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge, zato ga pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev (torej pri ugotavljanju lastnega dohodka) ni mogoče upoštevati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00010843
ZIL-1 člen 18, 123, 123/1, 123/2. ZPP člen 163, 163/1, 163/3, 224, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. Konvencija o podeljevanju evropskih patentov (Evropska patentna konvencija) člen 97, 97/3, 106, 106/1. ZIZ člen 11, 11/1, 29a, 38, 38/8.
evropski patent - pravočasna zahteva za povrnitev stroškov - stroški odločitve o začasni odredbi - veljavnost patenta - uporaba slovenskega prava - ugovorni postopek - regulacijska začasna odredba
V sodni praksi se je že izoblikovalo stališče, da regulacijska začasna odredba močno ščiti upnika še pred pravnomočno odločitvijo v rednem postopku. Argumenti upnika morajo biti torej močnejši in prepričljivejši od dolžnikovih. Zato sodišče ne sme slepo slediti trditvam upnika, da zadošča, da predlagatelj izkaže za verjetno, da je imetnik pravice iz patenta. Čim se pojavijo argumenti, ki zamajejo veljavnost patenta, so ti močan argument zoper verjetno izkazano veljavnost patenta upnika. Slednje pa v konkretnem postopku izhaja iz med strankama nespornega dejstva, da je bil patent ˋ573 s strani oddelka za ugovore pri EPU razveljavljen ter da ta odločitev še ni pravnomočna.
Sodišče druge stopnje ne pritrjuje stališču v odgovoru na pritožbo dolžnika, da bi lahko zahteval dolžnik povrnitev stroškov postopka zavarovanja najkasneje v 30-tih dneh po končanem postopku zavarovanja. Dolžnik bi moral namreč pričakovati odločitev o predlagani začasni odredbi potem, ko je odgovoril na predlog in je upnik tudi odgovoril na njegov odgovor na predlog. V skladu s tretjim odstavkom 163. člena ZPP bi moral dolžnik v postopku zavarovanja zahtevati povrnitev stroškov pravočasno že v svoji vlogi z dne 26. 10. 2017. Vedno namreč obstaja možnost, da bo sodišče postopek odločanja o začasni odredbi, ki je bila predlagana pred vložitvijo tožbe, po izmenjavi vlog med strankama praviloma zaključilo brez naroka, ki v tem postopku ni obligatoren.
zavrženje revizije - pooblaščenec - odvetnik - pravniški državni izpit
Revizija sodi med izredna pravna sredstva. Skladno s tretjim odstavkom 86. člena ZPP lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP).
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - upravičen razlog za zamudo - pravni standard
V skladu z določbo prvega odstavka 116. člena ZPP je sodišče ugotavljalo vsebino standarda "upravičenega razloga" za zamudo in zaključilo, da slednji ni podan.
Ker tožnica ni navedla sodne odločbe zoper katero vlaga pritožbo, temveč je navedla zgolj prvostopenjsko odločbo tožene stranke, vloga ni bila primerna za obravnavo, zato jo je sodišče prve stopnje utemeljeno na podlagi četrtega odstavka 108. člena ZPP zavrglo. Zakon v tem primeru namreč določa, da če vložnik vloge ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo, jo sodišče zavrže.
denarno povračilo - odsotnost z dela - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - sodna razveza
V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje presojalo zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici na podlagi 2. in 4. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1. V njej ji je očitala neupravičeno odsotnost z dela v spornem obdobju. Da bi bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi v predmetni zadevi zakonita, bi morala tožena stranka dokazati, da je bila tožnica v spornem obdobju neupravičeno odsotna z dela oziroma, da je bila tedaj glede na svoje zdravstveno stanje za delo zmožna. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tega tožena stranka ni dokazala, saj je bila za sporno obdobje z odločbo ZZZS ugotovljena začasna nezmožnost tožnice za delo zaradi bolezni. Ker tožnica v tem obdobju ni bila sposobna za delo, je bila z dela odsotna upravičeno, zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je izredna odpoved nezakonita.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00011792
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 177, 177/1.. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delavca - premoženjska škoda - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje poneverbe
Sodišče prve stopnje je v tem sporu presojalo utemeljenost tožbenega zahtevka za plačilo premoženjske škode. Tožnica je tožbeni zahtevek utemeljevala z navedbami, da naj bi si toženka, ki je bila že vrsto let zaposlena v njeni notarski pisarni na delovnem mestu tajnica ‒ administratorka, v spornih letih nezakonito prisvojila gotovino v vtoževanem znesku. Odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka za povračilo premoženjske škode je pravilna, ker niso dokazane predpostavke za odškodninsko odgovornost toženke.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - davki in prispevki
Tožena stranka ni izpolnila svoje obveznosti, da tožniku zagotovi ustrezen tedenski počitek. Na ta način je opravil toliko dni več dela, zaradi kršitve nezagotovljenega tedenskega počitka pa je bil ob plači, kakor je bila določena (pavšalno na mesečni ravni, ob posebnem režimu delovnih obveznosti, časa dela, časa, ki se upošteva pri obračunu ter posebnem obračunu plač), prikrajšana tudi na premoženjskem področju. Tožena stranka se ne more uspešno sklicevati na to, da je tudi plačilo za dneve tedenskega počitka zajeto v tožnikovi pavšalno določeni mesečni plači v neto znesku. Ta namreč obsega plačilo za obdobje enega meseca; v to so vključeni tudi dnevi minimalnega tedenskega počitka, zagotovljeni na podlagi Pravilnika o ureditvi določenih vprašanj delovnopravnega statusa pripadnikov Slovenske vojske pri opravljanju nalog v tujini, ki pa jih ni bilo.
V času sodnega postopka, v katerem se ugotavlja, ali in v kakšni višini je upnik upravičen do vtoževane odškodnine, davčne obveznosti plačnika davka še ni, saj še ni (potencialno) obdavčljivega dohodka, od katerega bi se lahko davki in prispevki obračunali in odvedli. Poleg tega, da bi bila taka odločitev preuranjena, bi sodišče z vsebinskim odločanjem o davčnih obveznostih, v tem sporu samo odločilo tudi o (potencialni) obveznosti plačila davkov in prispevkov tako delodajalca (kot plačnika davka) kot tudi samega delavca (kot prejemnika dohodka). Kdo je dolžan plačati davke oziroma prispevke in v kakšni višini izhaja iz kogentnih predpisov, pri katerih je nadzor nad zakonitostjo in pravilnostjo plačevanja v pristojnosti davčnih organov.
Sodišče v delovnem sporu (kot sporu med delavcem in delodajalcem) ne odloča tudi o tem, ali je delodajalec ob prisojenem prejemku delavcu iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem dolžan obračunati in plačati davke in prispevke, oziroma od katerih osnov jih je dolžan obračunati in plačati. Tudi sicer je glede na naravo prisojenega zneska jasno, da se v tem primeru ne plačajo davki in prispevki od plače, saj tožniku ni bila prisojena plača.
ZLNDL člen 2, 3, 5, 7. Zakon o prometu z zemljišči in stavbami (1954) člen 43, 46.
družbena lastnina - lastninjenje družbene lastnine - lastninska pravica na nepremičnini - pravica uporabe na družbeni lastnini - pridobitev pravice uporabe - odločba organa druge stopnje - dovoljenje za uporabo zemljišča za gradnjo garaže - delno gradbeno dovoljenje - gradnja garaže - imetništvo pravice pravice uporabe ob uveljavitvi ZLNDL
Pravilen je zaključek, da je s predloženo odločbo o odobritvi uporabe zemljišča, pravna prednica toženke dovolila posameznim investitorjem gradnjo garaž na spornem zemljišču v družbeni lastnini. V skladu s sodno prakso je imel takšen akt o podelitvi pravice gradnje po tedanji ureditvi vpliv tudi na premoženjsko pravna razmerja graditelja stavbe. Pravica graditi je bila istovetna s pravico uporabe zemljišča za gradnjo. Pomembno je tudi, da je investitor izpeljal gradnjo sporne garaže iz lastnih sredstev, ob vednosti in z dovoljenjem pravne prednice toženke, in da je zemljišče pod njo skupaj s svojimi pravnimi nasledniki vsa leta brez vsakega nasprotovanja upravljal in uporabljal v skladu z namenom.
Zgolj zato, ker za predmetno garažo ni bilo izdano gradbeno dovoljenje, ni moč trditi, da s predloženo odločbo ni prišlo do prenosa pravice uporabe.
pogojni odpust s prestajanja kazni zapora - izrek enotne kazni
Sicer je potrebno povedati, da predčasen odpust iz Zavoda za prestajanje kazni ne more vplivati na iztek kazni, ki je odvisen od datuma nastopa kazni in od višine kazni, določene s pravnomočno sodno odločbo, saj se kazen izteče z dnem, ko bi bila prestana, če predčasnega odpusta ne bi bilo.
medicinska sestra - plačilo razlike plače - uvrstitev javnega uslužbenca v plačni razred - napredovanja
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je bil Dogovor o določitvi plačnega razreda delovnih mest v skupini E III za srednje medicinske sestre - babice v porodnem bloku ter srednje medicinske sestre v intenzivni terapiji III, II in I sprejet zaradi ugotovitve, da se v bolnišnicah v porodnih blokih delale babice s srednješolsko izobrazbo, da je delokrog babic v porodnem bloku dejansko spadal v delokrog Diplomiranih babic, kar pa je povezano tudi s spremembami v izobraževalnem sistemu babic. Po letu 2004 v srednjih šolah babic niso več izobraževali, ampak je bil uveden najprej višješolski, nato visokošolski program. Zato je treba upoštevati pravice babic, ki so naziv pridobile v času, ko ni bilo možno pridobiti naziva Diplomirana babica, dejansko pa so ves čas opravljale enako delo kot pa sedaj Diplomirane babice. Zato je bilo, po dolgih usklajevanjih dogovorjeno, da se jih razporedi na delovno mesto Diplomirane babice, z odbitkom po 14. členu ZSPJS.